Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti VBak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho ne vračajo.
Inserati:
Šeetatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje bo popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za IJubljano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poŠiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
V Ljubljani v soboto, 14. junija 1884.
Štev. 87.
Tečaj I.
Novi volilni red.
L
Z Najvišjim sklepom z dnč 29. maja t. 1. se je potrdil zakon kranjskega deželnega zbora o nekaterih premembah volilnega reda; volilna reforma postala je pravokrepna, in politično gibanje na Kranjskem, kateremu je osredje deželni zastop, zadobilo si je s tem novo pravno podlogo.
Odkar je državni minister baron S c h m e r -ling z ukazom 5. januvarija 1861 razglasil načela za volilne rede posameznih deželnih zborov, minulo je več nego 23 let. In vender je po vsem jasno, da Schmerlingov volilni zakon ni več ugajal razvoju javnega življenja niti opravičenim zahtevam avstrijskih narodov. Bil je prvi korak na ustavnem potu — kedo se bode tedaj mogel čuditi, da je postava bila v mnogih določbah tesnosrčna, čestokrat nesvobodna, da naravnost ne rečemo, nazadnjaška. In tudi vnanja politika vplivala je neugodno na njeno vsebino. Ker je bil njen stvaritelj Schmerling zapleten v velikonemških nazorih, ker je avstrijska država vsled ueke, dejali bi zgodovinske ziuote težila po hegemoniji v nemški zavezni državi, negoval se je v preobili meri nemški živelj v našem cesarstvu, in v vseh deželah z mešanim prebivalstvom oziral se je deželni volilni red v prvi vrsti na nemško manjšino. Ni čuda tedaj, da so ze zlasti avstrijski Slovani bridko pritoževali o krivični jednostranosti volilnega zakona ter neprestano si prizadevali, nadomestiti volilni red z drugo, dejanskim razmeram in svobodnim načelom bolj primerno postavo.
In vsaj na Kranjskem se je to posrečilo! Slep mora biti, kedor ne uvideva premnogih prednostij, s katerimi se odlikuje volilna novela, sklenena v zadnjem deželnozborskem zasedanji in potrjena od Nj. veličanstva, od onega volilnega reda, kateri je bil izdelan pod Schmerlingovo vlado. Smelo trdimo, da se kranjski deželni zbor nikdar ni bavil z
Listek.
Dunajska pisma.
Oddahnivši se nekoliko, hotel sem zopet svojim potem mirno dalje iti v svojih dunajskih pismih. Kar začujem strašen krik in hrup za seboj. Kaj je to ? Črna vojska, bosopete človeške prikazni, zaripljeni obrazi, ne pre-snažni, mršave glave, bolščeče oči in pa to orožje v debelih pesteh: gorjače, cepci, vile senene in gnojne! Za Boga svetega! To pa vendar ne bodo moji rojaki; ali so res tako zdivjali naši ljudje, odkar sem z doma? Groza! Kaj pa hočete, ljudje? govorite, če ste božji! Ne, to niso človeški glasovi; ali se zdaj tako govori v moji domovini? In vendar! Oj ti ljuba moja materinščina, kako zloglasno slo-veš iz tčh hripavih grl, iz teh široko razteg-nenih ust! Kaj mi hočete, divje pošasti? Sveti križ božji! poberi se, nesveta druhal! A — petelin poje, izginile so tčžke sanje!-
Da naravnost govorim: Kako bi ne bil pričakoval, da bodo moja »dunajska pisma"
bolj važnim zakonom, in le z globokim uža-ljenjem moramo konštatovati, da je slovensko novinarstvo, zanemarjaje svoje domovinske dolžnosti, veliko premalo se oziralo na oči' vidne koristi, katere so naravna posledica volilne reforme. Najstarejši dnevnik slovenski n. pr. posvetil je preimenitnemu predmetu le en plitvi uvodni članek, v kojem je dile-tantični pisatelj prav srečno dokazal, da niti prečital ni ne starega volilnega reda, ne načrta novega volilnega zakona.
Zlasti v dveh točkah razlikuje se nova postava kaj ugodno od zastarelega prejšnjega volilnega reda. Nobena določba ni bolj škodovala prebivalstvu, zlasti pa narodnim vo-lilcem, nego § 4., kateri je v volilni skupini mest in trgov določeval volilne kraje.
Nemškovalna, Slovencem neprijazna vlada je na podlagi te določbe po polnem v svoji oblasti imela volilni izid v mestni skupini. Trebalo je le razpisati volitve o zimskem času, in zmaga na volilnem terišči ji je bila gotova! Kajti na zadnje so vremenske nezgode, zimski mraz in nevarna vožnja po zmrznenih cestah ter v nočni tmini, da ne govorimo o velikih troških in o zamudi Časa, vender pri večini volilcev le močnejši faktor nego domoljubni nazori. Mrzel zimski dan, globok sneg po planinah, led po strmih rebrih Gorjancev in divja burja po kraških pečinah — in narodna stranka bi se kmalu uverila, koliko narodnih volilcev bi na nepokritih vozovih se odpeljalo iz narodnega Kamnika v oddaljeni Tržič, koliko Ložanov in Vrhničanov bi, klubo-vaje snežnim zametom in kraški burji, se upalo v Postojino, in koliko mož bi poslala železna brigada belokranjska, Metlika in Črnomelj, preko gorjanskega slemena na volilno bojišče v Rudolfovo! Sedaj je prenehala odijozna predpravica volilnih krajev, jednakopravna so si mesta in trgi istega volilnega okraja, lepo zložno, brez truda in brez troškov, oddal bode vsak volilec svoj glas v svoji domači občini, volitev dosegla bode svoj namen, izražati pristno, ueskaljeno narodno mnenje —
vnela mnogo nasprotovanja med mojimi rojaki! »Resnica oči kolje “, in jaz sem moral našim veljakom povedati mnogo bridkih resnic. Moral? — D&, moral. Dolgo sem čudil se in čakal, da se kdo oglasi, da vstane mož pameten in veljaven tery zagrmi: Kam drviš, zaslepljena druhal! — Čakal sem zastonj; naši modri možje so modro molčali, ko je bilo treba govoriti. Ko ni bilo druzega, vstal sem jaz. Storil sem svojo dolžnost, dasi sem vedel, k&j me čaka. Ne, kij t&kega se vendar nisem nadejal v vsem svojem pesimizmu. Vse časnikarstvo se je obrnilo v enega človeka; zemlja slovenska nima sedaj sovražnika razen tega strahovitega dunajskega pismarja. Tega pobijte, pa bode rešena domovina. Z menoj se dela zdaj prav tako kakor se je nedavno z ubogim Maassenom, ki se je bil predrznil resnico govoriti ter potegniti se za pravico edini med strastnimi „šovinisti“. Človek ne vč, ali bi se žalostil ali smijalali jezil. Todit, jezil? Lepo se res ne ved6 ti ljudje, ni pošteno. Hotoma in vedoma mi delajo krivico, ker pačijo in zavijajo moje besede, ter izvijajo šiloma iz njih pomen, katerega nimajo v sebi. To res ni pošteno, da rabim najrahlejšo be-
in to smo si priborili z novo, pred kratkim potrjeno volilno reformo!
Druga velika nedostatnost starega volilnega reda tičala je v tem, da je bilo volilno pravo celo med volilci iste skupine po vsem nejednako razdeljeno. Odvisno je to bilo od tega, če je občina imela tri volilne razrede ali le dva. V prvem slučaji si moral po § 13. a) plačati vsaj deset goldinarjev letnega nepo-srednjega davka, da si zadobil volilno pravico, v drugem je določal § 13. b), da grč volilno pravo vsem onim, kateri plačujejo prvi dve tretjini direktnega davčnega bremena. Odtod je izviralo, da so v nekaterih mestnih občinah le oni volili, kateri so po deset goldinarjev plačevali na leto, med tein, da je v drugem kraji, pripadajočem istemu volilnemu okraju, večina volilcev bila sestavljena iz davkoplačevalcev, kateri so le z neznatnimi doneski, v neki dolenjski mestni občini celo 1 e z 2 gld. pravega davka, bili zastopani v izkazih dotične davkarije. Isto nenaravno razmerje bilo je merodajno pri izboru volilnih mož v kmetskih občinah; tudi v tem oziru je določal § 15. v svojih dveh odstavkih, da v občinah s tremi volilnimi razredi izbereta volilne može prvi in drugi razred, v ostalih občinah pa oni davkoplačevalci, kateri plačujejo prvi dve tretjini skupne svote neposrednjega davka. Ako je tedaj v veliki in imoviti kmetski občini z dvema volilnima razredoma bilo nekaj posebno bogatih volilcev, kateri imajo primerno davka odšteti državni blagajni, takoj je to vplivalo na volilno pravico ostalih Občinarjev in število volilcev se je skrčilo v istem razmerji.
Ali tudi volilni census, na katerega se je naslanjal Schmerlingov volilni red, bil je previsok. Po vseh ustavnih državah evropejskih opazuje se prizadevanje, razširjati volilno pravo, izročiti ga vedno širšim krogom. Razvoj modernih idej o državi in njenem poklicu sili državnika na to pot, in le kratkovidni politiki bi se mogli upirati zahtevam, utemeljenim v svobodnih načelih in zgodovin-
sedo. „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo “, molil je Vzveličar na križi za svoje sovražnike. Tega pač jaz ne morem reči za svoj6; oni pač vedo, kaj delajo, a jaz menim, da ne morejo drugače. Različnim živalim dal je stvarnik različno orožje, da se z njim borč in branijo, kakor vedo in znajo. To orožje je časi res kaj čudno, da bi človek ne verjel. V severni Ameriki živi neka žival, nekaka sorodnica našemu zlo dišečemu dihurju — „mephilis putorius* pravijo ji učenjaki (nalašč sem pogledal v knjigo). Kaj počne ta smradika (ali kako bi dejal po naše?), ko se ji bliža sovražnik? Smrdeti začne, tako strahovito smrdeti, da sovražnik, človek ali žival, beži na vrat na nos, da ga petč ne dohajajo. Lovec, ki je srditemu levu mirno gledal v iskreče oči, pred tako smra-diko izgubi ves pogum; orožje mu pade iz rok, obrne se in gr6. Ali da bi se na žival jezil, da bi jo sovražil — gotovo ne, če je pameten človek. Tako tudi jaz nisem nikakor hud na svoje sovražnike. Prepričan sem, da bi se možje radi pošteno in dostojno vedli in ravnali, da bi radi izobraženo in olikano mislili in pisali, samo da bi jim bilo dano! In ravno
skem napredku. V tem oziru mora vsak rodoljub z veseljem pozdravljati dotične premembe volilnega reda, katere, ne da bi volilne pravice kratile onim, ki so dosedaj jih uživali, vender tudi tako zvanim »petakarjem" privoščijo njih delež pri določevanji in spolno-vanji splošnih nalog. Smoter zdrave družbene politike je to, kar označuje nemška veda z imenom : Aufsteigendc Classenbeivegung. S tem pa, da se politične pravice izročč tudi nižjim skladom prebivalstva, tudi malim davkoplačevalcem, podpira se baš to gibanje, utvrdi se samosvestje in nravnost dotičnih krogov.
In kako bi se mogla narodna stranka protiviti blagodejnim spremembam, katere so v nerazrušni zvezi z napredkom našega veka? Častno ime, s kojim se ponaša, bi moralo biti pravi lucus a non lucendo, nazori, za katere se ona bojuje, niso nikoli se vkoreninili v srci slovenskega naroda, ako ne bi ona, zastopajoča narodne težnje v najširšem pomenu, radostno ne pozdravljala v vrstah svojih so-borilcev na volilnem polji—-može petakarje!
(Dalje prihodnjič.')
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor g o r i š k i se je 9. t. m. slovesno otvoril. Ob 10. uri zjutraj je daroval nadškof dr. Alojzij Zorn slovesno sv. mašo z veliko asistenco, potem pa so se zbrali deželni poslanci v deželni dvorani, na čelu jim deželni glavar grof C o r o n i n i, vladni zastopnik baron Re c hba c h in prevzvišeui vladika. Druzih poslancev je bilo dvajset. — Predsednik otvori zbor in nazdravlja presvetlemu cesarju. Poslanci navdušeno vskliknejo trikrat „Živio“ in »Evviva". Nadalje predstavi predsednik vladnega zastopnika iu povabi nadškofa, da stori slovesno obljubo. — Slednjič naznani predsednik došle peticije, med katerimi omenjamo prošnje slikarja Ludovika Chia-desa v podporo za nadaljevanje študij; prošnje dijaškega blagodejnega društva Asyl-vercin na Dunaji za podporo; prošnje ajbskega županstva za podporo, da predela cesto od Kostanjevice do Čolence proti Kanalu.
Potem sklene predsednik sejo ob 111/a. uri dopoludne.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Na Štajerskem pripravljate se obe stranki, slovenska in nemška, na volilno borbo. Kakor je videti, koncentrirali bodo Nemci pri letošnjih volitvah svoje moči na Spodnjem Štajerskem. Uže sedaj lazijo agenti „nepolitičnega" Schulverein-a okolo, mameč slovenskega kmeta in obetajoč mu Judeževih grošev v podporo ljudskih šol. Slovenski narodnjaki bodo pač morali biti na oprezu, da za časa odvrnejo sovražne naklepe._______________________
to jih posebno bode in draži. Ko bi se bil jaz v »dunajskih pismih" njim enakega pokazal, še veseli bi me bili, češ, da sem jim tako podoben in po duhu soroden. Nekrščan-sko bi bilo sovražiti jih, ker ravnajo po svoji naravi. Kos poje, krokar kroka, tako prijetno, kakor more; krt rije po zemlji ter si išče svoje hrane, trudoma a pošteno, čebela nabira veselo breučč medli po cveticah. Kaj bi dejala okorna gos, ko bi kdo zahteval od njč, naj razpne svoja krila kvišku v sinje neb6 ter sladko gostoli kakor pomladnji skrijanec! Jezim se torej ne; prej bi že moral človek žalosten biti, ko vidi, da se ljudje, kolikor toliko po božji podobi ustvarjeni, tako ostudno vedo. In to moji rojaki! A tolažim se, da so to vendar le samo posamezne prikazni, da narod slovenski v svoji veliki večini ni tak, kakoršni so oni, ki se delajo, kakor da so zastopniki in glasniki njegovi. Ali naj bi se torej smijal? Smešnega je pač dovolj v tem prizoru. Jaz nisem še nikoli videl indijancev divjakov, ko plešejo svoj »vojni ples", tuleč in vihteč svoje »tomahake", a pravijo, da je to silno groteskna prikazen. Vendar menim, da
Poročali smo uže, da so ustavoverci v velikem posestvu moravskem gledč volitev za deželni zbor sklopili kompromis s srednjo stranko. Češki listi sodijo o tem kompromisu zelo trezno. »Politik" smatra to kot zmago politike kompromisov ter veli, da mora ministerskemu predsedniku biti prijetno, videti, kako celo njegovi najhujši nasprotniki morajo kopirati njegovo taktiko, ako se hočejo obdržati v svoji poziciji. »Narodni Listy“ pa pišejo: »Moravski deželni zbor ne bode več delal neprilik vladi, fakcijozni opoziciji pristrižene so peruti, no mi vender ne bodemo še mogli leteti, krila nam niso še godna".
Hrvatski sabor nadaljuje špecijalno debato o predlogih odbora jednajstorice. V aferi Starčevič-Josipovičevi ni se do sedaj doseglo sporazumljenje. Starčevič tajil je v saboru, da bi bil obljubil prositi odpuščanja; vsled tega obnovil je Josipovič zahtevanje satisfakcije in najbrže pride do dvoboja.
Na Ogerskem vršč se volitve za državni zbor. Kolikor je do sedaj znano, bilo je včeraj izvoljenih v 194 okrajih 63 liberalcev (med temi tudi ministerski predsednik Tisza), 17 zmernih opozicijoualcev in 19 neodvisnjakov; trije izvoljenih ne pripadajo nobeni stranki, dva sta antisemita.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor razpravljal je včeraj predlog o podpori za prekomorsko pa-robrodsko zvezo z iztočno Azijo in Avstralijo. V parlamentarnih krogih se je pričakovalo, da tudi Bismarck poseže v debato; to se ni zgodilo. Pač pa je gotovo, da bode o priliki razpravljanja predloga o osiguranji proti nezgodam v teku prihodnjega tedna državni kancelar razvijal svoj socijalno-politični program. Početkom julija grč potem Bismarck v toplice Kissingen, kjer se uže delajo priprave za njegov sprejem.
Srbsko-bolgarski razpor postaja čim dalje tim resnejši. V tajni seji odobrila je srbska skupščina vse predloge gledč Bolgarije, eventualno tudi mobilizacijo. Vlada poslala je vojakov na bolgarsko mejo. Bolgarski zastopnik odpotoval je včeraj v Sofijo.
V Belgiji nastala je vsled izida volitev ministerska kriza. Ministerstvo Frere-Orban dalo je svojo ostavko. Kralj poklical je nekdanjega konservativnega ministerskega predsednika Malou, da sestavi novo ministerstvo. Novi ministerski predsednik je 741etni starček ter je bil uže leta 1845 imenovan ministrom financij.
Uradna poročila iz Sudana potrjujejo, da je Berber pal ustajnikora v roke in da je tamošnja posadka po polnem posekana. To poročilo prihaja ravno o času, ko Angleži — ne vemo, katerokrati uže — trobijo v svet, da se bode nemudoma odposlala ekspedicija v Sudan. Res bi bil uže skrajni čas!
se človek ne more prav iz srca smijati tem čudnim plesalcem, če se jih tudi ravno ne boji. Tako se tudi meni godi z mojimi razjarjenimi nasprotniki; z nekim »mešanim" čutom gledam njih čudno ravnanje. Da sem posebno vesel takih zoprnikov, tega tudi ravno ne morem reči; skoraj bi zdilinil sč slavnim pruskim kraljem: Glej, človek, s kako sodrugo se mi je boriti! Todk kaj pravim? Jaz se ne bodem boril s takimi borilci. Tudi ne, ko bi bili nekoliko bolj snažni in čedni! Jaz se poganjam za stvar, ne za osebo, oni pa so, na stran pustivši stvar, za katero gre, zaprašili se v mč kakor ose, ko si jih grede razdražil. Nespameten je človek, kateri razdrobi zrcalo, ker mu kaže, kader pogleda vanje, nelepo obličje; ali bode obličje njegovo lepše potem? Kakošen dokaz, kaka logika bi bila to, ko bi toženec pred sodbo rekel tožniku: Ni res, da sem kradel, Vi imate bradovico na nosu! Meni je čisto nedoumno in neizsledno, v kaki zvezi so z našo pravdo moji slovstveni proizvodi, slabi ali dobri. Če je moj zoprnik prejel od svojega stvarnika lepše darove, nego sirota, ki ga je razdiažila nehotč, hvaležen
Razne vesti.
— (Dragocone čipke.) Na plesu, prirejenem po vojvodi Aosta na čast v Turinu bivajočega kralja in kraljice, je imela kraljica Marga-rita čipke v vrednosti 20 000 lir. Te čipke so dedna last kraljeve hiše savoysko ter jih nosijo vedno le kraljice.
— (Grozen samomor.) V mothorwillskem gledišči na Angleškem se je vršila pred kratkim otročja predstava, koje se jo udeležilo mimo 700 otrok tudi več sto druzih osob, med njimi nek bivši, v jako vgodnem položaji živeči trgovec s soprogo, koja sta svoje tri otroko pripeljala k predstavi. Ko so bili igralci med odmorom za odrom, skoči naenkrat trgovec na oder, seže v žep po britev ter si proreže vrat z besedami: »Ono je bilo le šala, to je pa resnica." Samomorec se zgrudi takoj mrtev in ves poln krvi. V veliki gnječi, koja vsled toga nastane, bi bilo prišlo do novo večje nesreče, ako no bi bil gledališki vodja takoj odprl vseh izhodov, na kar se je gledališče v par minutah izpraznilo. Vender je prišlo dosti otrok še zunaj na cesti vsled strahu ob zavest. Uzroki samomoru nijso znani.
— (Idilična kaznilnica.) V mestecu Sa-minovu na Ruskem godile so se uže dolj časa vsako noč roparije, katere je izvrševalo 4 do 8 mož z nezaslišano predrznostjo. Dolgo niso mogli priti roparjem na sled, in še le zadnje dni se je policiji posrečilo, zasačiti druhal in jo poprijeti. Tirali so jih pred izpraševalnega sodnika in ta je spoznal, da so trije roparji — kaznenci iz bližnjo kaznilnice v Novogrodeku, druga dva pa njuna — paznika! Po noči so zapuščali svoje celice, in hajdi v Saminov na rop! Nabrano blago so skrili v kaznilnici sami. Ko jo sodnija preiskavala prostore, našla je pod talnimi deskami celo zalogo ukradenih rečij; največ pa je bilo steklenic ruma in žganja, večjidel praznih. To kaže, da so lopovi radi posrkali kapljico dobre žgane pijače in da jih je nočna hoja na rop jako vžojila. Sedaj je s tom idiličnim stanjem in soglasjem med roparji in pazniki v kaznilnici pri kraji in druhal bodo morala nekaj časa pač izhajati s samo vodo!
Domače stvari.
— (Procesija) sv. Rešnjega telesa pri sv. Jakobu se jutri pri ugodnem vremenu ne bode pomikala po Hrenovih ulicah, ker se tam gradi novi kanal, ampak po Vožarskom potu skozi dvorišče Koširjeve hiše, po cesti pred Prulami za vodo in v sv. Jakoba cerkev nazaj.
— (Kamenjal) je mostnoga služabnika Marna zavoljo anarhizma iz Varaždina po odgonu v Ljubljano poslani postopač Pran Košfe, kojega e policija prijela ter sodniji izročila.
— (Popihal) jo je zaradi tatvine Jakob Magister iz Pirnič, 30 let star, in sedaj ga išče ljubljanska deželna sodnija.
— (Program) seji kranjskega ribarskega društva dne 14. t. m. v Ljubljani: 1.) Definitivni sklep o pridobitvi vodo na Studenci, da se napravi
mu bodi ter rabi jih sebi vr slavo iu rojakom svojim v veselje in korist, če so njegove zasluge za narod tolikanj večje od mojih, vesel bodi, in če hoče, tudi ponosen; a zakaj bi tako črtil in zaničeval svojega menj srečnega nasprotnika, zukaj bi tako srdito vanj izpuščal ves svoj strup, kar mu ga je še ostalo! To se meni ne zdi nikakor plemenito. Njemu bi pač smel reči s Vzveličarjevo besedo: Če sem kaj napačnega rekel, dokaži mi; če pa ne, zakaj me biješ?
Smešno pa je res, kaj si izmišljajo čestiti sovražniki moji, da bi izpodbili nepovoljne jim resnice v mojih dunajskih pismih. To mora biti že huda zadrega, da jim ne pride nič boljšega na misel. V nekem slovenskem listu namreč piše nekdo, da hočem v svojo domovino za — ravnatelja ali pa za šolskega nadzornika, vin v to naj mi pomorejo dunajska pisma! Ze dolgo časa nisem se tako sladko zasmijal, kakor takrat, ko sem zaslišal to divno novico. Oj ti siromaška duša, ki si, gotovo z velikim trudom, porodila to veličastno misel! Ali ti res v svoji plitvosti nimaš prostora dovolj za pošteno misel, da more biti
tam popolno urejen zavod za ribjo rejo. 2.) Poročilo o kemični analizi ribarstvu škodljivih, odpadkov rudokopa živega srebra pri sv. Ani pri Tržiči.
3.) Udeležitev ribarskega društva pri ribarskem kongresu na Dunaji, ki se bode vršil meseca sept. t. 1.
4.) Dogovarjanje o najboljši metodi, kako bi se zopet zaredili plemeniti raki v vodah, kjer so zginili raki vsled kuge. 5.) Določitev programa delovanju društva v prihodnji sezoni. 6.) Sklep o porabi mladih rib, ki so se priredili pretečeno so-zčno na Studenci. 7.) Preskušnja kvalifikacije kranjskih voda.
— (Postojinska jama.) Opravništvo jame naznanja, da je sedaj v poletni sezoni (od l.maja do 1. okt.) jama odprta in električno razsvetljena vsak dan ob */„ 11. uri zjutraj. Vstopnina je 2gld. 50 kr. za osobo. — Vrh tega je možno, leto in dan o poljubni uri ogledati si jamo, ako se plača določena svota. V tem slučaji si lehko obiskovalec voli razsvetljavo (sveče ali električno luč). — Ta vest bode pač povsodi z veseljem pozdravljena in ni dvojiti, da bodo privabila obilo prijateljev na-tornih čudov v postojinske podzemeljske prostore.
— (Nesreča.) Brata Luka in France K. iz Okroglega (v kranjskem okraji) sta se na binkoštni ponodeljek v družbi z dvema tovarišema vozila po Savi. Konečno so čoln pripeljali na drugo stran, privezali ga na bregu in potem šli pit v gostilno Marije Kantove v Eakovci. Ob 3. uri zjutraj so se vzdignili in hoteli proti domu. Prišedši k bregu, niso več našli čolna. Trijo izmed druščine so ga šli iskat in res so ga našli pri Majdičevem jezu v Kranji. Ko so ga privedli nazaj, niso več našli ostalega tovariša, Luke Križnarja. Hotel je menda Savo prebresti, in čeravno na tem mestu ni globoka črez jeden meter, se mu brodenje vender ni posrečilo. Ker je bil nekoliko vinjen, je najbrž zašel v kak tomun ali pa je padel v vodi in našel smrt v mrzlih valovih.
— (Surovost.) V noči med 7. in 8. t. m. prišel je kmetski fant France Žitnik v družbi dveh tovarišev iz Vodic pred hišo posestnika Ivana Bel-bana in tam motil speče ljudi v taki meri, da je bil hišni gospodar konečno primoran, s silo pregnati "razsajalce. Pri tem mu je pomagal njegov brat Tone. Ko sta stopila na prosto, dobil je Tone B. hud udarec na čelo in težko ranjen leži sedaj na domu. Ko je pozneje sodnijski adjunkt gosp. Piichler stvar preiskaval, metali so v Vodicah kamenje na njegov voz, vender se jo srečno prepeljal skozi vas. Suroveži se sedaj skrivajo, a upati je, da jih žandarmerija kmalu zasači.
— (Hoinrich Heine.) Ne misli, dragi čitatelj, da ti bodemo poročali kako zanimivo anekdoto o slavnem pevcu ali pa pisali učeno razpravo o njegovih „memoirih“, ki so izišle zadnje čase ter izzivale toliko bojev in razdraženosti zaradi vprašanja, so li prave ali „podtaknjene“. Poročali ti sploh ne bodemo nič o nesrečnem poetu, tom-več naš Heinrich Heino je drug mož, ki nima s svojim genijalnim soimencem nič druzega skupnega nego ime. Tudi nam ni znano, da bi bil koval pesni, pač pa je opravljal zadnje čase službo poštnega ekspeditorja v Beli Peči (Weissenfels)
tudi človek na svetu, kateri je zmožen kaj dobrega storiti tudi brez samopridnega namena. Ti uš v našem narodnem kožuhu, ne ničri po sebi ljudi; kkj meniš res, da morajo biti vsi — tebi enaki? Med drugimi mnogimi ravno tl iz svoje izkušnje kaj dobro veš, kako malo sem ja.z samopriden! Jaz na Kranjsko! Z rovnico bi mi bilo puščati na čelu, da mi odteče nezdrava kri, ko bi kdaj kaj takega nameraval. Jaz gotovo ljubim svojo domovino, da bi jo vsi tako! Ali tej moji ljubezni godi se najbolje, v dalujem mestu dunajskem, tu ji je prav kakor tiču mladiču v gorkem gnezdu! Dog vč, kako bi se ji godilo v deželi, po kateri zdaj gospodujejo in razgrajajo taki — ljudjč! D&, gospOda, če hoče človek pri nas dandanes Bog daj, da bi bilo skoraj konec teh dni — mirno ljubiti svojo domovino, to je najbolje da jo »gleda s hrbtom". Ko paglavci razsajajo po ulicah, ko kamenje mečejo in blato in vsakotero nesnago, pameten in snažen človek ne pojde brez posebne sile izpod strehe, dokler ne mine ta „dirindaj“. Jaz mirno tu živim, se svojim stanom in stanjem zadovoljen (samo kurja očesa mi malo živ-
na Gorenjskem. V noči med 8. in 9. junijem pa je zginil od tam brez duha in sluha. Ko so pregledovali za njim akte in blagajnico, našli so neljubi faktum, da manjka v nji blizu 1500 gld. poštnih denarjev. Heinrich Heine pa je minil brez vsacega sledu; seboj je vzel nedeljsko obleko in lovsko opravo s puško. Zato menijo nekateri, da je izvršil na kacom samotnem kraji samoumor. — Poštna direkcija v Trstu je takoj poslala druzega uradnika, da opravlja službo na onem mestu, kjer je poprej bival Heinrich Heine.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V	Ljubljani 13. junija.
Navzočih je 22 mestnih odbornikov. Verifika-torjem zapisnika današnje seje imenuje gosp. župan gospoda mestna odbornika Kušarja in Murnika.
Podžupan gosp. V. Petričič poroča imenom finančnega odseka glede opominarin pri zaostalih davkih in nasvetuje:
Magistratu se nalaga, da prosi visoko c. kr. finančno ministerstvo, naj
1.) povrne ljubljanskemu mestu vse v mestni občini od 1. 1881 sem izterjane opominarine;
2.) naj določi, da se imajo vse opominarine za naprej prepustiti mestni blagajnici.
Mestni odbornik gosp. Valentinčič misli, naj bi se stavil finančnemu ministerstvu, ker prejšnje prošnje mestnega zbora ni vslišalo, drug predlog. Na Dunaji ima občina od izterjanega davka 2°/0 provizije, v Celovci izterjavajo davke sami finančni organi, torej nasvetuje govornik, naj se od finančnega ministerstva prosi vsaj 1 °/0 provizije od izterjanega davka.
Poročevalec podžupan gosp. Petričič opozarja, da ima mesto po svojem Statutu dolžnost, davke pobirati.
Ko je gosp. župan razložil, da se finančno ministerstvo ni izreklo proti temu, da povrne nekoliko troškov, umakne gosp. Valentinčič svoj predlog in se sprejme predlog finančnega odseka.
Gosp. Petričič poroča o prošnji J. Kantza zaradi povračila užitnine od špirita, katerega jo potreboval leta 1883. za kis, in nasvetuje, naj se mu povrne po 2 gld. od vedra, tedaj za 300 ve-drov 600 gld., ob jednem pa naznani, da z letom 1884 preneha odškodnina in da ne dobi nobene več.
Dr. Dolenec ima pomisleke, da, ker se še le sedaj sklepa o tej stvari, bode g. Kantz zopet prosil za povračilo.
Poročevalec pa poudarja, da je dotičnemu gospodu dobro znano, da odsihmal ne dobi nobenega povračila več. Predlog se potem sprejme.
Gosp. Petričič poroča o prošnji dunajskega društva Asylverein za podporo in predlaga, da se isto odbije.
Gosp. Ledenik misli, da bi se vender lehko dalo nekoliko podpore, ker v zavodu je dobilo tudi nekoliko Slovencev podpore.
Mestni odbornik Kavnihar pa misli, da ni treba podpore dajati mestu, ker to itak stori dežela.
ljenje grene in pa ti strašni „werkelni“ po ulicah!); Bog mi ohrani „to ljubo zdravje", ter daj mi tako kakor zdaj mirno živeti do konca mojih dni, in tako pojde ljubezen do moje domovine v jamo z menoj. Kar se pa tiče mojega službovanja na Kranjskem, sezidajte gimnazijo na Golovcu ali pa na Kureščku vseučilišče, potem bodemo dalje govorili. Do tega časa pa me ne potegnete s štirimi konji odtod.
Le si hočete torej že kaj izmišljati, da bi me očrnili pred narodom, izmislite si kaj pametnejšega, da se vam ne bodo „stare krave smijale" (s takimi ljudmi je treba prav po domače govoriti, da človeka umejo). Kar se tiče moje razmere do vlade, državne ali deželne, pusti naj me v miru, kakor do sedaj, to je vse, česar je prosim. Ali ni to jasno in odločno dovolj? 'Vi ne veste, gosp6da, kako lahko je človeku, ki ima čisto vest in komolce na vse strani proste! Z njimi tudi lahko malo dregne, če ga je ravno volja, ali pa mirno sedi. Ko bi bil jaz tako mislil na svojo korist, kakor drugi ljudje, kje bi bil morebiti že! Ali tudi s tem sem zadovoljen, kar sem in imam. To pa smem mirno reči, da sem tudi jaz pla-
Dr. vitez Bleiweis Trsteniški pravi, da so kranjski dijaki vsi pri bolnišnem podpornem društvu in tam plačuje dežela za vsacega, ki se vpiše.
Pri glasovanji sprejme se predlog finančnega odseka.
Gosp. Petričič poroča v imeni finančnega odseka o prošnji Rozalije Jelše za oproščenje od štantnine in nasvetuje, naj se prošnja, da se prosilki odpusti dolg na štantnini v znesku 11 gld., odbije, od 1. januvarija 1884 pa naj se oprosti štantnine. Predlog se sprejme.
V	imeni stavbenega odseka poroča mestni odbornik g. Žužek o potrjenji dražbe zaradi nasipanja živinskega trga in nasvetuje, naj se isto prepusti g. Eliji Predoviču, ki je stavil najugodnejšo ponudbo. Predlog se sprejme brez ugovora.
Mestni odbornik dr. Drč utemeljuje potein svoj samostalni predlog, naj se odpravi prodaja kruha na Mestnem trgu. Predlagatelj pravi, da naj se njegov predlog izroči policijskemu odseku in navaja razloge, zakaj ga je stavil. V prvi vrsti delajo prodajalke kruha veliko napotja, in prostor na Mestnem trgu je še za drugi trg premajhen, tako da se je moralo odrediti, da o tržnih dnevih imajo fijakarji iti z trga za vodo na Francovo nabrežje. Na drugo stran pa je čisto nepotrebno prodajati kruh na javnem trgu, ker je po vsem mestu dosti prodajalnic za kruh Potem pa je uvažati, da je ta kruh, kateri se prodaja na Mestnem trgu, iz najslabše moke, tako da revež, kateri ga tu kupuje, dobi jako slabo blago, posebno ker je kruh razpostavljen dežju in prahu, in navadno se prinese na Mestni trg na prodaj še le drugi dan to, kar je prvi dan doma pekom ostalo. V obče je pa tudi večina pekov s tem sporazumljena, naj se prodaja kruha na Mestnem trgu odpravi, torej naj se predlog izroči policijskemu odseku.
Mestni odbornik g. Kušar nasvetuje, naj se ta predlog kar naravnost odbije, kajti razlogi, katere je predlagatelj navedel, ga niso čisto nič prepričali. Njemu je znano, da oddaljeni peki pošiljajo kruh prodajat na Mestni trg in da je nekoliko pekov, kateri le za to prodajo peko. Kruh ta pa ni nič slabši, tedaj tudi iz zdravstvenega ozira ni pomislekov zopor prodajo na Mestnem trgu. Govornik tedaj predlaga, naj se preide na dnevni red o tem predlogu.
Mestni odbornik g. Ravnihar se temu predlogu pridružuje, kajti nedostatki se lehko odstranijo.
Dr. Tavčar pa misli, da je stvar vsekako važna, in ker se neče odpraviti kar brevi mami, nego bode o nji se posvetoval natanko policijski odsek, bi on ne bil zato, da se predlog gospoda dr. Drča a limine zavrže.
Predlagatelj g. dr. Drč pravi, da ga niso navedeni protirazlogi čisto nič propričali. Za odpravo te prodaje so peki po celi Ljubljani. Prosi tedaj, naj so njegov predlog izroči policijskemu odseku. Pri glasovanji ostane predlog g.Kušarja v manjšini in sprejme so predlog g. dr. Drča. Potom so javna soja sklene.
čal svoje „narodne davke", rad in brez kesanja! — Za sedaj še toliko: Kar sem pisal, pisal sem, nobene besede mi ni žal in mi ne bode; dobro je premišljena vsaka. Ko bi bil kdaj dvomil, zdaj še le prav vidim, kako resnične so moje besede in kako potrebno je bilo, da sem jih izrekel. Upam tudi, da ne ostanejo čisto brez vsega sadu, ali čakati je treba! Da so neki nemški časniki pobrali nekoliko mojih besed ter jih podali, po potrebi pripravljene, svojemu bralstvu, tega meni ne morete odpustiti? Bežite, bežite, licemerci, ter ne smešite sami sebe pred svetom! Ali smo otroci, ali možje! Ali morem jaz kaj za to, če kdo v slabo rabi moje besede? Naj li za to molčim; ali pa naj vsakemu Slovencu posebej na uho zatrobim, kar imam povedati vsem? V ostalem pa, ljudje, ne pozabite, da nasprotniki naši dobro, le predobro poznajo naše stanje in naše slabosti. Če kdo dela sramoto slovenskemu narodu, menim, da nisem jaz tisti. Ko bi vsi Slovenci delali toliko sramote, kakor jaz, svojemu narodu pred svetom, mislim, da bi ne bilo slabo. Dalje prihodnjič!
Jos. Stritar.
Zborovanje »Slovenskega društva“ pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah.
Predsednik društvu, g. Simon, otvoril je zborovanje ob 3. popoludne. Navzočih je bilo toliko volilcev, da niso imeli vsi prostora v dvorani in bližnjih sobah. Najprvi je govoril g. dr. Radej, ki je polagal račun o svojem delovanji v deželnem zboru in priporočal volilcem, da naj pri prihodnjih volitvah izber6 same domačine in narodne može v deželni zastop. Njegovo poročilo je bilo burno odobravano. Za tem govornikom oglašali so se posamezni občinski predstojniki in poudarjali potrebe, da se prenarede nekateri zakoni, ki obremenujejo kmetovalca; med drugim se je izrekla želja, da bi se davek na žganje povekšal. Gosp. Šegula je po tem razgovarjanji med občnim odobravanjem govoril v imeni vseh navzočih, da naj dr. Eadej tudi pri prihodnjih volitvah prevzame kandidaturo; volilci njegovega okraja naj glasujejo kot jeden mož za narodnega kandidata, ki je tako vrlo zastopal vedno njihove interese.
Potem je osvetljaval dr. Gregorec gospodar-stvene razmero kmetijskega stanu in poudarjal potrebo nagle pomoči ubogemu poljedelcu. Od liberalne večine sicer ni upati odrešenja, in čeravno ni verjetno, da zadobe konservativni poslanci večino, treba je vender vrlo podpirati naše mož6in samo take pošiljati v Gradec. Liberalci so bili 22 let na krmilu, a nikdar niso imeli časa, skrbeti za kmeta. Drugače je sedaj na Kranjskem pri narodnih poslancih; komaj so dobili večino, uže so sklicali enketo, ki se je pečala z revami kmetskega stanu. Govornik apeluje konečno na volilce in jim priporoča jedinost in vztrajnost.
Naslednja točka dnevnega reda je bila resolucija: „ Zbrani Slovenci protestujejo zoper postopanje deželnega odbornika g. dr. pl. Schreinerja, ki je pri zborovanji nomškoga „Schulveroin“-a pozdravljal to društvo v imeni dežele; posebno protestujejo zoper trditev, da bi Slovenci imeli simpatije za to društvo, da bi ga smatrali „ ohra-niteljem države" in patrijotičnim; od svojih poslancev pričakujejo, da bodo energično zavarovali se tacemu početju v imeni tretinje dežele, v imeni slovenske Štajerske."
Gosp. Ivan Dečko je to resolucijo s tehtnimi razlogi utemeljeval in sprejela se je jednoglasno.
Za njim je govoril državni poslanec g. Božidar Raič in poročal o svojem delovanji na Du-naji. Zahteval je slovenske ljudske šole; še le na podlagi materinščine uči naj se pozneje nemščina. Treba je, da postane učni jezik na mariborski pripravnici slovensk; trudil se je za naredbe, ki bi omogočile, da se na gimnaziji vsakdo priuči obeh jezikov, in stavil je resolucijo, da bi se na juri-dični fakulteti graške univerze predavalo tudi slovenski, kakor je bilo to uže nekdaj običajno. Potem bi no imeli več uradnikov, ki no znajo slovenski uradovati. Grofu Taaffeju jo izročil z drugovi spomenico o neznosnem stanji, ki nastaja vsled tega, ker no znajo naši uradniki našega jezika. Ministerski predsednik je obljubil, da se sedaj ne bodo več taki možje nastavljali v slovenskih pokrajinah Štajerske. Ker nemška večina v Gradci vedno prezira in tlači slovenske prebivalce, moramo zahtevati — rekel je govornik — da se slovenski del dežele loči administrativno od nemškega, čeravno bodo vzdignili liberalci strašen krik in razgrajanje. — Poročilo g. poslanca so društveniki z navdušenjem odobravali.
Med glasnimi živio-klici zatvoril je konečno g. predsednik zborovanje s trikratnim nazdravljanjem Njeg. veličanstvu cesarju.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Budimpešta, 14. junija. Do polu lite ure doptfludnč je bilo voljenih 107 liberalcev, 29 pristašev zmerne opozicije, 30 neodvisnja-kov, 7 antisemitov, 2 narodna in 4 brezstra-ničarji. Liberalci so pridobili od zmerne opozicije in neodvisnjakov po sedem a izgubili dvanajst sedežev. Antisemiti so dobili štiri mandate.	______
M o n a k O v 0. 13. junija. Nj. veličanstvo cesar Fran Josip je dospel danes ob 7. uri sem in takoj odpotoval dalje v Feldafing. Na kolodvoru ga je pozdravila princesinja Gizela s
princem Leopoldom; tudi avstrijsko-ogerski poslanec je bil navzoč.
Budimpešta, 13. junija. Danes je volilo v državni zbor 194 okrajev. Do 9. ure zvečer je bilo voljenih: 63 liberalcev (med njimi ministerski predsednik, minister Kemeny, državni tajnik Matlekovics), 17 zmernih opozicijonalcev, 19 neodvisnih, 3 „divji“ in dva antisemita.
London, 13. junija. Spodnja zbornica je zavrgla Woodallov dostavek k zakonu o volilni reformi gledč volilnega prava samostojnih žensk. Northcote je dostavek podpiral.____________________
Telegrafično borzno poročilo
z dnfe 14. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.....................80	'45
»	»	>	>	srebru........................81	• 30
Zlata renta.  .......................................102‘25
5% avstr, renta......................................95'80
Delnice n&rodne banke.................................. 857'	—
Kreditne delnice	.  .............................310'40
London 10 lir sterling...............................121‘80
20 frankovec................................. 9'66
Cekini c. kr........................................ 5‘75
100 drž. mark...........................................59	'50
Tujei.
Dn6 12. junija.
Pri Maliči: Naglas, zasebnik; dr. Kirschhammer, zobni zdravnik; Glaser, uradnik, in Baumgartner, trg. popotnik, z Dunaja. — Neubaum in Biichler, trg. popotnika, iz Budimpešte.
Pri Slonn: Joscht, trgovec, iz Zagreba. — Muhvič, soproga poštarja, iz Zduš. — Edelmann, trg. poto-valec, iz Maribora.
Pri Južnem kolodvoru: Petermann, fabrikant, z Dunaja. — Klinger, Steiner in Rucker, trg. potovalci, iz Solnograda. — Lachinger, krčmar, iz Ogerske. — Sigelli iz Pulja. — Stelzel, trgovec, z Dolenjske.
Umrli so:
V bolnici:
Dn6 11. junija. Matija Murnik, delavec, 37 1., naduha.
Dne 13. junija. Jera Slemer, gostinja, 67 1., za starostjo. — Josip Prevc, gostač, 64 1., povečanje
Srečke
z dno 11. junija.
Praga:	1	19	24	72	15.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
metra
739 *42 738-30 738-40
Tempe-
ratura
+14-8
+19-8
+15-4
Vetrovi
svzh. sl. jvzh. sl. szpd. sl.
Nebo
Mo-krina v mm
obl.
>
d.js.
18 00 dež
Lepo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kuhinje in postranskih prostorov, odda se tekoj ali o Šmihelu v Gradišči štev. 9. — Več izvč se tu.
Nove Matjes-slanike
najboljše, v sodčekih po 5 kilo 2 gld. 60 kr. in 3 gld., voznine prosto, toda ne colnine, priporoča
Karl Fr. Burghart v Hamburgu.
Spretna šivilja
priporoča se p. n. gospem za obleke in belo perilo doma in tudi zvunaj doma. — Ime pove Miillerjeva pisarna za naznanila.
Poletno stanovanje
z lepim parkom, s prav zdravo vodo, lik dobro znane gostilne gosp. Levca, sposobne za vso postrežbo, s c. kr. poštnim uradom, v prijetnem kraji z lepo okolico in z farno cerkvijo, 3/t ure peš oddaljeno od železnične postaje v Zalogu, oddaja grajščina dolska (Lusttlial) v poletni najem, in sicer 12 do 14 raznih sob v prvem in drugem nadstropji, izmed katerih so ene preskrbljene tudi s popolnim pohištvom. Natančneji pogoji se zved6 pri grajščinskem oskrbništvu. (54) 3—3
pillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirillllllllll
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul, pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zam&n vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih ze-lišč a 56 kr., in z veseljem sem opaiil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti Mesim ? slavi in Mota!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tj e napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejšay
Lucija ŠliOv. \
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salioilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(52) 8—1	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
Sumimnin  .....................................    uma
r7r?' I 'fr^
(24) 26-13 -p
A. Mayer-jeva
trgovina
!3-
■v
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.