IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
LETO li	LENART, 23. JANUAR 1962	ŠTEV. 1
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART
Obvezno tuberkuliniziranje goveje živine
27. decembra so so odborniki obeh zborov Ljudskega odbora zbrali na zadnjem zasedanju v preteklem letu. To zasedanje je bilo tembolj pomembno, ker so sprejeli 9 odlokov in odredb. Posebej velja omeniti odredbo o tu-erkuliniziranju goveje živino. Število obolele živine in l.judi za to nevarno boleznijo je tako veliko, da je bila omenjena odredba več kot potrebna. Odredba, ki so jo sprejeli med drugim določa.
10. januarja so zacoli s poukom v politični šoli pri Občinskem komiteju Zveze komunistov Lenart. Šolo obiskuje nekaj čez 20 slušateljev. V zvezi z delovanjem šole smo tov. Vinku Plevniiku, sekretarju Občinskega komiteja ZK3 zastavili naslednja vprašanja ■
da so obolele živali oddajo v zakol. Lastniku take govedi pa se razlika med 50 % klavno in tržno vrednostjo doplača iz sredstev namenjenih /.a tuberkulinizacijo. Pomembna sta tudi odloka o ustanovitvi gozdnega sklada in sklada za kmetijstvo. V sklad bodo pritekala sredstva iz različnih virov o čemer podrobno^oločata odloka. Nekatere važnejše odloke in odredbe zaradi njihove pomembnosti v celoti objavljamo v
—	Kakšen namen ima politična šola?
—	Zanima nas sestav slušateljev?
—	Kakšnih oblik izobraževanja se bo šola posluževala, da bodo
slušatelji obravnavano snov čimbolj dojeli?
Naš družbeni sistem so zelo hi-
tej številki "Domačih novic-. Ljudski odbor pa je še sprejel naslednje odloke o katerih posebej ne pišemo: odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada, odlok o kategorizaciji cest IV. reda, odlok o začasnem finansiranju občinskih potreb v I. tromesečju 1962 in odlok o zagotovitvi sredstev za družbeni sklad za šolstvo v letu 1962.
tro razvija. Da bi naši državljani ta tempo razvoja razumeli in v družbenem življenju aktivno sodelovali, o njemu odločali ter se borili za najnaprednejša stališča z idejne plati, je ta šola nujno potrebna. Namen šole je, da sluša-iL-lji spoznajo družbena vprašanja s kompleksnega stališča ter. da znajo o posameznih vprašanjih ustvarjati zaključke za politično akcijo. Slušatelje moramo usposobiti, da se bodo znali po zaključku šole sami poglabljati v probleme.
Sestav slušateljev politične šole je ugoden. Večina slušateljev jo takih, ki so končali Kmetijsko srednjo šolo za odrasle. Menim, da bo zato kvaliteta študija temu primerna.
Osnovna oblika dela v šoli bodo predavanja. Slušatelji pa bodo sami predelovali gradivo, ki ga bo predavatelj nakazal. Težišče dela v šoli bo na razpravi, ki bo po vsaki predavani tem,i. Zaže-ljeno je, da bi se slušatelji o posameznih vprašanjih iz programa medsebojno pogovarjali.
31. januarja
Literarni večer v Lenartu
V okviru prireditev kulturnega tedna Kluba mariborskih študentov priredi lenarska sekcija KMS literarni večer v Lenartu. Dela bodo brali sodelavci literarnih glasil »Mlada pota«, »Naša sodobnost;*> in "Naši razgledi«.
Prireditev bo v prostorih Kluba Prosvetnega društva »Radko Smiljan« Lenart 31. januarja ob 5. uri popoldne. Vstop prost.
Klub mariborskih študentov Sekcija Lenart
Doma in po svetu
Ljudska skupščina FLRJ je sprejela družbeni načrt za leto 1962 ter priporočilo o delitvi čistega dohodka v delovnih kolektivih.
lir
V	Portugalski je prišlo do oboroženega upora proti diktatorju Salazarju. Upor so zatrli.
V	Alžiru so razbesneli atentati in oboroženi napadi kolonialistov na alžirsko prebivalstvo.
V	Libanonu je prišlo do poskusa prevrata, ki pa ni uspel. Vlada trdi, da so v zaroto vpletene tuje države.
•k
Pri trčenju v Rokavskem prelivu se je potopila naša ladja »Ša-bac". Od vse posadke so rešili le 5 mož.
ir
Ljudski odbor občine Lenart je na svoji seji imenoval komisijo, ki bo izdelala osnutek novega statuta občine. Komisijo vodi Ivan Alt.
Tir
Dalmacija je doživela nove še hujše potresne sunke. Prebivalce ogroženih krajev so preselili na varnejša mesta.
Sedemnajst tragično preminulih mornarjev z ladje »Sabac« so z letalom prepeljali v domovino. (Nadaljevanje na 2. strani)
Našim bralcem
Ko stopamo v novo leto s 1. številko »Domačih novic« se moramo opravičiti našim bralcem zaradi neštetih nevšečnosti, ki so jih doživeli v preteklem in obenem prvem letu izhajanja našega lista. Začeli smo takorekoč brez vsakih izkušenj. Precej skrbi nam je povzročala tudi Pomurska tiskarna, kjer smo list tiskali. Kljub nevšečnostim pa se jim tem potom najlepše zahvaljujemo saj je časopis tiskala kljub slabi tehnični opremljenosti tiskarne in pomanjkanju strokovnega kadra. Glede tiskanja »»Domačih novic« smo se zato letos obrnili na Celjski tisk v Celje, kjer so tiskanje prevzeli in nam pogodbeno zagotovili, da bo list v bodoče izhajal redno vsaki prvi in tretji četrtek v mesecu. Redno izhajanje lista pa bo terjalo od uredniškega odbora precej dela, ki bo moralo biti objavljeno tekoče. Redno izhajanje glasila pa bo nemalokrat odvisno tudi od večjega sodelovanja naših bralcev s prispevki. Tovrstno sodelovanje med uredništvom in bralci v preteklem letu ni bilo najboljše. Naj vas tokrat nekoliko opogumimo. Prispevke bomo letos z razliko od lanskega leta tudi primerno honoriirali. Torej, pogumno pero v roke in pišite kaj delate in kako živite v vašem kraju. Prispevke pošljite takoj po izidu zadnje številke. Naročnino smo zvišali na 400 din letno, kar ni veliko, če povemo, da bo izšlo 10 številk na 8. straneh, medtem ko bomo ostale tiskali na 4. straneh.
Torej, dragi bralci obilo veselja ob branju »Domačih novic«, ki vam jih bo odslej prinašal poštar vsakih 14 dni.
Politična šola pri Lenartu
DOMA iN Po svETu ^gc pcmBnibnlh sklepov
Na zasedanju Občinskega komiteja Zveze komunistov v Lenartu so obširno in plodno razpravljali o sklepih III. plenuma ZKJ ter sprejeli vrsto važnih in konkretnih sklepov.
Angleške čete so se izkrcale v Jordaniji in s tem v precešnji meri povečale napetost v tem delu sveta.
Več tisoč ljudi je izgubilo življenje, ko se je v Peruju (Južna Amerika) utrgal zemeljski plaz.
iš
Lani je okrog 30 tisoč naših in avstrijskih državljanov izkoristilo sporazum o malem obmejnem prometu. Računajo, da je vsak obmejni prebivalec povprečno desetkrat prestopil mejo.
-čr
Med kongoškimi državniki so se pojavila nesoglasja. Dosedanji podpredsednik osrednje vlade Gizenga je razrešen ter bo verjetno postavljen pred sodišče.
V	New Yorku se je začel drugi del zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Najprej bodo razpravljali o stanju v portugalski /koloniji Angoli.
lir
Med Tunizijo in Francijo so se začela pogajanja o Bizerti. Znano je, da je zaradi tega francoskega oporišča na tunizijskem ozemlju skoraj prišlo do spopada.
it
V	pomorski bitki, ki je trajala eno uro, so nizozemske ladje potopile indonezijski torpedni čoln.
Nizozemska si na moč prizadeva obdržati v svojih rokah kolonijo Zahodni Irijan, ki ga upravičeno terja zase Indonezija.
lir
V Mariboru je bila okrajna konferenca Socialistične zveze, ki je razpravljala o novih nalogah te organizacije. Konference se je udeležil tudi Miha Marinko sekretar CK ZKS, ki je sodeloval v razpravi.
it
Alžirsko ljudstvo je z enotno stavko odgovorilo na čedalje hujši teror kolonialističnih sil.
tV
Predsednik republike Tito je obiskal težko prizadete kraje v Dalmaciji, ki jih je prizadel nedavni potres.
Prispevki za Dalmacijo
Delovni kolektivi občine Lenart v zadnjem času pospešeno zbirajo sredstva za pomoč prizadetim krajem v Dalmaciji, katerim so potresni sunki povzročili ogromno materialno škodo. Med prvimi so uslužbenci Ljudskega odbora sklenili, da bodo odstopili enodnevni zaslužek. Zgledu občine so sledili koliktiv Kmetijske zadruge Lenart in Trg. podjetja »Potrošnik«. Tudi ostali kolektivi bodo prispevali večja sredstva. Akcijo vodi Občinski odbor Rdečega križa. Občinski odbor SZDL pa je pozval vse kolektive in ustanove v občini, da naj pričnejo z zbiranjem prispevkov.
Na zadnjj seji Sveta za kulturo in prosveto pri ObLO Lenart so sprejeli več pomembnih sklepov. Na dnevnem redu so namreč imeli razpravo o kultur-noprosvetnih problemih v občini. Mad drugim so ugotovili, da je Občinski ljudski odbor postal lastnik zadružnih domov v Lenartu, Seicih, Jurovskem dolu, Gradišču in Benediktu. V zvezi s koriščenjem zadružnih domaiv je Svet za kulturo in prosveto sprejel sklep, da se v najkrajšem času sklenejo pogodbe med lastnikom zadružnih domov in prosvetnimi društvi, ki naj bi domove uporabljala v kulturnoprosvetne namene. Glede Voličine pa bi naj Občinski odbor SZDL stopil v stik z Lenarško zadrugo in uredil zadevo tako, da bi Voličani dobili potrebne kulturne prostore, kajti samo dvorana ne zadostuje. Ljudskemu odboru so tudi predlagali, da naj prevsame še prosvetni dom v Benediktu. Čedalje bolj se kaže potreba po profesionalnem upravniku Delavske univerze zaradi česar so predlagali občini naj razpiše prosto mesto, kajti sedanji honorarni upravnik ne zmore vsega dela.
Podatki kažejo, da se prosvetna društva v preteklem letu niso dovolj pobrigala za denarna sredstva iz krajevnega samoprispevka, ki naj bi jih uporabila za kul-turnoprosvetno dejavnost, zlasti pa za investicije v kulturne objekte. Po tej plati so nekaj več dosegli v Gradišču in Cerkvenja-ku. Svet za kulturo in prosveto priporoča vsem Prosvetnim društvom, da se pri razdeljevanju sredstev krajevnega samoprispevka pobrigajo, da bodo zbori voliv-
cev za kulturne namene odobrili izdatnejša sredstva. Prav je, da društva začnejo razmišljati tudi o nalaganju sredstev za amortizacijo, kar posebej velja za kinosek-cije. Glede knjižnic je Svet za kulturo in prosveto osvojil stališče, da je potrebno lenarško knjižnico okrepiti in pri tej ustanoviti potujočo knjižnico, ki naj bi bila založena z novejšimi knjigami in bi obiskovala krajevne centre v občini. Pri Delavski univerzi naj bi na predlog Sveta za kulturo in prosveto ustanovili tudi centralno politično knjižnico. Glede takozvanih »divjih« godb na pihala pa so predlagali, da naj ustrezni svet ukrene vse potrebno za obdavčitev godb na pihala v vseh primerih, kjer ne gre za delovanje v splošne namene in v okviru Prosvetnih društev.
Športni dan na lenai ški šoli
V soboto, 6. januarja je bilo pionirsko tekmovanje v raznih panogah zimskega športa, ki ga je pripravila lenarška šola. Sodelovali pa so še pionirji iz Gradišča, Cerkvenjaka in Voličine; morda jih bi prišlo več, a je motilo slabo vreme. Kljub nizkemu snegu in poledici se je razvilo živahno tekmovanje. Na precej težavni progi za smuk je zmagal Ernest Vogrin, v slalomu Ivo Kocbek, v teku pa lenarška skupina.
Komu ne poskoči srce, kadar se oglasi godba na pihala? In v Lenartu je ni težko slišati, saj sodeluje skorajda pri vseh javnih proslavah.
Ce hočete lenarške godbenike bolje spoznati, vas vabimo s seboj: obiskali jih bomo na vajah. Osnovna šola v Lenartu daje vsak ponedeljek streho 22 godbenikom, ki jih vodi tov. Vilko Klampfer. Naj vam ga v par besedah predstavimo: rojen Mariborčan, mu-zicira že 40 let, sedaj pa je že enajsto leto pri vojaški godbi v Mariboru. Rojstvo, rast in uspehi lenarške godbe na pihala so z njegovim imenom tesno povezani. V začetku, bilo je to leta 1957 je poučeval gojence trobila. Po odhodu takratnega kapelnika Pavla Brzulje, pa je sam prevzel vodstvo godbe. Tri leta so minila od takrat: tri leta neutrudnega dela, naporov, jeze — pa tudi veselja in zadoščenja. Kajti ni lahko narediti iz neukih fantov, ki niso poznali not, izurjen zbor, ki se ne ustraši najtežjih glasbenih del.
V razgovoru, ki smo ga imeli, je najprej pohvalil »svoje fante«. Nadvse je ponosen nanje in »tanje« seveda nanj prav tako. Skrbi pa ga naraščaj: v jeseni bodo šli fantje k vojakom, nadomestila pa ni. »Zapišite«, mi je rekel, »da vabimo v svoje vrste vse tiste, ki jih godba veseli. Najraje bi imeli mlade fante, take, ki so ko-
Ali jih poznate? Spfer
maj dovršili šolo. Taki bodo vsaj nekaj let ostali pri nas«. Godba živi: osem samostojnih koncertov in sodelovanje pri vseh proslavah in prireditvah ovpravi-čuje njen obstoj. Obiskali so tudi Cerkvenjak ter tamkaj koncerti-rali.
Kakor je že v navadi ob začetku leta, smo povprašali tudi za njihove želje v novem letu. Odgovori so nas malo presenetili — morda bodo tudi va?. Vsi godbeniki — kot en moi — imajo samo eno željo: uniforme. O tehtnosti njihove želje je seveda odveč pisati, želimo jim le, da bi merodajni forumi pokazali dobro voljo in pripravljenost pri uresničevanju. In tovariš Klampfer? »Želim, da bi bila godba deležna tudi v letu 1962 tiste podpore, ki so nam jo dajali ljudski odbor, Glasbena šola in nekateri prizadevni tovariši v Lenartu doslej«.
Pozno je že, godbeniki pa še vedno vadijo. Nekateri pridejo na vaje dve uri daleč, pa se jim zdi eno in pol urna vaja prekratka. Zadnji avtobus proti Mariboru je že davno odpeljal, Vilko Klampfer pa bo nekje v nezakurjeni sobi prespal in se zgodaj zjutraj vrnil domov. »Včasih so me odpeljali z avtom domov,« pravi, »sedaj pa...«. Kdo ve, če si človek lahko tudi kaj takega zaželi v novem letu?
Novoletno praznovanje
Med lenarškimi otroki se je pojavil dedek Mraz v drugi polovici tedna pred Novim letom; razveseljeval je mladino, bodisi s prireditvami ali z darili. Tokrat je bil tudi trg praznično okrašen. Na otoku je bila postavljena velika novoletna jelka ter več malih, ki so vabile obiskovalce medse. Ti so občutili radost bogatega starega leta. Kakor je bil okrašen otok, bi moralo biti v naslednjih letih več kotičkov v Lenartu in več oken, da bi še bolj ustregli otroškemu veselju.
V četrtek, 27. decembra si je šolska mladina ogledala filmske risanke: Disney, Miškin Petek, Domači in Dijaško dvorišča. Uživali so na domislicah, lepoti barve in glasbe, kar je tudi v domačih risankah mojstrsko, dasi so tu in tam težko razumljive. Dedek Mraz jim je prijetno komentiral, se sem ter tja pošalil ter razveseljeval otroke, ki so filmu zaradi tega lahko sledili. V petek, 28. decembra so priredili novoletno praznovanje po razredih, ki je že tradicionalno. Razredi tekmujejo, kjer je najlepše okrašena jelka, kdo ima najbolj pisan spored, najbolj drzno in žgočo kroniko. Da ne bi bila kronika le preostra, jo zapojejo po kaki znani popevki kakor » V razredu črna vihra«. Po sporedu sledi medsebojno obdarovanje. Letos so kar pred jelko izvlekli številke ter segali po darila, ki so bila pod njo.
Veliko veselje je zavladalo, ko se je pojavil dedek Mraz ter poklonil kolektivna darila: radijski sprejemnik Soča in gramofon s ploščami. Nato je sledila pogostitev, otroci pa so se zabavali z glasbo in plesom še tja v popoldne. Dedek Mraz je tudi obiskal otroški vrtec in razveselil najmlajše kar z dvema košema daril. Vsekakor gre zahvala številnim ustanovam in podjetjem, ki s svojimi pokloni omogočajo pri Lenartu dokaj lepo praznovanje Novega leta. Nismo pa še storili vsega ter bo treba zadane naloge točno in do kraja izvesti, da bodo ti zimski prazniki zares takšni, kot si jih želijo najmlajši državljani.
Križem
Cerkvenjak
Nekaj dni pred Novim letom so v Cerkvenjaku dokončali cestno razsvetljavo, ki so jo montirali delavci podjetja »Elektro Maribor okolica«. To podjetje je za napeljavo električne žice, postavitev drogov in za 18 svetilk, kolikor jih sedaj .razsvetljuje kraj, prispevalo okrog milijon dinarjev.
Ob otvoritvi je spregovoril Alojz Doki, predsednik krajevne organizacije SZDL, ki je orisal pot elekrifikacije Cerkvenjaka in zlasti podčrtal, da bo potrebno napeljati še električno omrežje za motorni tok. Na zaključni svečanosti so pionirke poklonile navzočemu predstavniku podjetja, ki je dela izvajalo, darilo in povečano sliko Cerkvenjaka.
T. g.
Gradišče
Dejavnost strelske družine »Leon Zalaznik« je bila vse do nedavnega malo vidna. Strelci niso prirejali nobenih tekmovanj, ker v občini vse do pred kratkim ni bilo nobene druge strelske družine s katero bi se lahko pomerili. Za tekmovanja z družinami izven občine pa jim je zmanjkalo denarja. Z ustanovitvijo občinskega strelskega odbora pa se je strelstvo v občini začelo znatno hitreje razvijati. Ustanovili so nekaj novih družin, v nekaterih pa so dalo poživeli. Občinski strelski odbor je že lani razpisal tekmovanje za naziv »dober strelec«. Kar 6 članov strelske družine v Gradišču je ta naziv doseglo in si s tem pridobilo pravico za sodelovanje v tekmovanju za naziv »odličen strelec«, ki bo spomladi v občinskem merilu. Družina šteje 37 članov, od tega le 11 mladih ljudi, kar meče slabo luč na gra-diško mladino, ki je sicer po delu najboljša v občini.
Na občnem zboru strelske družine v Gradišču so med drugim sklenili, da bodo začeli z gradnjo strelišča za streljanje z vojaško puško. Zemeljska dela nameravajo opraviti s prostovoljnim delom, deloma pa tudi zidarska.
po naših
Ker se j a pokazalo, da pionirji ne dosegajo predvidenih uspehov v streljanju z zračno puško, nameravajo zato v gradiški šoli ustanoviti strelsko sekcijo v katero se bo vključila šolska mladina.
-ec
Hrastovec
V Zavodu za duševno defektne so imeli pred nedavnim veliko slavje za kolektiv. V skrbno in ukusno okrašenem klubu so delavci in uslužbenci tega zavoda prvič volili svoj upravni odbor, ki bo prevzel nase pretežno večino nalog, ki jih je sedaj opravljala uprava sama. Kolektiv šteje 72 ljudi in so volitve opravili že do 9. ure, čeprav so nekateri oddaljeni tudi po več kilometrov. Najbolj oddalje.ni so tisti, ki so zaposleni v podružnici Trate. V Zavodu menijo, da bo 8-članski u-pravni odbor dobro gospodaril ter pomagal premostiti brezbrižnost nekaterih članov kolektiva, ki se premalo zanimajo za družbeno u-pravljanjo in sploh za naše družbeno dogajanje.
-ne
Lenart
Na nedavnem občnem zboru prosvetnega društva »Radko Smi-ljan« so poslušali poročilo predsednika društva tov. Janeza Zor-ka o dejavnosti društva v preteklem obdobju. Pred začetkom občnega zbora je moški pevski zbor društva zapel štiri pesmi, nakar je bilo iz poročila razvidno, da so nekatere sekcije bile v društvu dokaj delavne. Moški pevski zbor je komaj pred kratkim slavil obletnico obstoja, vendar je že v tem času 11. krat nastopil, imel 84 vaj in naštudiral 16 pesmi. Med nastopi velja podčrtati sodelovanje na republiški in okrajni proslavi 20-letnice vstaje v Ljubljani in Mariboru. Zboru dirigira tov. Zinka Pavel, medtem ko se za organizacijske zadeve zbora briga tov. Skrbinek. Oba zaslužita vso pohvalo in priznanje. V zadnjem času je zaživela tudi plesna sekcija, ki jo vodi tov. Draga Me-
goricah
jovšek. Obiskovalci plesnega tečaja so izredno zadovoljni s kvalitetnim vodstvom in disciplino pri vajah. Manj razvita je bila klubska dejavnost, čeprav obstaja klub, ki ima na voljo televizor, radio, biljard, knjižnico, revije in razne družabne igre. V klubsko življenje bi bilo potrebno vnesti več pestre izobraževalne vsebine. Program, ki so ga na občnem zboru sprejeli predvideva, da bodo imeli razgovore o Nobelovem nagrajencu Ivu An-driču, moderni likovni umetnosti, imeli pa bodo tudi večer mladih pesnikov in pisateljev. Poleg tega še nameravajo ustanoviti filmski krožek. Dramska sekcija pa bo uprizorila dramo »Raztrgan-ci«.
Predelovalnica mesa v
Voličini
»Predmes« se imenuje predelovalnica mesa v Voličini. Kmetijska zadruga Lenart je v bivši klavnici in mesnici last prejšnje kmetijske zadruge Voličina uredila obrat za predelavo mesa in izdelavo mesnih izdelkov. Za a-daptacijo prostora so porabili o-krog 3 milijone din. S tem denarjem so tudi obrat opremili tako, da je pripraven za predelavo mesa. Dogradili so še izkoščevalnico in posebne prostore v katerih so kožama, črevarna, kopalnica in ostali prostori.
Obrat »Predmes« pomeni za občino Lenart precejšnjo gospodarsko pridobitev, saj bo mogoče predelati vso živino II. razreda, ki jo na področju občine odkupuje lenarška zadruga. Sest ljudi, ki je v obratu zaposlenih, bo ob polni kapaciteti izdelalo tedensko 600 kg različnih vrst klobas. Lasten vodovod in higiensko primerni prostori jamčijo tudi za kvaliteto izdelkov. Sedaj si bodo lahko oddahnili tudi Voličani, ki so se že bali, da bo te prostore zasedla mizarska delavnica.
ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLC
Po 47. čl. temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-191/54), 28. točki 42. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), in 1. in 3. členu Odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in' imetnikov živali, (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. decembra 1961 spre jal prečiščeno besedilo
ODREDBE
o obveznem tuberkuliniziranju (razpoznavnem cepljenju) goved
1, člen
Da se prepreči širjenje tuber-
kuloze goved, da se ta bolezen izkorenini in da se prepreči o-bolevanje ljudi od goveje tuberkuloze se izvršuje vsako leto obvezno tuberkuliniziranje (razpoznavno cepljenje) goved starejših od dveh mesecev na območju občine Lenart.
Vse obolele živali se izločijo in oddajo v zakol. Do 50 % razlike med doseženo klavno in tržno vrednostjo obolele živali se izplača lastniku iz sredstev za tuberkuliniziranje.
2.	člen
Tuberkuliniziranje se vrši po hlevih ali pa na zbirnih mestih.
3.	člen
Tuberkuliniziranje 'izvrši veterinarska postaja občine.
4.	člen
Lastniki goved so dolžni cepi-
tedju nuditi vso pomoč pri izvrševanju cepljenja in sami, oz. po odraslih ljudeh, ki obvladajo živali, le te privesti k tuberkuliniziranju.
5.	člen
Stroške tuberkuliniziranja nosijo lastniki oz. rejci živali z vplačlom pavšalnega zneska 300 din po glavi goveje živine, ne glede na vrsto, spol in starost s stanjem 1. januarja vsako leto.
6.	člen
Navodila za izvajanje te odredbe predpisuje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine Lenart.
7.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po določilih temeljnega zakona o varstvu živine pred ži-
valskimi kužnimi boleznimi (U-radni list FLRJ, št. 26-291/54).
8. člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. 1. 1962. Številka: 01/1-35-162/4 Lenart, dne 27. decembra 1961.
Predsednik ObLO: Ivan Alt 1. r.
Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad. list LRS, št. 19-88 52) in 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-840/59) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji proizvajalcev dne 27/12-1961 sprejel prečiščeno besedilo odloka o ustanovitvi sklada (nadaljevanje na 4. strani)
STRAN 4
domaČe novice
LENART, 23. JANUARJA 1962
ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI - ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLOKI — ODREDBE — ODLC
za komunalne potrebe družbenega standarda in za negospodarske investicije družbenih služb na območju občine Lenart, tako da se glasi:
ODLOK
o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda in za negospodarske investicije na območju občine Lenart.
1.	člen
Ustanovi se sklad za komunalne potrebe družbenega standarda in za negospodarske investicije za območje občine Lenart (v nadaljnjem besedilu sklad).
2.	člen
S sredstvi sklada se finansira-jo komunalne potrebe družbenega standarda, gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje cest IV. reda, ter negospodarske investicije.
Dohodki sklada po 26. čl. Zakona o cestnih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 27-460 61) se smejo u-porabiti samo za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo cest IV. reda.
Sredstev, ki se v te namene dajejo iz sklada ni treba vračati.
3.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sikllada jamči sklad s svojimi sredstvi.
4.	člen
Sklad upravlja Svet za komunalne in gradbene zadeve Občinskega ljudskega odbora Lenart.
5.	člen V sklad se stekajo:
1.	del dohodkov občine, ki jih do-loči občinski ljudski odbor z družbenim planom;
2.	dohodki pokopališč;
3.	dohodki od mostnih tehtnic;
4.	vodarina;
5.	dohodki cestnega zemljišča;
6.	dohodki po 26. čl. zakona o cestnih podjetjih;
7.	obresti sredstev sklada;
8.	dotacije in drugi prispevki;
9.	drugi dohodki;
6.	člen
Sklad ima rezervo. Skupna rezerva znaša najmanj 10 % vsakoletnih sredstev sklada.
7.	člen
Sredstva sklada se nalagajo pri Narodni banki, ki izvršuje občinski proračun.
8.	člen
Sredstva skllada se razporejajo z letnim finančnim načrtom. Finančni načrt in zaključni račun sprejema Svet za komunalne in gradbene zadeve, potrdi pa Občinski ljudski odbor. Odredbo-dajalec finančnega načrta sklada je načelnik upravnega organa pristojnega za komunalne in gradbene zadeve.
9.	člen
Svet za komunalne in gradbene zadeve sprejme pravila sklada, ki jih potrdi občinski ljudski odbor.
10.	člen
Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo in finance.
11. člen
Ta odlok velja od 1. 1. 1962 in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Številka: 01/1-31-126 2 Lenart, dne 27. decembra 1961
Predsednik ObLO: Ivan Alt 1. r.
Po 2. točki 50 čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. !. LRS. št. 19-88/52) in 106. čl. zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji /;ij ;ra proizvajalcev dne 27. de-cembra 1961 sprejel:
ODLOK ;> ustanovitvi sklada za kmetijstvo občine Lenart
1.
Ustanovi se sklad /.a kmetijstvo občine Lenart (v nadaljnjem besedilu sklad).
2.
Sklad je pravna oseba. Sklad jamči za svoje obveze s svojimi sredstvi. Upravljanje sklada temelji na načelih družbene samouprave.
3.
Sklad upravlja svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Lenart.
4.
Sredstva sklada se razporejajo z letnim finančnim načrtom. Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejema Svet za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z občinskim ljudskim odborom.
Odredbodajalec finančnega načrta sklada je načelnik upravnega organa, ki je pristojen za kmetijstvo.
5.
V sklad se steka:
1.	del dohodkov občine, ki jih določi občinski ljudski odbor z družbenim planom;
2.	pavšalna skočnina;
3.	sredstva za tuberkulinizacijo:
4.	sredstva gospodarskih organizacij in zavodov, ki jih dajejo njihovi samoupravni organi skladu za naloge sklada;
5.	obresti sklada;
6.	drugi dohodki;
a
6.
Sklad ima rezervo, ki znaša najmanj 10 % zbranih sredstev sklada.
7.
Sredstva sklada se nalagajo pri Narodni banki, ki izvršuje občinski proračun.
8.
Sredstva sklada so namenjena za pospeševanje in izvrševanje zaščitnih mer v vseh panogah kmetijstva, prvenstveno pa se u-porabljajo za osemenjevanje in tuberkulinizacijo.
Iz sredstev sklada se lahko dajejo krediti za potrebe kmetijstva.
Lastniki predmetov, od katerih se po predpisih morajo plačevati takse na premoženje (vozoivi, voli, konji, kotli za žganjekuho, mlatilnice, mlini-potočni in valjčni, hibridna trta, psi itd.) morajo vsako leto, do konca meseca .januarja prijaviti te predmete U-pravi za dohodke pristojne občine. Kakor vsako leto, bo Uprava za dohodke tydi letošnje leto izvedla sprejemanje taksnih prijav po -krajevnih uradih. Pozivamo vse lastnike taksnih predmetov, da do konca januarja od 8. do 14. ure prijavijo na svojem pristojnem krajevnem uradu vse taksne predmete, ki jih v času popisa posedujejo. Pri prijavi hibridne trte morajo lastniki povedati število trt, površino vinogra-
Uprava za dohodke ObLO Lenart poziva vse obrtnike (pav-šaliste in nepavšaliste), imetnike samostojnih poklicev in lastnike zgradb ter vse ostale davčne zavezance zasebnega sektorja in zasebne pravne osebe, ki so v letu 1961 opravljale kakršnokoli pridobitno delo, samostojni poklic ali so imeli dohodke od zgradb, da do 31. januarja 1962 vložijo davčno prijavo.
Davčno prijavo je vložiti pri pristojni upravi za dohodke ObLO, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče, oz. za stavbe na sedežu občine, v kateri je stavba.
Tokrat smo prejeli 27 odgovorov na našo nagradno ugariko. Zanimivo je, da je bilo kar 26 rešitev pravilnih, kar kaže da naša zadnja uganka ni bila pretrd oreh. Rešitev zadnje uganke se pravilno glasi: »Napis je na hiši last Ajlec Antona v Zgornji Sčav-nici.« Nagrado za pravilno rešeno uganko je žreb prisodil Tilki Rajšp, Drvanja št. 40, p. Benedikt. Knjižno nagrado smo ji poslali po pošti.
Dragi bralci takrat sporočite kaj predstavlja objekt na naši sliki in v katerem kraju je zgrajen. Povemo naj le to, da gre za edini tovrstni objekt v občini. Rešitve pošljite na Uredništvo »Domače novice« Lenart, Ptujska c. 3 do 1. februarja.
9.
Pravila sklada predpiše Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, potrdi pa jih občinski ljudsk: odbor.
10.
Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo.
11.
Ta odlok velja od 1. 1. 1962 in se objavi v Uradnem vestniku o-kraja Maribor. Številka: 01,1-31-126/1 Lenart, dne 27. decembra 1961
Predsednik ObLO: Ivan Alt 1. r.
da in katastrsko občino, kjer se vinograd nahaja.
Če lastniki ne prijavijo taksnih predmetov, ali pa ob prijavi dajo nepravilne podatke o taksnih predmetih, ter se z naknadno kontrolo ugotovi, da posedujejo več predmetov, kakor ^so jih prijavili, plačajo poleg redne takse še 100 % kazensko takso. V kolikor zavezanci pridobijo taksne predmete po redni letni prijavi, so jih dolžni prijaviti v 15 dneh po pridobitvi.
Uprava za dohodke prosi vse lastnike taksnih predmetov, da izvršijo prijavo taksnih predmetov v navedenih dneh. Prijave zamudnikov bo sprejemala Uprava za dohodke še do 31. januarja 1962.
Davčni zavezanec, ki ne vloži davčne prijave v predpisanem roku, plača kazen v višini 3 °/o od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % predpisanega davka.
Davčni zavezanec, ki utaji vire dohodkov, oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo.
Rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan.
Uprava za dohodke ObLO Lenart
MALI OGLAS
Poceni prodam novo pohištvo. Vprašajte na Jurovsiki cesti 11 II levo, Lenart.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3. tel. 21 —• Izhaja dvakrat mesečno — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema Uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tdkoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznalko: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje.
nagradna uganka
VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV
ZA DOHODNINO. PROMETNI DAVEK IN DOHODNINO OD
STAVB
prijava taksnih predmetov