228
Novičar iz raznih krajev.
Teržaski časnik je razglasil slovesnosti, s kterimi se bo obhajal pervi prihod vozov po železnici v Terst. 27. dan t. m. med 10. in 11. uro dopoldne bo privihral pervi hlapon z Njih Vel. Cesarjem in mnogimi gostovi. Svitli škof Teržaski gg. Jernej Legat bojo blagoslovili kolodvor in železnico. Zanimivo je, kar gosp. dr H. Costa v „Triesf. Zeit.a od ljubljansko-teržaške ceste piše, rekoč, da cesar Korl VI. je leta 1716 pervi ukazal, veliko cesto med Ljubljano in Te rs to m napraviti, kjer so poprej blago le nosili ali tovorili. Leta 1719 je bila že toliko dodelana, da se je še dandanašnji navadna vožnja že začeti mogla, in leta 1728 se je cesar Korl VI. že sam v kočii 8 šesterimi konji iz Ljubljane v Terst peljal. NPše tedaj 130 let preteklo, in vsa draga vožnja se bo začela v Terst. Tako se svet preminja in čedalje bolje svojim potrebam zadostuje. Kjer je nekdaj le tovor nosil blago in je dosihmal uboga živina veliko ter pela, bojo vprihodnje po vodenem so puhu tirani vozovi po železnih šinah pripiska-vali v Terst. — 15. dan t. m. so ptrve dela začeli za železnico koroško; slišali smo, da je imel ta začetek posebno slovesen biti, ker železnica bode koroški deželi v velik dobiček, zato (če je res, kar „Wanderer4; piše) so dali sreberno lopato napraviti, s ktero so važno delo začeli. — Ker hiša za podveržene ali najdene otroke na Dunaj i deržavni ali cesarski kaši čedalje več stroškov leto in dan prizadeva (čez milijon gold., ker vsako leto ima kakih 7 do 8000 podveržencov prerediti), se sliši, da bi se ta naprava utegnila iz cesarske prenaredili v deželno. — Zavolj poslednjih laških prekucij so začeli nekteri francozki časniki grovoriti, da se bo od angležke vlade terjalo, da naj ne ter p i Lodru-Roiliu-a, Mazzini-ta in drugih glavarjev evropejskih prekucij v svoji deželi (na Angležke m), odkodar v varnem zavetji podpihujejo žerjavico nepokoja in punta po drugih deželah. — Novi deržavni zbor v Parizu   se ne   bo pred sniilel kakor v postavnem času:
januarja ali februarja. — Judom je sopet spodletelo v deržavni zbor angležki kot poslancdta izvoljenim biti. Veliko let si že prizadevajo za to; tabart je ministerstvo samo to reč sprožilo, pa v zgornji zbornici je bilo 139 glasov za-njo, 173 pa zoper nje predlog. — Sliši se, da turška, avstrijanska in angležka vlada hočejo dovoliti zediujenje Moldave in Vlahije, ako se vse terdnjave obeh dežel izročijo Turkom. — Od glasovitega roparja Dabeka, ki je bil pred nekimi leti strah in groza vsi poljski deželi, piše „Czasa neko strašno zvijačo. V ječi v Kraljevcu je hudo zbolel; prosi duhovna, kteri ga obiše; ko ga duhoven zapusti, vidi čuvaj, da ropar terdo spi; ker mu pa le predolgo spi, stopi bliže in najde — mer lica, pa merlič ni bil ropar, ampak duhoven, v čigar obleki je razbojnik iz ječe všel. — Kako dolgo zamore pes brez jedi in pijače živeti je unidan skušnja v Berolinu učila. Nekdo se je podal od doma na daljno pot i čez 17 dni pride domii in najde ubogega psička še živega!