Mladinski novičar
Nenavadna telovadba. Ko se je spoinladi zunaj toliko ogrelo, da je mogel sedemletni deček neke zagrebške družine sloneti na oknu in uživati razgled vsaj na dvorišče — ker boljšega ni imel — se je sklonil malo pre-daleč. JNajbrž še ni vedel, kaj je ravnotežje ali ravnovesje. V hipu je napravil — sicer neprostovoljno .— takozvani »saltomortale« t. j. smrtno-nevarni skok na dvorišče, ki bi bil brez dvoma usoden, če bi ne bila pod oknom razpeta močna vrv. Nanjo je zadel, preden je štrbunknil na tla, fn — sreča v nesreči — vrv ga je tako zadržala, da je bil padec razmerno lahek, in se ni dečku nič hudega pripetilo. Preplašeni starši so ga takoj oddali v bolnišnico, a zdravniki so se prepričali, da je fantič popolnoma ždrav. — Naj se le zahvali tudi svojemu angelu varihu!
Sova. Letos dne 28. aprila so pripeljali v mariborsko bolnišnico 14 let-nega krepkega fanta tam od Ormoža. Levo oko mu je izteklo. Kako to? Prejšnji večer je stal s svojim bratom v gorici pri hramu ter opazoval, kako-je krmila sova na bližnji bukvi svoje mladiče. Ni je fant ne klical ne opo-našal, vendar se je nenadoma zakadila vanj ter zasadila kremplje naravnost v njegovo levo oko. Nato se je lotila še brata, ga hudo opraskala ter zletela nazaj k mladičem. Ima res čudovito ljubezen do mladičev ta roparica! V strahu, da bi jim mladeniča ne prišla blizu, je hotela preprečiti morebitna motenje. Ni zastonj med Ijudstvom pregovor, da ta ptica oči izpraska, če jo kdo oponaša.
Bilo je... Kje — to ni merodajno. List »Prerod«, ki po njem posneinamo naslednji dogodek, je označil tudi kraj in čas. V našem listu pa hočemo samo-k dogodku dostaviti vprašanje, ki nanje ne bo težko odgovoriti. Torej — bilo je. Štirje fantiči so dobili pred pustom pri neki hiši tri litre (!) vina, pri drugi pa pol litra žganja, in so ga tudi izpili. Dva sta nato padla v gnojnico (saj tja spada taka pokvarjenost), clruga dva sta pa le s težavo rinila naprej. ln odrasli? Ali so obsojali to početje? Oče enega teh otrok se je ponosil in je dejal: »To vam je kruc! Iz totega pa še bo nekaj!«
Kaj še bo iz totega —? Kdo je, ki bi ne znal na to odgovoriti!
»Na mal ognjenik« je stopila v Ljubljani 10 letna učenka M i h a e 1 a Šorli, hčerka ljubljauskega obrtnika, ko jo je izvabilo 21. aprila toplo sohice tja na bolj zapuščeni svet za delavnicami glavne postaje. Zašla je, nič hudega sluteč, bosonoga na kraj, kjer navažajo pepel, ostanke koksa in razgoreli premog iz železniških strojev. Kar eaenkrat se ji je pa vdrlo, in revica je bila do kolen v žgoči ostalini. Strasno se jc osmodila in oi>ekla. Ni si mogla sama nič pomagati. Stokala in jcčala je, dokler je niso rešili iz mučnega položaja. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Nihče naj ne pozabi^ zjutraj priporočiti se svojemu angelu varihu!
62