IZDAJA CP .GORF.MTSK1 TTSK« »UREJUJh. UKtlJNlsM U L) BOK • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K ODGOVORNI UREDNIK GRK GOR KOCIJAN - TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKUĆI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607 11M35 GLASILO SO
! ETO YV.
St, 122
CIALISTICNE
▲
OVNE G A    LJUDSTVA ZA
T?**™ on orrrmirr ^rr roT
1LIJNIK OL> I »ANUAKJA Vi^i KOT POLTEDN1K • OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ORENJSKO
Ustanovni občni zbor društva pravnikov
Društvo na dveh tirih
Raznim oblikam združevanja, ki »o v zadnjem času predmet širokih razprav, so se  v soboto pridružili tudi pravniki. Na ustanovnem občnem zboru,   ki je bil iflboto v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora v Kranju, so go renjski pravniki, ki so bili do se daj vključeni v podružnici v Kra nju in   v   Radovljici, ustanovili enotno društvo za vso Gorenjsko. Zbora so se udeležili tudi zastop niki oblasti, družbenih organizacij ln pravniki iz Ljubljane.
Poročila o delu dosedanjih podružnic sta ločeno podala predsed Bika dveh dosedanjih podružnic med katerima je poročilo dr. Mar jana Ogrizka temeljiteje načelo ▼sebinsko torišče dela društva pravnikov. Vendar pa je ostala razprava o vsebini in oblikah dela <Jništva pravnikov zanemarjena in le je razvnela šele, ko so začeli Obravnavati pravila društva. Takrat se je namreč pokazalo, da oblika Združitve pred tem ni bila dovolj razčiščena. Razprava, ki na trenutke ni bila na akademski višini, je pustila odprta vrata, tako da bodo Pravniki v Radovljici, ki so imeli £e svojo podružnico, še naprej zadržali vse, kar so imeli: ločeno bodo delali in samostojno ukrepali. Pravila s prečiščenim besedilom pa so dopolnili. Podružnice bo namreč mogoče ustanoviti tudi v drugih občinskih središčih, če bodo za to primerni pogoji.
Prvo zasedanje skupščin socialnega zavarovanja na Jesenicah in v Kranju
Novi člani pripravljeni na spopad z nepravilnost
Vojna napoved namišljenim bolnikom — Problem sezonskih delavcev Letos 422 bolnikov dnevno več kot lani — Podjetja že odkrivajo svoje
notranje rezerve
Kranj, 20. oktobra — Novoizvoljena skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za območja občin Kranj, Skoffa Loka in Tržič se je sestala danes povsem pomlajena. Iz bivše okrajne skupščine je ostalo v njej le nekaj članov. Neizčrpanost idej in predlogov je bilo mogoče zaslediti tudi v razpravi, zato smemo upati, da bo skupščina dobro go-soodarila z zaupanimi sredstvi. Na današnjem zasedanju je bilo — razumljivo — potrebno rešiti tudi več formalnosti, ki sodijo na začetek mandatne dobe takih organov.
Z zasedanja socialnega zavarovanja v Kranju
Poročilo je zajelo pregled sedanjih perečih težav socialnega zavarovanja, ki so predvsem posledice neusklajenosti med dohodki in izdatki v, posameznih skladih in nakazalo načela, po Katerih bomo t6 neusk:ijenost morali odpraviti. Govorniki v razpravi pa so posredovali nekatere zanimive ugotovitve o tej problematiki in načeli nekaj novih pomembnih vprašanj.
Tako se je član skupščine zavzemal za to, da bi se obratne ambulante ne ukvarjale v tolikšni meri s kurativo,. ampak bi skrbele tudi za preventivo, kateri so
Ob sestavljanju družbenih načrtov za prihodnie leto
Kaj naj upoštevamo,
da bi postavili realna izhodišča za konkretne delovne akcije
Po nekaterih gospodarskih organizacijah že zbirajo gradivo, ki naj služi kot osnova za sestavljanje družbenih načrtov *a prihodnje leto. Tudi na posameznih občinah so že razpravljali o tem.
Prav tako so na občinski konferenci v Kranju omenjali nekatere značilnosti, ki bi jih morali upoštevati pri sestavljanju družbenih načrtov po gospodarskih organizacijah za prihodnje leto.
S seje občinskega ljudskega odbora v Skofji Loki
Plačana realizacija
v enomesečnem zaostanku
v zelo živahni razpravi so odborniki ljudskega odbora sprejeli vrsto koristnih sklepov — mnenj, priporočil in ukrepov
V petek so se odborniki ljudskega odbora v Skofji Loki spet »brali na svoji soji in obravnavali pomembna vprašanja občine, tako so po vrsti kritik — češ da it ObLO -kratkovidno« ukrepal, k« je po sklepu sveta za blagovni promet in turizem moralo prenehati poslovati deset privatnih go-HiU v Skofji Loki — z zanima-sjem pričakovali poročilo sveta o tedanjem stanju gostinstva, ki naj M potrdilo ali zanikalo pravilnost tefa ukrepa. Vsi v poročilu naređeni podatki so zanikali ne-•dffovorne kritike, kar je potrdila tudi republiška komisija, ki si Je stanje v nekaterih gostiščih taoia ogledala. — Pogrešali smo le predloge o nadaljnjem prizadevanju odgovornih organov in Martdcega odbora za izboljšanje pHtinstva v Skofji Loki in oko-Bei, saj je splošno znano, da to vprašanje ni najbolje' urejeno, leprav zapora omenjenih desetih fMtiSč nanj ni vplivala.
Predsednik ObLO Milan Osov-tSur je na seji poročal tudi o »tanju gospodarstva v loški obči-tl v prvih devetih mesecih letoš-ijeta leta. Podatki, ki jih je zbral •idelek za gospodarstvo, kažejo, <b Bo gospodarske organizacije v »klopu družbenega plana občine sefcoliko previsoko planirale svojo realizacijo, saj jih kar 19 v <*t -'asu odstopa od prvotnega aačr*<i. Razlike med plansko postavljeno in fakturirano realizacijo sicer niso velike, slabši je le f«zultat pri plačani realizaciji, ki J* dosežena le s 67 odstotki, kar JW**ni približno  enomesečni za-
».'■■iT.t-k.
Nadalje so  odborniki razprav-■ /manjšanju  dotacij prora-toniklm organizacijam,   ker proračunskih sredstev v loški občini M N> na razpolago toliko, kot so
predvidevalj. Po izdelanem predlogu naj bi zato znižali osebne dohodke prosvetnim delavcem in delavcem v državni upravi. S tako odločitvijo pa se nekateri ni-60 strinjali.-zato bo pristojni organ do prihodnje seje izdelal temeljito analizo o sedanjih dohodkih teh delavcev in o drugih s tem v zvezi važnih vprašanjih.
Odborniki so se tudi zanimali, zakaj bivši direktor gostinskega podjetja »Tabor« iz Gorenje vasi, ki je od 20. avgusta letos v
preiskovalnem zaporu zaradi poneverb, goljufij (v skupni vrednosti okrog 4 milijone dinarjev) in zlorabe uradnega položaja, ni bil kaznovan že 1958. leta, ko ga je iz podobnih vzrokov tržni inšpektor prijavil občinskemu ljudskemu odboru, ta pa je prijavo poslal okrožnemu sodišču v Kranju. Uslužbenci ljudskega odbora so pojasnili, da so se o zadevi pozanimali pri okrožnem sodišču, vendar jim to na pismo še ni odgovorilo, — J. Zontar
Ljubeljska cesta terja nova prizadevanja
Z novo cesto preko LJUBELJSKEGA PRELAZA bo naš turizem veliko pridobil, saj bodo tuji motorizirani turisti zaradi ugodnega mejnega prehoda še rajši prihajali k nam. Pričakovati je, da bodo zaradi ureditve prehoda prihajali čez Ljubelj tudi tisti, ki so se sedaj usmerjali čez Podkorensko sedlo. Nanj pa, kot je znano, vodijo zelo strme in ovinkaste ceste. Posebno tista, ki se vzpenja z avstrijske strani, sodi med najbolj nevarne cestne odseke v Evropi.
Ljubeljska pridobitev pa turističnim delavcem že obeta novo delo. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi po tej cesti, ki se izogne gornjemu delu Gorenjske dn našim največjim turističnim središčem, tudi turisti ta predel enostavno zgrešili. Zato bodo morali od prehoda pa vse do Nakle-ga urediti ustrezno propagando, ki bo opozarjala tuje turiste na gornje kraje in jih prepričevala,
da bodo zaobrnili svoja vozila. Uspeh bo seveda popoln šele takrat, ko bo tudi cesta od Naklega proti Bistrici in naprej izboljšana.
Tudi politične in strokovne organizacije jeseniške In škofjeloške občine so že razpravljal« o osnovnih pogledih na družbene načrte za 1963. leto. Prihodnji teden pa so predvideni konkretnejši pogovori s predstavniki občin in gospodarskih organizacij, kjer bodo | razpravljali zgolj o glavnih orientacijskih prijemih pri sestavlja-nj« predlogov za družbene načrte.
Čeprav se bodo osnovni principi dokončno Sele izoblikovali na skupnih posvetovanjih, saj je treba upoštevati določene smernice zveznega in republiškega načrta je vendar že sedaj jasno, da bodo imeli pravo moč le tisti načrti gospodarskih organizacij, ki bodo sestavljeni na ugotovitvah konkretnega stanja, potreb in hotenja kolektivov. Glavni temelji za sestavljanje letnega načrta bi morali biti notranji plani podjetij (plan proizvodnje, plan delovne sile po dinamiki proizvodnje, plan nabave materiala, plan kreditov, plan zniževanja lastne cene, dolgoročnejši plan investicij in vrsta drugih planov), ki morajo biti realno izhodišče samemu kolektivu in njegovim samoupravnim organom ter ob tem seveda izhodišče za sestavo letnega plana, o katerem je tu govora. Res pa je, da mnoga podjetja nimajo urejenih takih notranjih načrtov.
Eden izmed osrednjih problemov je brez dvoma izvozno-uvoz-na bilanca vsake gospodarske organizacije oziroma skupnosti. To je še posebej pereče pri nas na Gorenjskem, kjer je malone celotna industrija — od jeseniške Železarne pa do škofjeloške Predilnice  odvisna  od  uvoza. Naš
(Nadaljevanje na 2. strani)
bile prvenstveno namenjene. Nekatere obratne ambulante imajo sedaj bolje opremljene prostore kot zdravstveni domovi in 6e potegujejo celo za specialistično službo. Vse to pa jih finančno zelo obremenjuje, a ne prinaša širokega učinka. Obenem je menil, da bi bilo potrebno bolje opredeliti načela za dodeljevanje pokojnin. Do sedaj ni bilo enotnih meril in se je dogajalo, da prejema nekaj ljudi pokojnino samo zato, ker so med vojno nudili neznatno in morda celo enkratno pomoč partizanom.
Predstavnik lz Tržiča je menil, da skupščina le ne bo mogla povsem vplivati na zmanjšanje stroškov za 7xlravstveno varstvo, saj mnogi podatki potrjujejo, da se ti močno zvišujejo zaradi poviševanja cen zdravil in sanitetnega materiala, v bolnicah pa tudi zaradi večjih stroškov za hrano. Povedal je, da so delavci na volilnih sestankih negodovali, češ najprej so bili visoki stroški zaradi tega, ker smo gradili nov zdravstveni dom, sedaj so pa zato, ker je njegovo vzdrževanje tako drago.
Gradbena podjetja, ki zaposlujejo sezonske delavce, imajo zelo visok odstotek bolezenskih izostankov. Več govornikov je ugotavljalo, da ta podjetja do sedaj sploh niso pazila na to, kakšno ja (Nadaljevanje na 2. str.)
Proizvodnja
v ospredju razprav
V tržiški občini so že vsi mladinski aktivi imeli svoje konference, na katerih so razpravljali o svojem delu in se domenili za nadaljnje naloge svojih organizacij. Prav tako so v teku konference mladinskih organizacij po ostalih občinah.
Te konference so v večini zelo živahne. Tudi razprave so zelo konkretne. Vendar — kot ugotavljajo glede na dosedanje konference — so razprave najbolj konkretno v tistih aktivih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo in aktualne probleme. To se je pokazalo v večjih podjetjih, kjer so aktivi po ekonomskih enotah - v Železarni, v Iskri, Tekstilin-dusu itd. Na konferencah teh aktivov prihajajo v ospredje aktualna vprašanja proizvodnje: izpolnjevanje planov, delitev dohodka, prodaja izdelkov na tržišču itd. Skratka, mladinci razpravljajo o tistih stvareh, ki jih najbolj čutijo ob vsakdanjem delu in življenju, in so prav zato tudi uspehi takih konferenc zelo pozitivni.
Ob 20-Ietnici smrti narodnega heroja Lojzeta Kebeta
Ohraniti moramo vse,
kar nam je zapustil Lojze in naša revolucija,
je dejal Vinko Hafner ob otvoritvi spomenika na Jamniku
Jamnlk, 21.okt. — Danes je bila I nato Jože Gregoričci in drugi. Sletu velika slovesnost ob 20. letnici ' dil je hud udarec partizanom v smrti narodnega heroja Lojzeta I Udenborštu itd. Nemci pa so v ti-
Kebeta-Stefana. Po skrbnih prlpra vah organizacij ZB v Kranju, Ra dovljici, Skofji Loki in Žele/pikih se Je slovesnosti udeležilo nekaj tisoč ljudi. Iz Železnikov Je prišlo kakih 200 mladincev peš po partijskih poteh. Proslavi je prav tako prisostvovalo več nekdanjih sodelavcev padlega Kebeta ih organizatorjev vstaje v teh krpjlh: Tomo Brejc, Vinko Hafner, Tone Fajfar, Ivan Bcrtoncelj in tudi herojevi svojci. Govor je imel Vinko Hafner. Na svečanosti pa je sodeloval pevski zbor »Franceta Prešerna« iz Kranja in »Svoboda« iz Radovljice.
V svojem govoru je član CK ZK Slovenije in nekdanji sodelavec narodnega heroja Vinko Hafner obrazložil težko stanje po naših krajih ob okupaciji in prve začetke organiziranega upora. Pri vsem tem delu je bil Lojze Kcbo izredno sposoben organizator. Ustanavljal je odbore OF, celice KPS in druge oblike za organizirano osvobodilno gibanje zatiranega naroda. Toda leto 1942 je izredno prizadejalo vodstvo tega  gibanja.  Padci je
stem času še zmagoslavno napredovali na vseh frontah. Zato so bili takrat želo težki in kritični
isi za naše osvobodilno gibim je. Toda Kebe je tudi v takih težkih pogojih z vso vnemo bodril sodelavce in borce, organiziral nove odbore in partizanske formacije v trdni veri in prepričanju v zmago pravice in napredka.
In sredi tega dela ga je zajela smrt. Bil je težko ranjen na Jelovici. Domačini na Jamniku so mu dajali zadnjo pomoč. Cez dva dni je podlegel ranam. Ljudje so danes zlasti napeto poslušali, ko je Hafner govoril o Lojzetovi smrti in pogrebu. Vedel je, da mu ni pomoči in zavestno in mirno je naročal Vinku, kaj naj poroča CK in kako naj piše njegovi ženi. — »Bil sem na mnogih partizanskih pogrebih, a Kcbelov je bil najbolj žalosten, kot da smo pokopavali svojega očeta,« je dejal V.Jlafner.
Svoj govor je Hafner zaključil 7. ugotovitvijo, da moramo tudi danes storiti vse, da ohranimo mir, svobodo in vse, kar nam je priporoča! in zapustil Lojze in kar
glavni  organizator § tane  Žagar, i nam je dala naša revolucija. —
Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi + Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi « Obrazi
Kakor se čudno sliši, je le res, ostale pritikline, zato so se umak- preveč motilo. Ko pa se le 'število neka)  trenutkov  zadržal v njem.
da je v naši soseščini stanovanje, nili v zgornje — mansardne pro- družinskih članov povečalo in sta Obenem so mu dokazali, da ^e več
v katerem že pet let nihče ne sta- store. Pred petimi leti je stanova- se v majhnih   ZV>™\™   prostorih kot dve leti ni porabil niti kilo-
nu\p   Vi m» tnidito   A/,  tn c^/jnn- ver rut nI t™ ;„ c» i/» kmalu nato stiskali že dve  družini,  so  začeli vara električne energije.
nuje. Pa ne mislite, da to stano- vec ostal sam in se je kmalu nato stiskali že dve družini, to začeli vata električne energije vanje nima lastnika. Ima ga, samo preselil k sorodnikom. Od tedaj ni razmišljati o tem, da je hiša prav-     Začetek konca prošnje za sobico
lastnika, ki tega stanovanja ne po- niti enega dne več preživel v svo- zaprav le njihova, da nima pome- (samo za sobico!) se je začel na
na, da hodijo mimo stalno zakle- sodišču prve stopnje, nadaljevalna
njenih vrat spodnjih prostorov, sa- sodišču druge stopnje, končan pa
mi pa so utesnjeni. Zato so prosili še ni. Stanovavec namreč še ved-*,
stanovavca,   da   bi   i?,prai:nil vsaj no ni prepričan, da si ne more pri*
manjšo sobico, zaleteli so na gluhi voščiti stanovanja samo za rezerva
ušesa, stanovavca niti na kraj pa- — za vsak slučaj. Pripravljen*)*
Stanovanje za vsak primer
trebuje, pa mu kljub temu uspe va, da mu ga ni potrebno izprazniti.
Nosivec stanovanjske pravice se
jem stanovanju. Le enkrat teden
sko ali celo mesečno je prihajal, meti ni prišlo, da bi odstopil del odstopiti celo stanovanje, v zame-*
malo pobrkljal po prostorih, mi- stanovanja,   »v  katerem stanuje*, no za drugo — enakovredno. ^Svo*
mogrede pretrgal pajčevino, ki je Tudi predpis, ki določa, da pravi- jih »pravic* si torej ne pusti kra*
je vselil v to stanovanje pred pri- povezala vrata s podboji in spet ca do stanovanja zapade, če ga sta- titi.
bližno  petnajstimi leti.    Lastnuki odšel. novavec ne uporablja .več kot šest Kako čudno si včasih ljudje za-
Sprva družino,   katere last je mesecev, mu ni mogel do živega, mlšljajo »svoje« pravice in kako
bilo prazno stanovanje, to niti ni ker je tu pa tam le prišel in se za strpna je družba do takih      —*
iližno  petnajstimi leti. hiše so tedaj lahko pogrešali pri-tntličje — kuhinjo,  dve sobi m
TE DNI PO SVETU
#  HUDI BOJI NA INDIJSKO KITAJSKI MEJI
Močne kitajske sile oborožene z avtomatskim orožjem v zaporednih valovih napadajo indijske.položaje. Kitajske sile podpi^';) tudi minometalci in strojnice, indijske čete se junaško borijo za vsako ped zemlje, vendar so se morale »po težkem in ostrem boju« umakniti pred močnejšim nasprotnikom.
9  SOVJETSKA ZVEZA NAJ POSREDUJE
Indijski premier Nchru se je sestal s sovjetskim veleposlanikom v New Delhiju in sc z njim pogovarjal, da bi Sovjetska zveza posredovala v kitajsko-indijskem sponi.
0  KRALJ SAUD ODSTOPIL?
Po zanesljivih, virih ie saudski kralj Saud »prostovoljno odstopil«. Saudovi sinovi naj bi sprejeli Saudov odstop s pogojem, da bo za novega kralja imenovan njegov sin Mohamed, ki je sedaj obramb ni minister.
6 PROCES V MADRIDU
Pred voiaškim sodiščem v Madridu se je UCel proces proti desetim moškim, ki so obtoženi, da so nameravali strmoglaviti sedanji režim.
0 VRNITEV BEN BELE
Alžirski premier Ben Bela se je vrnil iz Ncw Yorka, kjer je vodil alžirsko delegacijo. Po prihodu v Alžir je izjavil, da je bil povsod priča splošnih simpatij vseh dežel do alžirskega ljudstva.
0  OKREPITEV OBMEJNIH PODROČIJ
Po zadnjih poročilih je jemenska vlada noslala na mejo okrepitve proti Saudski Arabiji in Ade-nu. Za sedaj ni nobenih vesti, da bi poslali na jemensko ozemlje nove vojaške okrepitve iz Saudske Arabije in Adena.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki
Kronika zadnjega tedna ni prezrla zanimivega pojava, da Je bil VVashington najbolj živahno politično križišče. Potniki so v to križišče prihajali iz prednostnih, enakopravnih in slabo vzdrževanih cesilš& Tako je bilo že po različnosti cest in smeri, iz katerih SO politični popotniki v VVashington  »deževali«,   mogoče sklepati,
uradno nista sestala, Je vendar povsem točno, da so bile washing-tonske ure to pot naravnane na nemško vprašanje in predvsem na berlinski problem. Najlažje bi bilo razložiti v Washingtonu nemški opravek. Zahodnonemške „in ameriške ure se namreč že precej časa ne ujemajo, ker so se v Bonnu preveč navadili meriti čas
uščina v Beli hiši
kakšne razgovore bodo v Beli hiši načenjali in v kakšnem jeziku bodo govorili. Nemščini, ki Jo zadnje čase v ameriški prestolnici zelo pogosto slišimo, se je pridružila tudi ruščina, to pot nemara nekoliko bolj umirjena in razumljiva. Ne gre prezreti podatka, da je sovjetski zunanji minister Gromiko dopotova! v VVashington, Se preden je njegov zahodnonemški kolega Schroder končal svojo misijo »zavarovanja hrbta«. Čeprav  se oba ministra
po francosko In naloga zunanjega ministra Schroderja je med drugim bila, da bi skušal kazalce zopet naravnati. Toda usklajevanje ur po tem, kar smo v VVashing-tonu slišali, ne sodi v domeno zahodnonemškega zunanjega ministra in bomo pač morali počakati, da v prihodnjih dneh krene v VVashington najvplivnejši zahodnonemški urar — kancler Adenaucr.
Kljub temu dejstvo, da se je zahodnonemški  zunanji minister
Zahodnonemški zunanji minister Schrbder
Schroder pogovarjal z ameriškim predsednikom in njegovimi najvišjimi svelovavci, že samo po sebi pove, da so imeli pod mikroskopom Berlin. Schroder v Wa-shingtonu nI razglašal nemških in ameriških razprtij. V pogovoru z novinarji je izjavil, da je nastopil trenutek, ko morajo vsi siku-paj, Američani in Nemci, premisliti, kaj lahko napravijo. Predvsem pa velja, da ostanejo še naprej trdni kot skala.
Bonn je obnovil ameriško zvezo, ker se je prepričal, da bodo Američani še naprej raziskovali sovjetske osnove za berlinski sporazum. Bolje je za Nemce, da se v to ameriško prizadevanje vključijo, kot pa da stojijo ob strani. Bonn je rivalstvo glede urejanja berlinskega problema slutil tudi z neke druse strani. Berlinski župan Brandt je namreč zelo pogosti obiskovavec Bele hiše in bon-nrki kancler strahuje, da bi berlinski župan začel urejati ta vprašanja mimo Bonna. Po zadnjem razgovoru z ameriškim predsednikom je berlinski župan že napovedal neke pobude, zlasti glede plebiscita In urejanja nujnih zadev z vzhodnimi sosedi v Berlinu. Ze to, da je berlinski župan komentiral zadnli obisk v Ameriki prej Berlinčanom kot bon-nski vladi, so mu v Bonnu zelo zamerili.
Povsem drugačno nalogo pa je imel   Gromiko   v VVashingtonu. Nekateri pravijo, da je bil njegov opravek brez umskih in fizičnih naporov. Prišel naj bi kupovat vozni listek za sovjetskega premiera Hruščova. ki bi že oo f'olgo  izraženi  in  nikoli odkrito povedani žeLii rad razpravljal z aiv. r*kim  „.cUocJnikom  o Berlinu in   iitI - ski slepi ulici. \a_ črtovanje te    srečanja med Hru-ščevoim in K    "dvjem naj bi se začelo že poleti v letoviščih Črnega morja. Tam so se prvič sprožile ponudbe, ki pa so jih odlagali,   utajevali   in preklicevali. Poudarek tega novega sestanka je po ameriških napravah preračunan vse bolj na potrebo sestajanja,  kot  potrebo, da  bi naili izhod iz berlinske krize. Anu-n-čani vidijo potrebo po ponovnem srečanju dveh državnikov v nevarnosti, da Rusi v Berlinu ne ustrelijo kakšnega kozla. Ameriški pogledi na Berlin se niso bistveno  spremenili.  Ruske težnje pa je v Beli hiši obrazložil Gromiko. V Moskvi si sestanka ne zamišljajo   samo   kot -sestank zaradi sestanka«, ampak  kot '** hodišče za kaj koristnega, vel1' nedy po splošni sodbi ni ohrabril HrušCeva za pot v Ameriko ni mu pa vzel tudi poguma   če w se odločil za vožnjo v Ameriko.
Zdravko Tomažej
LUidie in do<ndki • Liudie in dn^k? • FJ<"<Me in do^odM » MncMfj In rWor*U • LUidle in • t '        ^ d
Kranjski »Vodovod« ima izdelan načrt za ureditev vodovodnega omrežja
V dveh letih je problem rešljiv
Večkrat smo razpravljali o problemu preskrbo z vodo v kranjski in sosednjih občinah. Problem namreč ni samo v tem, da v nekaterih manjših naseljih sploh še nimajo vodovodov ali da ponekod v najbolj kritičnem času zmanjka vode ,problem je v prvi vrsti v tem, da obstaja nevarnost, da vode lahko sploh zmanjka, če
obnovitev omrežja in dogradili več potrobnih novih vodovodnih objektov. Podrobneje o tem, kako je z omenjeno zadevo, pa nam je povedal direktor kranjskega »Vodovoda« Gustelj Peperko.
»Vse doslej smo vzdrževali in gradili vodovodne objekte bolj ali manj nenačrtno,« nam je začel pripovedovati tovariš Peperko in
^ne bomo pravočasno poskrbeli za ' nadaljeval, »zato smo letos izde-
Novi člani pripravljeni na spopai z nepravilnostmi
(Nadaljevanje s 1. strani) zdravstveno stanje ljudi, ki so jih sprejemala na delo. Tako so morali zdravstveno nesposobni ljudje kaj kmalu k zdravniku, pogosti pa so primeri, da imajo po dva ali tri dni dopusta, pn spet delajo in nato spet gredo k zdravniku, da jim da nekaj dni dopusta. Predlagali so, da naj bi zdravniki v vseh sumljivih primerih in ko sami niso prepričani o bolezni, ne popuščali.
Zanimiv (in zelo nerazvoseljiv) jc podatek, da je letos 4?2 ljudi dnevno več na bolezenskem dopustu kot lani, kar za 8 mesecev predstavlja okoli 800 milijonov dinarjev manj v narodnem dohodku, da o stroških zdravljenja in drugi škodi sploh ne govorimo. Povsem razumljivo je, da bi na zmanjšanje števila delavcev v bolniškem staležu gospodarske organizacije zelo veliko lahko vplivale, na primer s povečanim nadzorom nad tem, kaj delajo delavci, ko imajo bolezenski dopust. Javna tajnost je, da ga znajo mnogi zelo dobro Izkoristiti, pa se zato njihovo zdravljenje kar se da zavleče. Se hujši so tisti primeri, ko gre nekdo potožit o svoji bolezni prav takrat, ko 6e mu obeta večje zasebno opravi
to celo navadna obolenja, vendar so administrativni organi podjetja priznali to za nesrečo samo zato, da je delavec v času bolezenskega dopusta prejemal neokrnjeno nadomestilo.
Se droben, a poučen primer: nekomu gradbenemu podjetju je uspelo za polovico zmanjšati nesreče pri delu, ko je delavcem nabavilo močne čevlje, v katerih so bile noge na varnem pred žeblji.
Člani skupščine so potrdili pretilog o ustanovitvi komunalnega zavoda za občine Krani, Skofja Loka in Tržič in izvolili tudi njegove organe. — M. S.
Jesenice, 20. oktobra - Izvoljeni člani skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovania delavcev za območji jeseniške in radovljiške občine so se zbrali na prvem zasedanju včeraj dopoldne. Na konstituarnem zasedanju, ki ga* je otvoril podpredsednik občinskega ljudskega odbora France Gašperin, je podal poročilo o problematiki socialnega zavarovanja v kranjskem okraju direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Milan Zakelj. Po referatu se je Tazvila živahna razprava, ki se je je udeležilo 10 govornikov. Poudarjali so pomen in
lo. Predstavnik iz Škofje Loke se I vlogo skupščine v novih pogojih je zadržal pri zanimivem probio- dela, ki jih narekujejo, zahteve mu nesreč pri delu. Tam so»nam-reč ugotovili, da četrtina prijavljenih nesreč sploh ni »padala k
za gospodarnejše   trošenje sredstev te dejavnosti. Nova skupščina naj daje spod-
nosrecam pri delu ali pa so bila budo za aktivnost zavarovancev
lali podrobnejši načrt za vse potrebne investicije, s katerimi bi zagotovili preskrbo z vodo za daljše obdobje. Z načrtom predvidevamo, da bi bilo potrebnih okoli 900 milijonov dinarjev, ki bi jih morali investirati v dveh letih, če bi hoteli problem vode rešiti za petdeset let. Investicijski program zajema območja štirih občin (Kranj. Tržič, Sk. Loka in Medvode), v katerih je že sedaj razprostrto obstoječe vodovodno omrežje, ki ima svoje središče v Kranju. Skratka, gre za sistem, ki ga ni mogoče izpopolnjevati ločeno po posameznih občinah, ker razen kranjskega »Vodovoda« nihče ni sposoben, da bi sam ekonomično gradil in ker so tudi sredstva preveč razcepljena. Da bi problem vode rešcvaJJ s siku pni mi močmi, razen z medvo-ško občino, doslej še nismo uspeli vzpostaviti sodelovanja.«
Kje je problem, je torej jasno. v>Vodovod« nima toliko sredstev, da bi lahko sam reševal problem vode. Dovolj potrobnih sredstev nima niti kranjska občina, Z združenjem sredstev iz vseh omenjenih občin, pa bi predvideni nacrt lahko realizirali v potrebnem času. In ker pa>m je znano, da te v mnogih primerih rešujemo probleme pametnega gospodarjenja z najrazličnejšimi oblikami sodelovanja in združevanja, lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi glede vodovodnega siste-' ma v najkrajšem času prišlo do J potrebnega sporazuma med vsemi štirimi občinami. J Kolektiv kranjskega »Vodovoda« je izdelal že tudi podrobnejši načrt, katerih del bi se morali v prihodnjem letu v prvi vrsti lotiti, da bi vsaj začasno rešili najnujnejše potrebe glede vode. Načrt je precej obsežen, vendar jc izvedljiv, če bodo zagotovljena potrebna sredstva. Za nove j investicije in Številne rekonstruk
v upravljanju, zato naj bi formirala posebne specialistinče pomožne organe, ki bi sc ukvarjali I posameznimi področji, na primer z vprašanji zdravstvenega zavarovanja, varstva invalidov in tako daljo.
Skupščina je opozorila na problematiko, ki sc poraja ob predpisu o svobodni izbiri zdravnika, na precejšnje povečanje odsotnosti, ki so v določenih primerih precej dvomllive in na drugo. Po obrvanavi obsežno problematiko isocialnoga zavarovanja so člapi skupščine dali novoustanovljenemu komunalnemu zavodu smernice za nadal'nji razvoj niegove delavnosti. Uoravni odbor komunalnega zavoda za socialno zavarovance delavcev za območji jeseniške in radovljiške občine bo imel devet članov. Vanj so bili izvoljeni Vinko Koorivcc, in« Jože Kastelic, Jože Frece, Valentin Zen, Janez Arh in Jože Pavlin. Za člane republiške skupščine socialnega zavarovanja so bili izvoljeni Viljem Zorin. Jožica Podre-ka In France Lakota.
Skupščina je sprejela začasni cije bi bilo potrebnih skoraj pol poslovnik za svoje delo. O nsči- I milijarde dinarjev. Čeprav gre za nu zamenjave polovice članov ' precejšen znesek, se vendar za-sku-^člne, ki jim po dveh letih J radi tega ne bi smeli problema preteče mandat, se bodo pomeni- ' lotiti s prevelikim malodušjem. li na enem izmed prihodnjih za- j Voda je pač že tolVkšnega pome-6erlanj. na, da bi se morali izgradnle ce-
Za predsednika skupščine je bil ; lotnega vodovodnega sistema na Izvoljen France Lokota, za pod- območjih vseh štirih občin lotiti predsednika pa Anton Skrt. — z mnogo večjim prizadevanjem, J. B. i kot smo se ga lotevali doslej. —
S sodišča
Nasilneža sta prejela zasluženo kazen
Savski log v Kranju v zadnjih časih izgublja na »dobrem imenu in glasu«. V poznih večernih urah je namreč tam doživelo že nekaj domačinov surove napade In odneslo poškodbe in tako je morala že v preteklem letu dajati odgovor za tako početje pred okrožnim sodiščem v Kranju skupina nasilnežev, ki je bila tudi primerno strogo kaznovana.
Dne 8. oktobra tega leta pa sta se zopet morala zagovarjati pred senatom petorico tega sodišču enaindvajsetletni usnjarski delavec Nikola Veliekov (iz Kočanov v Makedoniji) in komaj osem-najstletni delavec Milan Krstinić (iz Pedalja pri Sisku) za hud primer ropa, ki sta ga izvršila letos 15. avgusta okoli 23. ure v Savskem logu na obrežni poti v Stru-
Kaj naj upoštevamo
(Nadaljevanje s 1. strani) celotni sedanji izvoz ne krije niti polovico potreb uvoza. Pri nabavi surovin in polizdelkov se jc treba torej orientirati tudi že v samem pod jot ju oziroma integracijski skupnosti.
Sedanja praksa prav tako opozarja mnogo kolektive, da se je treba pri investicijah usmerjati na drobne, nujne potrebe, ki lahko najprej zagotovijo pričakovano rentabilnost. Za večje objekte in obsežnejše investicije pa je priporočljivo uveljavljaiti ustrezne združene sklade oziroma reševati take probleme v 6klopu širše skupnosti komune ali interesne dejavnosti. Pri osebni potrošnji kaže samo izpopolnjevati načelo delitve po delu, medtem ko bi morali pri splošni potrošnji težiti k določeni stabilizaciji na sedanji ravni. Prav tako kaže dosedanje gibanje našega gospodarstva potrebo po nadaljnjem relativnem zmanjševanju zaposlovanja v industrijskih dejavnostih.
Ustava, ki je prav sedaj v razpravi, daje vse večji poudarek družbenemu planiranju v našem ekonomskem sistemu. Toda moč in koristnost teh dokumentov^ bosta prišli do izraza, če bodo izvirali iz naših konkretnih razmer in če bodo vezani na neposredne delovne akcije vsakega kolektiva.
K. M.
Iz razprav o predosnutku nove ustave
Socialistični družbeni odnosi
Na pojem družbenih socialističnih odnosov naletimo takoj v prvem stavku predosnutka nove zvezne ustave žo pred ramim uvodnim delom in ga v nadaljnjem besedilu srečamo še večkrat. Zato ne bo odveč, če si ga nekoliko pobliže ogledamo.
Na prej navedenem uvodnem mestu^ sc postavljajo socialistični odnosi med soljudmi v nasprotje k ■-fnremu, na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti temelječemu razrednemu redu, vendar pa ne kot že v popolnosti pri nas doseženi novi red, temveč kot odnose, ki so še v.razvoju in katerih nadaljnji napredek naj zagotovi nova zvezna ustava. Vsak družbeni red karakterizirajo namreč odnosi   med  soljudmi  v določeni
družbi in se tudi socializem v bistvu prav po teh razlikuje od kapitalizma. Medtem ko je stari kapital istifrni razredni red v predosnutku ustave zelo na kratko opredeljen e tremi značilnimi potezami, pa so novim socialističnim družbenim odnosom posvečena mnoga določila predosnutka nove ustave. Najdemo jih predvsem med temeljnimi načeli, kjer jc ugotovljeno, da temelji socialistični sistem v Jugoslaviji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proiz-vajavci in ustvarjavcl in da so v skladu s tem nedotakljiva osnova človekovega položaja in njegove vloge: družbena lastnina produkcijskih sredstev, osvoboditev dela, delitev dohodka po delu, samoupravljanje, demokratični po-
litični odnosi, enotnost in enakost pravic, dolžnost in odgovornost delovnih ljudi kot edinih nosivcev družbenega dela in upravljanja družbenih zadev, solidarnost in sodelovanje delovnih ljudi in delovnih organizacij ter njihova svobodna pobuda, aktivnost in tekmovanje za razvoj družbene produkcije in deja ter za napredek družbenih dejavnosti v korist človeka in družbene skupnosti ter končno obveznost delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, posebno pa občine, da omogočajo in varujejo takšen družbeno-ekonomski položaj človeka. Razen na tem mestu pa so svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana obravnavane tudi šo v vsem obširnem III. poglavju predosnutka ustave
ter tudi še drugod, kot npr. v 9. členu (ta našteva pravico in dolžnosti, ki izvirajo iz samoupravljanja delovnih ljudi), v 22. In 25. členu, ki govorita o lastninski pravici občanov, in nekaterih drugih.
Podrobnejše obravnavanje socialističnih medčloveških odnosov, katerih vsebina so na epi shrani pravice občanov In na drugi strani njihovo s specifičnimi socialističnimi praviovoi neločljivo povezane dolžnosti, bi zavedlo predaleč in bi terjalo ne samo dobeseden prepis ustreznih ustavnih določil, temveč še dodatno razlago, kar pa nikakor ne more biti namen tega kratkega sestavka. Podčrtano naj bo le dejstvo, da gradi predosnutek nove zvezne ustave socialistično družbo izhajajoč od posameznega delovnega človeka, ki mu zagotavlja maksimalen obseg osebnih pravic, vendar brez vsakih privilegijev, torej na osnovi dosledne enakopravnosti vseh občanov, in ki mu hkrati tudi nalaga določeni mini-
mum obveznosti do 6oljudi, minimum, ki je očitno nujen, če naj bo ureditev naše socialistične družbe taka, da bosta zagotovljeni blaginja in svoboda vsakogar in vseh, Predosnutek zvezne ustave postavlja pri tem za izhodišče osvobojeno delo, čigar materialna podlaga je družbena lastnina proizvajalnih sredstev in s to povezano ter iz nje izvirajoče gospodarsko samoupravljanje, za eno temeljnih političnih načel pa Zahtevo, naj se veak posamezni občan vključi po svojih sposobnostih v skupne napore za nadaljnje izgrajevanje socialističnega družbenega reda. V zavest vseh občanov mora zato priti dejstvo, da ni neke države izven nas in nad nami, ki bi jo lahko hvalili, če nam bo omogočila blaginjo, in grajali, če nam bo šlo slabo, temveč da je tu le naša, od nas samih odvisna družbena ureditev in da moramo uspehe pričakovati le od nas samih in tudi neuspehe pripisovati sami sebi.
DR. MARJAN OGRIZEK
ževo nad domačinom Le-or^i^ Jagodicem, ki sta mu poteT^ sta ga hudo poškodovala i denarnico z 11.000 din Jr«*2*'* in zapestno uro. gotovine
Ko je usodne noči šel t,^ iz mesta, kjer si ga je v -H** raciji   Jelen   »malo Z^EšT proti mostu v logu, sta o« « krat zaustavila oba ObdotE^J« sta pohitela za njim iz in   mu  prepovedala   nart^ 1 pot. Umaknil se Jima smeri proti  3truževem +J, kakih 200 metrih sta bila j 150 za njim in Jagodic jG »iJLE hip tudi že dobil hud ,,2^ -1 glavi. Zrušil 6e je na ^ je pa eden napadavcev  . S za roke in mu jih zvil dru«,— udarjal po njem, dokler «• V dic zgubil zavesti. Nasil«* Jagodica v takem etaniu * , pala; vzela sta mu d' *\itro" 11.000 din gotovine  iJ;nam«» 1 uro, nato pa izginila v noč*^'0
Ko se je Jagodic ZODot „' je zbral Se toliko moet m 2av*deL žel na postajo L-M in Prijavil* **"
Storivca so kaj hitro illJ^T Organ LM, ki je videl tJf^ čera na Službenem   obhJS T. vrtu restavracije Jelen k dolženca  ju je po oskc^Jt vem opisu takoj osumil ^ž*^ Veliekova pa jo prav \„ istega dne na Železniški °rglf legitimiral zaradi kSeS ga reda. Brez oklevanj miličnik na Veliekovo »ti? in tam takoj opazil, da ST majico in Mače okrvavi it« njič,kiga je že opra,, ^Jj? Ko je našel potem pod V^T ' kom skrit še denar irT vančevo uro, jc bilo doka.iT* dovolj in sledila je £ kojšnja aretacija Velittcel, pa še aretacija Krstinić« i* "!W govem   stanovanju,   v« ^^ ambulanti Tekstilindusa J?**? tem ugotovili pri po*k<f? m"* Jagodicu zlom rebra^r^S**001 ter številne podplutbe 1?2E£ ne na glavi, ki bo vse Tvot^T^'"* kako surovo sta etoriviV »   ? ' ravnala. a * »i«
Oba sta se na obravnavi ^l zeno   otepala   obdoliitve ^ Priznala sta le prisvojitev dent" j a m ure brez vsake sile «2f^ škodovancem, ki naj bi nT i? proti Struževem obležal v ^J*^ stanju. Poškodbe naj bi IiWP bil že prej pri -Jelenu*, ki-r " bi ga zaradi nadlegovala „LT pretepel neki fant. Vendar 5?Z pa obdolženca prt opisovanji dogodka sama zapletla v tail sprotja, da je moglo sodiv** jeti  le oškodovancu. Naj*»J*l nejši dokaz za njunho krivSiV™ obtožbi pa so bile seveda ota-L^ Ijene hlače in majica pri Vei>kli vu. Sodišče je tudi ugotovilo <h Jagodic ni bil v nobeni no!L»w • meri opit, **«eor.
Čeprav obtoženca se ni#ta mu prej kaznovana, je sodiiee iZl klo kazen strožje mere, da x prihodnje preprečijo OfToiH* in napadi na mirne občan o y«-ličkova, ki nosi očitno težji del na tem hudem kaznivem dejanju, je obsodilo na 5 let ertJgSi zapora, Krstinića, ki je koauj dosegel polnoletnost, pa na 3 \eu 6trogega zapora. Oba bosta morala seveda poškodovancu poplačati tudi vso povzročeno Škode.
Primeri napadov v Savskem logu naj bi bili tudi opoaohlo zato poklicanim organom, da tam bolje poskrbijo za varnost občanov.
po\T?T)FT TfTK\ 11, oktohp.a 1962
mali oglasi Vmali. oglasi
prodam
Prodam  lesen  80-litrski sodček. • Kranj, Cankarjeva 7 4247 Prodam dve  ovci. — Bašelj 16
4243
k u pivih
Kupim rabljeno samsko ozir. otro,k o pohištvo. - Naslov v ogl. oddelku 4249
stalo
Prckllcujcm in obžalujem, kar sem govoril o Mariji  Pogačar z
Bleda, Kolodvorska 48. Izjavljam, da za take govorice nisem imel in nimam nobepe osnove in se Pogačarjevi zahvaljujem, da je o;!otopila od tožbe. — Vinko Eržen, Bled, Triglavska 49 4250
ADM Sk. Loka   prireja  tečaj za šoferje-amaterje A in B kat.
Prijavite se pri lov. Jesenovcu v trgovini PEKO, Skofja roka AMD Sk. Loka prireja s pričetkom 29. oktobra 1962 ob 18. uri
BREZPLAČEN TEČAJ za mopedisic. - Pridite! AMD šk. Loka  opravlsja v mesecu oktobru — mesecu varnosti
v prometu za svoje člane BREZPLAČEN PREGLED LUCl na
vozilih v svoji meh. delavnici. Člani, poslužite sc te ugodnosti!
OBVESTILO
AMD Kranj bo v dneh od 22. do 27. oktobra v popoldanskih orah za svoje člane in nečlane opravljalo na motornih vozilih
kontrolo pravilne namestitve luči
Kontrola bo v delavnici AMD Kranj, Koroška cesta 6 in je za Člane brezplačna.
Pridite in prepričali se boste, če so vaše luči na vozilu pravilno nameščene.
OBENEM BODO DRUŠTVENI STROKOVNJAKI POSREDOVALI PRAKTIČNO IN TEORETIČNO OSNOVO ZNANJA V MOTORO-ZNANSTVU ZA ŠOFERJE-AMATERJE. PREDAVANJE BO VSAK DAN OD 15. DO 17. URE.
VABLJENI! AMD KRANJ
Časopisno podjetje -Gorenjski tisk« Kranj sprejme takoj ali po dogovoru
strojnika
z nekajletno prakso v barvnem tisku
Stanovanje (trisobno, komfortno) na razpolago takoj. Prošnje sprejema tajništvo do 15. novembra 1962.
CP Gorenjski tisk Kranj
Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrla moja dobra žena, mamica, stara mama in prababica
ZORA KRANJC roj. Legat učiteljica v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 23. okt. 1962, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Kranju, Planina št. 29.
žalujoči: mož Lojze, hčere Slavi, Mira, Dana in sin Zoran ter družine Vreček, širola, Kranjc in ostali sorodniki
Kranj, Ljubljana, Slav. Brod, 21. oktobra 1962
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega moža in očeta MATIJE JENKA
se najlepSc zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prezgodnji grob.
Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za njegov dolgotrajni trud, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, duhovniku, kolektivu Svilanit Kamnik, Vodovodu Kranj, KZ Šenčur, darovavcem vencev in vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli iskreno sožaljc.
Vsem za vse — iskrena hvala!
Neutolažljiva žena, otroci: Mato, Manca, Ani, Rozi z družinami, Stane, Jože, r**npl Franci, Jeli
Tudi kmetijstvo v Selški dolini se polagoma prilagaja novim pogojem. Kmetijska zadruga v eešnjici vse močneje razvija tudi lastno proizvodnjo. Zlasti kar se tiče živinoreje, za katero so dani pogoji. Tako so že skoraj končali gradnjo velikega hleva blizu Selc. Poleg tega objekta — kot ga kaže slika — pa sedaj gradijo tudi vciik siios
SODOBEN GOSTINSKI LOKAL
Pred dnevi je Kranj dob!!' še en sodobno preurejen gostinski loka). Odprlo ga je podjetje Delikatesa na Kolodvorski cesti pri
železniški postaji, potem ko je vse prostore temeljito prenovilo in na novo opremilo.
Prihodnjo pomlad bodo uredili tudi vrt. Tak lokal je bil pri železniški postaji nadvse potreben, saj gro tam mimo vsak dan mnogo ljudi in ni malo takih, ki morajo na zveze vlakov čakati tudi dalj časa. — R.
IZPOPOLNILI SO UČNI PROGRAM
AMD v Šenčurju je pred kratkim zaključilo tečaj za šoferje amaterje, ki ga je obiskovalo 17 tečajnikov. Društvo je v zadnjem času izboljšalo učni program, predvsem praktično vožnjo. To jim je bilo omogočeno z novimi vozili. Pred kratkim 60 namreč kupili nov osebni avlo Fiat 750. Tako ima sedaj avto-moto fiola pri društvu dva osebna avtomobila in dve motorni kolesi. — C.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Janez Avsee, delavec in Ivana Grašič, medicinska sestra; Stanislav Močnik, avto-klepar Jn Pavja Košnik, frizerka; Janez Jenko, kmečki sin in Katarina Rezar, gospodinjska pomočnica; Janez Sušnik, tov. delavec in Ana Hmvat, tov. delavka; Jožef Slemenšek, infer in Marija Gorenc, kuharica; Jože Košmerlj, delavec in Rozika Zaljoe, delavka: Martin Bajželj. zidar in Martina Bogataj, delavka; Mihail Drakalski, delavec in Pavla Vidmar, tov. delavka; Milan Ccrv, delavec in Milka Cadež, gospodinja.
Rodile .so; Marija Jereb - deklico; Neža Pcrč — deklico; Olga Peršolja - dečka: Anica Hribar
— dečka: Pavla Uršič - dečka; Marija Sraka — deklieo: Stanislava Zun — dečka; Marija Žagar — dečka; Hilda Ušeničnik - deklico; Majda Jezeršek — dečka; Uršula Dolenc — deklico: Marija Tepina - deklico; Marija Karat
— dečka: Vida Mnrenk — dečka; Marija Pretnar - deklico; Jožka Bergant - dečka; Antonija Mit kelj - deklico; Božena Drnšlcr -dečka; Marija Papler - deklico: Ivana Kalan - deklico: Ljudmila Sarabon - deklico; Jožefa Eržen
— dečka; Ivana Krek — deklico; Ivana Markič - dečka, Marija Gaher - dečka: Hedvika Flac -deklico; Kristina Sukič - dečka.
V TRZICO
Poročila sta se: Janez Kranjc. Šofer in Apolonija Ovsenok, po-sestnica.
Umrli so: Venčeslava Teran, učenka in Anton KokalJ, upokojenec.
NESREČE
POSKUS UMORA IN SAMOMOR
17. oktobra med 19. in 20. uro je prišlo v Ulici maršala Tita na Jesenicah do nenavadno tragičnega dogodka. Ing. Aleksander Vu-čenovič je najprej poskusil z umorom, vendar je' s strelom iz pištole samo zastrelil Marijo Ce-lesnik, potem pa je naredil samomor. Vzroka, zakaj je prišlo do poskusa umora in samomora, doslej še niso ugotovili.
Ob zaključku letošnje veslaške sezone in o pripravah na prihodnjo
Blejski čolni med najboljšimi
Ni športne' panoge v radovljiški občini, ki bi v zadnjih letih dosegla tak napredek kot veslanje na Bledu. Lani je bil blejski veslaški klub pri mladincih najboljši v državi, letos pa se je med vodilne povzpel tudi v članski konkurenci. Boljši od blejskega jc bil le splitski Mornar. Ostali hrvatski in srbski klubi, ki so bili do tedaj boljši, so radi ali neradi prepustili primat Gorenjcem.
\ Posebno se je odlikoval osme-roc, ki jc prekosil samega 6ebe. Kljub temu da Blcjci v tej panogi niso imeli izkušenj še manj pa dob tih pogojev za vadbo, so dosegli vrhunske rezultate in ni desti manjkalo, da bi zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v Švici. Za odhod na svetovno prvenstvo so bile predpisane nove norme, ki so bile za naše razmere zelo težke. Veslaški strokovnjaki so celo menili, da norme nc bo uspela doseči nobena naša posadka, posebno ne v osmercu, kjer je bila norma najtežja. Pa se Je prav tu zgodilo, da sta kar dva čolna veslala bolje, kot )o. bilo »predpisano«. To stu bila Mornarjev in blejski oa-merec. Ni torej čudno, da so strokovnjaki ocenili Blejce kot največje presenečenje letošnje sezone.
Prvo in morda največje presenečenje je blejski osmerec napravil na .prvomajski regati, koje premagal favorizirani posadki Mornarja in zagrebške Mladosti. Vsi so se čudili, kako so mogli zmagati BJejci, ki so bili med vsemi veslači najšibkejši In najmlajši (polovica jih je bila £e mladincev). Tudi tega niso mogli verjeli, da so fant jn vadili samo dvakrat, ker lastnega osmrren nimajo, za tekmo pa ga jim je posodila veslaška zveza. Veslači in strokovnjaki so bili prepričani, da so si domačini večkrat izposodili zvezni osmerec, ki je bil shranjen v blejskem hangerju! -Da se to ne bi ponovilo (!). so čoln po tekmovanju »zaplombira-li«, namesto da bi jim omogočili nadaljnje treninge.
Do mednarodne regate so trenirali v četvercu. Na tej tekmi so se hoteli še bolje odrezati, a kako naj bi se brez čolna. Nazadnje jim je veslaški klub Argo iz Izole obljubil čoln. Dogovorili so se, da ga bodo pripeljali na Bled dva tedna pred regato. Na žalost
pa Izolčani niso držali obljube in so ga pripeljali na Bled šele dan pred tekmo. Tako jo bilo treninga v osmercu premalo, da bi lahko ponovili prvomajski uspeh. Na cilj so privoslali drugI.
Nato je bilo republiško prvenstvo v Mariboru. - Na njem 10 Blejci osvojili prva mesta v vseh članskih disciplinah. Tako so potrdili, da je njihov kolektiv najmočnejši v Sloveniji. - Do državnega prvenstva so Imeni namen Irenirati dvakrat na dan, vendar jim je to onemogočil odhod Koželja in Marolta v tabor prodvo-jaške vzgoje. Sicer so bili vodje tabora zelo uvidevni in so ju puščali na treninge, vendar jc zaželeno prvo mesto na državnem prvenstvu splavalo po vodi. Kljub temu pa so z drugim mestom (2 sekundi za Mornarjem) izpolnili predpisano normo, kar se v ostalih disciplinah ni zgodilo.
Po predpisih Veslaške zveze Jugoslavije {ga se posadki srečali še enkrat. Tekma je bila 12. avg. To pot bi verjetno Blejci potegnili daljši konec, če ne bi prišlo do incidenta, ki pa ga beograjski sodnik Starčovič ni upošteval. — Mornarjev krmar Je namreč za-vozll v »blejsko progo« v trenutku, ko s6 Blejci začeli prehitevati Splitčane. Veslači obeh čolnov Ko se začel! udarjati z vesli. Blejski krmar je rrfislil, da bo tekma zaradi trčenja razveljavljena in jc dal znak za prenehanje veslanja. Sodnik pa tekme ni prekinil. Ko so domačini spet pričeli veslati, jc bilo prepozno, da bi mogli  u joti ne fair tek-r
mase.
In kdo so Junaki, ki ko letos vihteli vesla v blejskem osmercu? TO so: STANKO SLIVNIK (star 18 let, dijak 3. razreda gimnazijo na Jesenicah, vesja drugo leto), JOŽE MAROi/r (star K let, ključavničar, vvsla tri leta), TOMAŽ GUZEL.I (star 21 let, dihali srednje tehniške šolo, vesla peto leto), jože BEVf• (star in jak 3. razreda jeseniške gimnazije, vesla drugo leto). ALOJZ GOLJA (star 19 let, kovač, vesla tri leta). FRANC KOŽELJ (.star 20 let. pleskar, pasla peto leto), ve-KOSLAV SKALA K (star 24 let, pleskar, vesla štiri leta) in BORIS KLAVORA (star 21 1< dent ekonomije, vesla peto leto),
Blejci bi lahko dostojno zastopali državo na prvem svetovnem prvenstvu v Švici. Smola jc bila
le v tem, da sta ee prav v tej panogi pojavili dve tako Izenačeni posadki. Kljub temu da niso prišli v reprezentanco, jc domači klub s prizadevanjem tovariša Borisa Kocjančiča omogočil moštvu in trenerju ogled svetovnega prvenstva v Luzernu.
Tudi v prihodnje se bodo blejski veslači marljivo pripravljali na tekmovanja in lahko upamo, da bodo že v prihodnji sezoni vidni še večji uspehi. - P. Klavora
PRIHODNJI SESTANEK NA KALIŠČU
Na sestanku zastopnikov vseh Planinskih društev z Gorenjske, ki ga je sklicala Planinska zveza Slovenije z namenom, da bi formirali koordinacijski odbor gorenjskih planinskih društev, so sklenili, da s formiranjem stalnega takeg organa počakajo do sprejetja novega statuta PZS. Do tedaj pa se bodo društva sestajala po potrebi. Sklenili so, da bo drugi sestanek na KaliSču jjod Storžičcm prihodnjo soboto, 27. oktobra. Na sestanku bodo med drugim obravnavali delo PD v zimski sezoni, finančno poslovanje društev in vprašanje enotnih cen v postojankah, ki so odprte rez zimo. Na Gorenjskem Imamo sedaj skupno 17 planinskih društev. - C..
KLUBSKI PROSTOR IN MESNICA V TRBOJAH
Pred kratkim jn bila v Trbojuh •
seja krajevne skupnosti. Na tej Ncjj. so zelo kritično ocenili urejevanje poti in cest, ki jih ima na skrbi KS. Razen tega urejajo tudi lokal za prodajo mesa. V ta namen so določili 150.006 din, medtem ko bo opremo nabavila Mestna klavnica Kranj. Upajo, da bo prodajalna le letos dograjena.
Ponovno iso razpravljali o ureditvi prostora, 'ki bi ga lahko uporabljale vse organizacije in va-ščani Trboj. Večkrat 60 že sklepali o tem, toda do realizacije sklepov še ni prišlo. Sedaj upajo, da bodo ob pomoči vseh ta prostor le uredili. — C.
Grigorij BAKLAM)*
Seženj zemlje
Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga lo izdala v knjigi.
Odidem s Sajenkom, da bi si ogledal svoj posel — naš nekdanji »ilj št. 6. Ce streljaš na baterijo v kritju, le redkokdaj vidiš posledice. L« ugibaš lahko: če baterija preneha eteljati, je poškodovana; te zagledaš eksplozijo — je razbita. Večkrat pa takšna »razbita« baterija nenadoma začne streljati. To pomeni, da je spet vstala od mrtvih. Moja baterija je med vojno večkrat takole vstala od mrt-"ih. Topničar vselej sanja, da bi videl uspeh svojih prizadevanj. Celo pri napredovanju to ni vselej mogoče: mimo greš pa vidiš le tuje delo.
Zadovoljen stopam po zapuščenem topniškem položaju in što-jttn lijake. Naših ni prepoznati. Vmes je nekaj zadetkov v polno. Obhaja me poklicen ponos. Vm- je uničeno, zaboje s strelivom so postili, odpeljali pa topove.
»Odpeljali so jih za staro železo!« pravi Sajenko.
Nočem se prepirati. Četudi so odpeljali topove: še en napad J» bodo za vselej obstali.
Sajehka pošljem k oddelku za zvezo in odidem proti lovi: nekdo J* pripovedoval, da je tam kazenski bataljon. Vendar je že odšel in tihče ne ve za Nikolskega.
Med povratkom stopim mimo naših položajev in srečam nekaj očiščevalnih skupin. Kraj jo poln hudih spominov pa vendar že tuj in zapuščen. Jarki, prazni bunkerji, kjer domujejo spomini. Najdem •vojo prvo opazovalnico — ozek jarek ob stezi. Prav zraven jo v kamnitih tleh ploščat lijak; v njem leži Nemec, obpaz uprt v tla, tes siv ko zemlja. Koliko dni smo tičali tukaj? Nedaleč stran leži
granata zujtraj ubila oba pešaka, ko sva z Vasinom zajtrkovala. In tamle sem se plazil. Šestdeset metrov. Z one strani je streljala strojnica. Mar lahko človeku, ki ni bil tukaj, pojasnim, kaj pomeni, če se moraš šestdeset metrov plaziti po zemlji?
Človek jc čudno bitje. Na mostišču smo ves čas sanjali, kdaj pojdemo dalje. Zdaj, ko je vse z© nami, me prevzema lahna otoi-nost, celo žalost. Cemu? Najbrž se ljudje le v dneh velikih izkušenj in nevarnosti, ki pretijo vsemu ljudstvu, lahko tako združijo in pozabijo na malenkosti. Bo tako tudi v miru? Mar bomo nekoč še vedeli, da ljudi ne smemo pustiti v nesreči prav tako kot nekoč nismo zapustili ranjenih tovarišev?
Pehotna kuhinja poskakuje po krtinah. Kuhar, ki mu šop las sili izpod čepice, drži vajeti v stegnjenih rokah. Na griču se je razlegla eksplozija. Vrag vedi čemu, toda kuhar priganja z bičem konja prav tja, kjer se jc razletela granata. Kakšna vojska!
Frolikov me spozna že od daleč. »Pohitite, tovariš poročnik!« kliče.
Na dveh kamnih stoji mogočna ponev in v njej se napihuje velikanski jajčnik s slanino in zeleno čebulo. Frolikov ga peče in uporablja najrazličnejšo pripomočke: razstavil je nemško granato in zdaj meče podolgast, makaronom podoben smodnik na ognjišče. Gori s strupeno zelenim plamenom.
Mastne saje v kosmičih padajo na jajčnik in Frolikov jih lovi z nožem.
»Najbrž si prelen, da bi nabiral dračje?«
»Da!« so zareži.
Rita odločno pripravlja sveženj perila in ga poveže z rokavi vojaške bluze. Babin v blesteče boli strajci končuje britje pred koscem zrcala. Nateguje kožo na shujšanem vratu in strga z britvijo. V zrcalu mi pomežikne: »Si videl, kaj se dogaja?«
»Sedi, narrlo se obrij!« pravi. »Topničar mora biti vselej obrit!« Rita dvime rdeči obraz z razmršonimi lasmi, ki so ji padli na čelo. in poblisne s črnimi očmi. Na zgornji ustnici se ji leskeče znojna kapljica.
»Saj mu ni treba, njčesar nima, kar bi lahko bril.« »Da bi ne imel kaj briti?«
»Ne poslušaj je. Saj vidiš, da je vsa razgreta. Spomnila se je, irrr
»Ne poslušaj me. Tako zale brke imaš. Kar polju bila'bi jih.«
In res, nenadoma me poljubi. Na usta. Z vlažnimi, žgočimi ustnicami. Dekle je razgreto, zavonjam njen znoj. Prismojena ženska. A kaj naj počneš, će ju kdo prismojen! Toda nekaj drži, poljub ni veljal meni.
»Po vodko grem,« pravim in čutim, kako rdim.
»Moški je, ne more brez vodke!« .so zasmeje Rita. Zbežim v svoj jarek, za hrbtom slišim njen smeh. Potem zaališim v daljavi tuljenje granate. Planem v jarek. Smeh so utrga. Eksplozija. S Čutaro v roki planem iz jarka. Tednj zaslišim živalsko divji Hitin krik. Odrevenel čutim le, da nI več pomoči. Rita poklekne. Ko pridem bliže, omahne prek nekoga. Pograbim jo za ramo in potegnem k sebi.
»Rita!« \ Iztrgati se hoče, vendar Jo trdo držim. »Kam te je zadelo? Rita!«
Tedaj zagledam njene oči. Blazne oči ,ki ničesar ne vidijo. Toda ona živi. Živi!
Mlahavq sedem na tla, ustnice mi drhtijo. Bojazen zanjo me je premagala. Ne morem vstati. Se roke ne morem premakniti. Noge so kot mrtve. Vse vidim, toda misliti rte morem. Široki gleženj hudo znane roke leži na zemlji. Tedaj zaslišim Ritino jecljanje:
»Kam? Kam? Aljoša, ljubi, kam?«
Na Babina sploh nisem pomislil, šele zdaj spoznam, da je ON ranjen. S stisnjenimi ustnicam: odrine Rito in s skrajnim naporom poskuša vstati. Z napetim, zaupanim obrazom prisluhne nečemu, kar sliši le sam. Potem se v nj^m nekaj prelomi. Omahne na hrbet. Iz kotička ust mu priteče kri. Davi ga, vendar <se poskusa nasmehniti s Širokimi, modrikastimi ustnicami kakor da mu je hudo, ker naju je prestrašil. Zaman - in prav zato še strašnejše. |5 pogledom se ustavi na meni. Zazdi se, da me kliče. Selc kasneje sem doumel, čemu me je klical. Umiral je, tega se je zavedal, in nebogljeni pogled mo je rotil, i)aj pomagam Riti v tem najhujšem trenutku. Z bolestnim smohjjajem jo je poskušal opogumiti. Toda 6trah me je ohromil. Srečni začetek dneva, bližnji zajtrk, nepričakovan strel in vse, kar smo tako iznenada doživeli in česar ne morem verjeti, se je zvrtelo pred menoj, in bedasto sem stal na mestu s čutaro v roki. Potem so pritekli ljudje in nas obstopili ...
T. ŠPORT. ŠPORT:
Republiška liga — moški
• o
1111 zmaga i
ISKRA JE IZGUBILA Z 2 GOLOMA RAZLIKE
Mladost: Tržič 15 :12
Kranj, 2.okt. — Za današnji derbi najboljših gorenjskih predstavnikov v republiški ligi jc vla dalo veliko zanimanje. Nihče, ki si Je tekmo ogledal, tudi ni bil
razočaran, saj je bila najboljša doslej na igrišču Mladosti.
TRZIC: Meglic, ćufar, Godnov, Vldovič 5, Mencinger, Hladnik 6, Toran, Jane, JakšlČ, Gros 1, Hafner.
Iskra : Ajdovščina 17 : 19
Kranj, 21.okt. — V današnji »rokometni nedelji« sta se pomerili tudi moštvi Iskre in Ajdovščine. Tudi tokrat iskrani niso imeli sreče in so tekmo zaključili s porazom dveh golov razlike.
AJDOVŠČINA: Jejčič, StokelJ 4, Ipavec 9, Kalin 6, Furlan, Lulik, Marc, Kropež, Kete.
ISKRA: Fornazarič, Blažič 6, Zalar 1, Savli 1, Korbar, Pire, Petan 2, Hvasti 5, Ferfolja 2 In Ka-Jič.
Takoj v začetku so gostje po-vedli z 1:0. Ko so iskrani izenačili, so gostje spet uredili svojo vrsto in vodili z golom prednosti. Kranjčani so se dobro borili, toda to je bilo za zmago premalo. Pri gostih se je odlikoval Ipavec, od igravcev Iskre pa moramo pohvaliti Blažiča in Hvastija. — Sod-
nik Kren je sodil z manjšimi napakami. — L.
Tržič C : Križe 17:16
Tržič, 21. okt. ■— Nekaj minut pred koncem so Križani vodili s 16:14, na kar so domači dosegli 3 gole zapored in zmagali. TRŽIČ C: Meglic 10, Terovsky 3, Dolžan 1, Konic 1, Regajs 1, f. Hladnik 1; KRIZE: Ješe I 7, Teran 5, Sitar II 3, Mali 1. Sodil je Vidmar iz Kranja.
Mladost B : Savica 34:12(19:4)
Kranj, 21. okt. — Kljub temu, da igravci Mladosti niso zaigrali najbolje, so brez težav visoko premagali Savico. MLADOST B: An-kele 12, Zupan 8, Bašar 6, Cuk 3, Jereb 3, Česen 2; SAVICA: Slapar 5, Kutin 4, Hilčar 2, Peternel 1. — Sodil je Arh iz Kranja.
MLADOST: Cebulj, Bevk 3, Polka 6, Arh 1, Krampelj 2, J. Bregar 1, Sotelšek 2, S. Bregar in Bernard.
Tekma je bila zelo dinamična in razburljiva. Takoj v začetku so gostje dosegli tri gole, vendar so domačini rezultat kmalu izenačili. Tržičani so na začetku igrali zelo kar se jim je kasneje delno maščevalo. — V prvem polčasu sta hitro in niso štedili svojih moči, bili igri obeh moštev cnakovrec.ni; zlasti trdni sta bili obe obrambi. V drugem polčasu pa sc jc tekma bolj razgibala. Kranjčani so pričeli s finišem in skoraj do konca tekme obdržali razliko štirih golov. Posebno zahvalo so igravci Mladosti dolžni vratarju Bernardu,, ki jc branil zares odlično^ in je z nekaj paradami navdušil številno občinstvo. Pri gostih je bil najboljši Hladnik.
Sodnik Milic iz Ljubljane je sodil dokaj slabo. — D. L.
r    o   ct  o  m. eJi
^"^mm^immm*......i,
DELO NA JESENIŠKEM HOKEJSKEM DRSALIŠČ U — Jeseniško umetno drsališče, katerega hladil naprave so že skoraj povsem dotrajale, je bilo nujno potrebno večjega popravila,   čeprav tik pred prlčetkom nove sezone, se je zavod za vzdrževanje  športnih igrišč na Jesenicah odločil, da izboli* hladilne naprave. Tako bo deset let staro drsališče zanesljivo delovalo in služilo svojemu namenu tudi v prihodnje. Upajo, da bo ledena ploskev pripravljena do tedaj, ko se bo moštvo vrnilo s turne' po CehoslovaškI, kamor bo odpotovalo 5. novembra P. U. — Foto: Fr. Perd^6
Slovenska nogometna liga
Republiška liga — ženske
Razveseljiv izid
Mladost : Šiška 14:5 (8:2)
Kranj, 21. okt. — Na igrišču Mladosti sta se srečali tudi ženski ekipi domače Mladosti in Partizana iz Šiške. V začetku so najprej dva gola dosegle gostje, vendar jim domače igravke niso pustile obdrž-ati iniciative. Do konca polčasa niso dosegb nobenega gola več. Sicer je bila igra enakovredna; omeniti velja le domačinko Kolmanovo, ki je odlično gra-
dila igro. Ves drugi polčas pa so bile Kranjčanke v premoči in jim je uspelo zmagati z visokim rezultatom 14:5.
Strelke za Šiško: Mojškerc 2, Mravlje 1, Mudrijan 1 in Drnovšek 1; za Mladost: I. Tolar 6, Kol-man 3, Ankele II 3, M. Tolar 2. — Izkazala se je tudi vratarka Udov-čeva.
Delamaris danes »majstor s mora«
Triglav : Delamaris 2 : 4 (2 :1)
Kranj, 21. okt. - Izolski Delamaris je danes na igrišču Mladosti v Kranju nepričakovano premagal domači Triglav. Slabi ljubljanski sodnik Ajnšpiler Je okoli tisoč gledavcem predstavil naslednji mo-Stvi - TRIGLAV: Brezar II, Brezar I, štular, Jerman, Perkovič, Verbič I, šimnovec (Goste), Verbič II, Bajželj, KraŠovec, Blokovski. DELAMARIS: Fermo, Gabrijelčič, Cerne, Marchesan, Sorgo, čendak, Brzic, Milojkovič, Januz, Kostič in Kovačič.
Po nervozni začetni igri so Vre' vzeli pobudo domačini in v H. minuti je Verbič II z nenadnim strelom s kakih 25 metrov povedel Triglav v vodstvo 1:0. Vratar gostov je bil pokrit in je prepozno posredoval. Tri minute pozneje je iznajdljivi Kostič ušel leni Trigla-vovi obrambi, plasiral žogo mimo nemočnega Brezarja v mrežo in izenačil — 1:1.
Izenačenje je prebudilo domačine in začeli so silovito napadati, vendar zaradi nespretnosti niso
Satler tretjič rekorder
LJubljana, 21. okt. — Dane:, so | mačega kluba in kranjskega Tri-na osrednjem stadionu ob Titovi glava. Kranjčani so spet dosegli cesti nastopili nekateri atleti do- | nekaj zelo dobrih izidov. Na pr-
Miting v Kropi
Kropa, 21. okt. — Za zaključek sezone je danes TVD Partizan iz Kamne gorice priredil interni atletski miting, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov.
REZULTATI:
Ml. mladinci — višina: Andrej Kranjc 155 cm, Anton Kržišnik 150 cm;   daljina: Joncz Ropič 509
centimetrov, Marjan Štefančič 502 centimetra.
člani — 400 m: Janez Sitar 58,7, Franc Pretnar 60,2, 10.000 m: Janez Sitar 36:51,8; disk: Jože Až-man 34,62 m, Lado Kržišnik 30,35 metra; kladivo: Jože Ažman 40,12 metra.
Organizacija tekmovanja je bila brezhibna. — L. K.
Republiška moška liga
Sk. Loka: Svoboda 54:67
Poraz za porazom loških košarkarjev
škof ja Loka Svoboda :54:67 — š.Loka, 21. okt. — V predzadnjem kolu republiške košarkarske lige je danes ljubljanska Svoboda premagala domače moštvo z rezultatom 67:54 (36:35). Za goste so koše dosegli: Sesek 22, Oblak 15, Loboda 7, Vahen 6, Gabršek 5, Vilfan 5, Pleško 3, Ahčan 2, Trček 1, Omahen 1; za domače pa so bili uspešni: Balderman 14, Hafner 12, Cajič 10, Kafol 7, Jemc 4, Krajnik 2, Oman 2, Hartman 2, Rupar 1. — Prosti meti za goste 40:17, za domače 34:16.
V prvem polčasu sta moštvi pokazali lepo in hitro igro. V tem
IGRIŠČE BI RADI
V Preddvoru se zelo prizadevajo, da bi za potrebe svojega kraja zgradili sodobno športno igrišče. Igrišče bi bilo urejeno tako, da bi lahko služilo vsem panogam sporta. Ker pa jC zemljišče privatno, trenutno iščejo možnosti, kako bi dobili primerna sredstva za odkup. Zelo verjetno je, da jih Dosta pri tem prizadevanju podprla tudi občina lai sklad za šolstvo. - R. -
delu sta se odlikovala predvsem oba centra — Sesek in Balderman. Zal si je slednji nakopal preveč osebnih napak in je v drugem polčasu moral zapustiti igrišče. Tako so domačini ostali brez svojega najboljšega igravca.
Pa tudi sicer so Ločani v drugem polčasu precej popustili in je bila zmaga rutini ranih gostov povsem zaslužena. Tekmo sta na splošno zadovoljstvo sodila Kavčič in štajnar iz Ljubljane. -~ B. Cajič
Gorenjska liga SK. LOKA : JAvVORNIK 51:38
vem mestu moramo omeniti pionirja Satlerja, ki je dosegel že tretjič državni rekord. Po metih krogle in diska mu je to uspelo še v troboju, kjer je danes zbral 1904 točke. Zelo dobro je tekla tudi štafeta starejših mladincev 4 krat 200 metrov, vendar je zaradi slabih predaj in neenakovrednega nasprotnika tri desetinke sekunde zaostala za slovenskim rekordom. Izkazali so se še sprinterji Pirjevec, Protič, Udir, Stane Galjot in Marjan Galjot, ki je v prvem nastopu po poškodbi pokazal, da lahko v naslednji sezoni od njega pričakujemo odlične rezultate.
Rezultati — 100 m: Pirjevec 11,1, Protič 11,2, Udir, S. Galjot, M. Galjot — vsi 11,7; 4 x 200 m: Triglav (S. Galjot,, Kleč, Protič, Pirjevec) 1:33,2; 300 m: Udir 38,3, Krek 39,4; višina: švab 170; kopje: Stražnik 49,37 in troboj: Satler 1904 (60 m: 8,0, višina: 147, krogla: 15,94). — M. Jeza
1
a m i z n i tenis
znali izkoristiti prednosti,' saj sta na primer Bajželj in Krasove. ' ar »tekmovala« kdo bo izgubil več uporabnih žog. Potem, ko so domačini zadeli vratnico, je končno Verbič II z ostrim volejem spet povišal rezultat v korist domačih. Do odmora je imel kranjski ligaš še nekoliko priložnosti, vendar jih nI znal izkoristiti. — Nekaj minul pred polčasom je Goste zamenjal Šimnovca.
Po odmoru so gostje takoj izkoristili ležernost domačega moštva in silovito napadli. Nadaljnjih 45 minut so popolnoma prevladovali na igrišču in skoraj osmešili domačine. Izolčani sprva niso znali Izkoristiti terenske premoči in Tri-glavani so obdržali prednost vse do 25. minute, ko Je sodnik neupravičeno prisodil enajstmetrovko v korist gostov. Izenačil je Kostič, potem ko Brezar III sploh ni poskušal posredovati.
Gledavci so upali, da bo izenačenje dalo pobudo domačim, toda zgodilo se je obratno, kajti igravci z morja so začeli še ostreje napadati. Premoč je bila poplačana z vodstvom, ki ga je dosegel Kostič v 33. minuti po napaki domače obrambe. Vodstvo gostov je vzelo šc zadnjo voljo tako domačim igravcem kakor tudi gledavcem, ki so množično začeli zapuščati stadion. Toda gostje še niso bili zadovoljni z rezultatom in niso prenehali napadati. — Vrstile so se akcije, ki jih je Triglavova obramba (izgubila je vso voljo do igre) znala zaustavljati le še z grobostmi. Kljub temu je Kostič v 38. minuti še četrtič zatresel domačo, mrežo.
Prvenstvo Kranja
Do konca tekme so gledavci videli še nekaj prizorov, ki so mejili na rugby in so se končali z upravičeno izključitvijo starejšega Brezarja, ki mu je sodnik po nekaj opominih pokazal pot v sla-čilnico.
Vsi upamo, da Triglav take igre ne bo več ponovil. Edini s-.tli točki v domačem moštvu sta bila brata Verbiča, popolnoma pa sta razočarala strelca Bajželj in KraŠovec. V gostujoči ekipi sta se odlikovala Kostič in Sorgo; očitamo jim lahko nekoliko simuliranja pri prekrških.
V prid pa jim fre vsekakor, da so odlično izkoristili podcenjevanje domačega favoriziranega moštva. Upamo, da se podoben do-»odek ne bo več ponovil v z^. dovini nogometnega kluba Triglav. — M.Jeza
IX. KOLO SNL
Sobota : Ilirija 0:0 Rudar (V) Gorica :
Kladivar : Krim Slovan : Triglav :
: Železničar 0:2 Svoboda 2:1 Rudar (T) 3:2 : Celje 1:0 Ljubljana 0:2 Delamaris 2:4
LESTVICA SNL PO IX. KOLU
Triglav	9	7	1	1	20:9	15
Krim	9	6	1	2	14:8	13
Celje	9	5	2	2	16:10	12
Kladivar	9	4	4	1	16:11	12
Železničar	9	4	3	2	21:14	11
Rudar (T)	9	4	3	2	27:22	11
Sobota	9	3	2	4	16:13	8
Gorica	9	3	2	4	18:18	8
Ljubljana	8	3	1	4	16:16	7
Sobota	9	2	3	4	11:13	7
Slovan	9	3	1	5	15:18	7
Ilirija	9	2	2	5	9:17	6
Delamaris	9	2	2	5	12:23	6
Rudar (V)	8	0	1	7	5:24	1
		1 -',				
	*. ■ 1					
Najboljša Klevišar in Vidic
Pri moških Je zmagal Teran, pri
ženskah pa Plutova
Kranj, 21. okt.' — Po tridnevnem tekmovanju se je danes končalo prvenstvo Kranja v namiznem tenisu za sezono 1962-63. Turnirja so se udeležili igravci in igravke Triglava in Mladosti. Največ uspeha sta požela Darko Klešivar in Slavko Vidic. Oba sta postala trikratna zmagovavca, čeprav je Klešivar pripravil največje preseneče-
nje s tem, ko se v pionirski konkurenci ni uvrstil v finale. Teran; moški B: Klešivar; članice: Zmagovavcl so postali — moški: Plut; mladinci: Klešivar; mladinke: Zaletel; pionirji: Vidic; pionirke: Luin; novinci: Pangrič; moški pari: Tomc-Janškovec; ženski pari: Klešivar-Zerovnik; mladinci: Mar-kun-Vidic; mladinke: Zaletel-Te-ran; pionirji: Vidic-Klešivar in pionirke: Luin-Žerovnik. — P.
wmammm Dober začetek
Besnica, 21. okt. — Na zelo lepem igrišču je bil tu danes odbojkarski turnir začotniških ekip, ki ga je organizirala občinska zveza za telesno kulturo Kranj, lepo pa
— ob majhnem Številu gledavcev
— izvedlo domače društvo Partizan. Turnirja se je udeležilo sedem moštev, kar je za začetek razveseljivo in je namen — poživiti osnovno dejavnost v okoliških
Športnih aktivih — tako tudi dosežen.
Med moštvi se je odlikovala Tehniška tekstilna šola z zelo izenačeno vrsto ter šenčurska Svoboda in Partizan Predoslje z nekaterimi dobrimi posamezniki.
Finalni rezultati: TTS : Šenčur 2:1 (15:12, 5:15. 15:1), Predoslje : Šenčur 2:0 (15:6, 15:8) in TTš : Predoslje 2:1   (15:13, 12:15, 15:9).
Vrstni red moštev: TTŠ, Predoslje, Šenčur, Voglje, Orehek, Besnica.
Razen današnjega, jesenskega turnirja pripravlja ObZTK tudi zimskega, ki bo v eni izmed telovadnic v Kranju. Koristno bi bilo, da bi tedaj nastopila moštva v dveh skupinah — v eni tista, ki
Igravka Triglava KLEVIŠARJEVA je na včerajšnjem namlznotenl-skem prvenstvu Kranja pri člani-
UVCIl   »ftupiuaii - »   vin   ».-i-,   m*------- i----- , •
imajo možnost zimskega trenira- cah osvojila drugo mesto, skupaj nja v drugi pa tista, ki tega ni- z 2erovnlkovo pa Jc zmagala v majo na razpolago. — O. Osina    I ženskih parih
Jeseniški nogometaši na »dopustu«
Neresno  delovanje jeseniška nogometnega kluba v zadntem i? dobju Je prisililo upravo šport ga društva, da je na zadnji "t razpravljala o problematiki n metnega kluba. Uprava je °?,> vila, da med igravci in tudi °,!^ borniki ni bilo dovolj resnosti v Jc glavni vzrok stagnacije u,!? skega nogometa. Dogajalo 1? da starejši člani (zlasti na je* bilo dostikrat težko sestavitf***0, vanjih) večkrat niso igrali i m°" štvo. Uprava ŠD Je nadalje £j* vila, da so razen subjektivni.8 objektivni vzroki za  nede h tUd* kluba. nedelavnost
Ker bi bilo zaradi trenutnih uspehov  in   nedelavnosti   « De" klub razpustiti, je uprava skS naj klub za eno leto prekine, £ lom.   2e spomladi pa bodo pričeli z organizacijskimi !LSpet vami in uredili vse potreb se bodo Jeseniški nogomet m seni vključili v tekmovanje.*^ \°
Miro Omersa novi državni prvak
Minulo nedeljo je bilo v cl zaključeno letošnje VI i*koPiu prvenstvo mladincev ki '"^"o niki predvojaške v*g0J° S** republika je na njem nasto^?1" dvema ekipama; v eni ,a 1 srednješolci, v drugi Da bil1 lavci. Slovensko re^Sem!"11 de" zastopali tudi tri le r«l co so Alojz Pivk z Jesenic ter kJ?Jc1 " Rudolf Mehak in Miro o Jčan'
Posebno oba Kranjčana"?,'*-segla nepričakovan rezultat ^ Omersa v srednješolski skuA-^j * stal novi državni prvak M™ Posta slovenski reprezemTn • ** je osvojil odlično peto mc,C' J?* dvomno pomagala, da se je ?,' °^ Ia na drugo mesto. Končni rstl" red je bil naslednji- 1 Vrstnt 2. Slovenija 3433, 3. HrvaVS* 3461' 4BiCrna gora, 5. Maked^ **
Po vrnitvi v Kranj smo novega  državnega  pn-aka P^i!i Omerso za kratek razgovor ^
— Kako ste se uvrstili v i*, sko reprezentanco? sioven-
»Priznati morarn. da mlr«»- . sem imel posebnega vesM- m" predvojaško vzgojo. Toda 1 • n smo v 3.razredu gimnazijecA° z rednim poukom PV s-pnccl1 streljanju dosegel prvi uspe^V" ko tudi moj prijatelj Mehav » nama je šlo vedno bolje T' delovala Se na okrajnem tet so" nju v Skofji Loki. Dobra °Va" tev nama je omogočila, da Uvrst> udeležila republiškega tekm SVa ^
v Krškem. Tam sem bil s^-"1'1 .Septembra letos pa se ie i — <ska ekipa v Novi Gorici nai0ve,> l srbsko. Na srečanju sem ?frtb
vi v steljanju z 272 krog; možnih.« »i od 300
— V kakšnih disciplinah st* stopili na državnem prvenstv%n*
»V streljanju z vojaško pj^ ležečem položaju na daljavo metrov, v metanju 9 ročnih, k in v ocenjevanju daljave. —.°v'^ omenim še svečan zaključek N ^ vidnejši predstavniki armijc' h kretariata za narodno obramb strelske zveze in CK LMJ So jj. priredili sprejem. Po objavljenih rezultatih smo prejeli tudi napi-i de. Jaz sem dobil transistOr, ha k pa nalivno p£Vo.«
Za konec je Miro povedal j0 d?, bo odslej član strelske družine in da bo no op., .ljeni maturi študiral fiziko. — R. Carman