List 28.
Gospodarske stvari.
Žitna božjast.
Opomin gospodarjem, mlinarjem, županom in gosposkam.
Spisal dr. Jan. Bleiweis.
Letošnje deževno vreme je bilo zel6 ugodno tisti bolezni, ktera se v klasji rž ene m nahaja, pa tudi druzih žit in rastlin (v južni Ameriki tudi pri koruzi) v podobi višnjevo-črnkastih rožičkov, ktere vsak gospodar pozna, pa jih pozna tudi vsak človek, kteri se včasih po polji sprehaja in žita ogleduje. Sem ter tje velja ljudem obilo teh rožičkov za znamenje, da bo bogat pridelek.
Ti rožički, ki so sami po sebi bolezen rži, so hudo strupeni za človeka in živino, ako jih le nekoliko v moko zmletih povžije, ter napravijo bolezen, ki se pri nas navadno žitna božjast (raphania, Kornstaupe, Kriebelkrankheit) imenuje in je večkrat hude kuge napravila po svetu, ako so povžili kruha spečenega iz take moke, v ktero se je zmlelo obilo rženih rožičkov. Take kuge so bile L 1577. in 1588. v Šleziji, v letih 1648., 1649. in 1675. v Voigtlandu, 1761. in 1762. leta na Švedskem, 1709. in 1710. leta v Svajci itd., leta 1817. tudi v enem okraji štajar-skem, kjer pa je le en otrok za to boleznijo umrl.
Rženi rožički se štejejo v vrsto ostrih omotic, zato so znamenja bolezni različna: ljudem slabo prihaja, želodec jih začne boleti, bij u vaj o, po udih jih šegeta in srbi (Kriebelkrankheit), v glavi se jim vrti, da so kakor pijani, roke in noge se jim tresejo, božjast jih lomi (od tod naše im6 „žitna božjast"). Se posebno moč imajo ti rožički na maternico; zato so ob pravem času zdravilo.
Sami smo videli in tudi drugi so nam povedali, da se letos na nekterih njivah v rži nahaja sila veliko teh strupenih rožičkov, ker nenavadno deževno vreme pomladi je bilo ugodno tej rženi bolezni.
Zato dozdeva se nam potrebno, da naše gospodarje, pa tudi župane in gosp6ske, ki imajo čuti nad zdravjem ljudi, opominjam, naj ne bodo zanikerni, ako na njivah zapazijo veliko tega strupa, in če taka rž pride na sejm, da odvrnejo strašne nasledke, ki izvirajo po moki od povžitih strupenih rožičkov.
Sama prepoved, take nečedne rži ne prodajati, ne zadostuje, ako ni nikogar, ki bi čul nad spolnovanjem take prepovedi. Treba bi tedaj bilo, da se — kakor se je to zgodilo že v nekterih deželah — na trgih postavijo priseženi ogledniki, ki le očiščeno in čedno rž dovolijo prodajati, z rožički name-šano pa prodajalcu vzamejo.
Kako pa odpraviti rožičke iz rži?
Izbirati jih iz rži, to se vL, da je najbolj zanesljivo, ker ni nobene take mašine, ki bi jo očedila. Al to se tudi vL, da je tako delo sitno, zamudno, čeravno najbolj gotovo.
Poleg tega je po naših mislih — če v6 kdo kaj druzega, prosimo ga, naj brž po „Novicah" oglasi — najbolje to, da se rž s čisto vodo ali pepelnim lugom opere, navrhu vode plavajoči rožički se odpravijo, oprana rž pa, predno jo mlinar melje, v peči, kjer se kruh peče, posuši.
Kedar ni varno, da ne bi bil kruh ostrupljen po tacih rožičkih, naj človek povžije več mastnih, ol-natih jedi, pa tudi z jesihom okisanih (kisle salate itd.). Drugo leto naj se na take njive, kjer je letos rožičkov bilo obilo, ne seje rž.
Kar se ozdravljanja tacih zavdanih ljudi tiče, naj se jim brž pri prvih znamenjih bolezni dad6 bij u vil a, da iz sebe pomečejo strup; če zdravnika ni pri rokah, ki bi dal ipekakuano ali bljuvno sol, naj se bolniku d& kozarec za kozarcem mlačne vode, tako dolgo, da začne iz sebe metati. Od strupa pijanim in vrtoglavim naj se z mrzlo vodo umiva glava in tako mrzle rute pokladajo na glavo. Treba pa je brž zdravnikove pomoči.
Te kratke vrstice so namenjene našim umnim gospodarjem, poštenim mlinarjem, skrbnim županom in gosposkam povsod tam, kjer se sliši, da je letošnja rž zel6 nečedna po rženih rožičkih, kajti nevarnost je velika in „po toči zvoniti" je prepozno.