STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV junij, julij 1978 št. 6, 7 Enajsti kongres ZK J ugosl a vije - kong res akcije 50 ^ kongresnem centru Sava v Beogradu je deloval od y junija 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije. dneh 16 °Prav'l P^dno in ustvarjalno delo. 2000 0q e9dtov je zastopalo več kot milijon sedemstotisoč čla-kov Zveze komunistov in vseh naših naprednih ljudi. Na t^esu je prisostvovalo tudi več kot tristo gostov iz do ^naist' kongres ZKJ je potekal v znamenju delovnih 9°vorov naših narodov in narodnosti. Delegati so kri- tično ocenili prehojeno pot v zadnjih štirih letih, sprejeli kongresne dokumente in določili najpomembnejše smernice v nadaljnjem razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Kongres je prvi dan delal v plenarnem zasedanju, kjer so delegati pod predsedstvom tovariša Kardelja med drugim počastili spomin prvega sekretarja socialistične delavske partije Jugoslavije Filipa Filikoviča. V kongresnih dneh je minilo sto let od njegovega rojstva. V naslednjih dneh so delegati delali v šestih komisijah. Vse razprave so bile oprte na referat predsednika zveze komunistov Jugoslavije tovariša Tita, ki je takoj po otvoritvi kongresa odločno nakazal nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe. Delegati so v razpravah v polni meri podprli misli našega voditelja. Tovariš Tito je ves čas zavzeto spremljal delo kongresa, kar je delegate še posebno vzpodbudilo k ustvarjalnosti in jasnosti. Povsod je bil sprejet z burnim aplavzom in predano pesmijo. Delegati so dali vso podporo smernicam zveze komunistov, politiki neuvrščeni Jugoslaviji in boju za svetovni mir. Predsednik Tito je v sklepni besedi najprej poudaril, da je bil 11. kongres zares uspešen dogovor jugoslovanskih komunistov. Globoko je prepričan, da bo imel ogromen pomen za naš nadaljnji razvoj. Potrdila se je enotnost ključnih vprašanj naših narodov in narodnosti. Med 10. in 11. kongresom smo dosegli nesluten napredek na vseh področjih, kljub temu da so obstajale nekatere subjektivne in objektivne slabosti, ki jih moramo v bodoče odločneje odpravljati. Predsednik Tito je posebej poudaril, da se na ustvarjenih uspehih ne smemo uspavati, temveč naj nas vzpodbujajo v še odločnejšo akcijo, l/se navzoče delegate in vse delovne ljudi širom Jugoslavije je pozval, da naj preidemo povsod od besed k dejanjem. Vsi skupaj in vsak posebej moramo začeti uresničevati sprejete sklepe. Potrebno je še bolj povezovati delo zveze komunistov s širokim množicami, ZK pa naj bo še bolj usmerjena za reševanje konkretnih problemov in nepravilnosti. Naša osnovna politična organizacija mora odgovorno reševati vsa tekoča vprašanja tudi v praksi. Komunisti morajo biti najodločnejši člani družbe in morajo dajati v konkretnih primerih pobudo za rešitev. 11. kongres ZKJ se je odvijal v obdobju, ko je delavsko gibanje stopilo v odločilen korak vnaprej. V svoji politiki je vedno izhajalo iz marksizma in leninizma. Naša pot pa je prilagojena jugoslovanskim razmeram. Zvezni kongres je bil logičen zaključek široke dejavnosti zveze komunistov. Potrdil je smeri razvoja samoupravljanja, boja za demokracijo, za pravične odnose in za pravo vlogo ZK v političnem sistemu. Kakšne so naloge iz gospodarskega načrta za leto 1978 in kako jih izpolnjujemo Sestavljanje in sprejemanje letnih planov se je letos precej zavleklo, predvsem zaradi reorganizacije oziroma ustanovitve novih tozdov. Potrebno je bilo razčistiti marsikaj. Tako je bilo potrebno dobiti planske elemente za TOZD 1-Sedežno pohištvo in TOZD 3-Kovinsko in tapecirano pohištvo, ki od januarja letos poslujeta vsak zase v drugačnem obsegu. Podobno, s še večjimi težavami, smo sestavljali plan TOZD 5-Tehnične storitve, saj je bilo potrebno izračunati in se dogovoriti za cene tehničnih storitev, ki jih doslej nismo uporabljali. Na novo so izračunane cene za polizdelke, ki so predmet notranjega prometa med tozdi in cene storitev (uslug) med tozdi. Ponovno preverjene in spremenjene so tudi osnove in merila za ugotavljanje celotnega prihodka TOZD-Prodaja oziroma določene nove cene dela za TOZD-Prodaja. Dogovorjene so bile še nekatere druge kategorije kot kompenzacija za odstopanje deviznih sredstev, delež na skupnem dohodku od minulega dela, stroški skladiščenja, delež stroškov skupnih služb. Kljub postopnemu razčiščevanju internih razmerij med tozdi, oziroma dohodkovnih odnosov po reorganizaciji tozdov, pa proces še ni zaključen. Treba bo vložiti še precej truda in strpnosti, da bodo računi čisti. Čeprav je bilo, kot že rečeno, pred koncem leta v planskih postavkah precej neznank, pa je vseeno v predlogu plana prodaje koncem novembra že bil dan os- novni skupni cilj —• izdelati in prodati v tem letu za okoli 50 milijard starih dinarjev. Dogovorjene so bile tudi stopnje rasti na osnovi srednjeročnega plana za zaposlenost in produktivnost oziroma za fizično rast. Te so: — za zaposlenost 2%; — za produktivnost 3°/0; — za fizično rast 5%. Predlog gospodarskega načrta se je od lanskega leta spremenil v toliko, da se je namesto prognozirane realizacije vzelo za osnovo dejansko doseženo realizacijo v I. 1977, to pa povečalo po že dogovorjenih predlaganih stopnjah. To predstavlja sprejetih 52,1 milijarde realizacije za celotno delovno organizacijo. Zdaj pa poglejmo, kako ob sredini leta dosegamo posamezne postavke iz plana. Pri zaposlenosti smo na istem kot v začetku leta, saj število zaposlenih ostalo skoraj na isti številki kot koncem preteklega leta, število efektivnih ur pa je za 2% večje kot v enakem obdobju lani. Medtem ko je produktivnost dela lansko leto izredno narasla (6—7%), nam tak sorazmerno visok štart »dela težave« letošnje leto. To se izraža predvsem v TOZD-Sedežno pohištvo, kjer v letošnjem letu nismo beležili porasta v produktivnosti dela, medtem ko sta ostala velika proizvodna tozda, tj. Tovarna ploskovnega pohištva in pa kovinsko in tapecirano pohištvo dosegla rasti 7 in 5%. Ne bomo ponavljali, kaj vse na produktivnost vpliva in kaj vse vpliva pri merjenju produktivnosti samem. Velja pa opozoriti, da se je struktura delovnega časa poslabšala: ne- koliko so porasle izgubljene ure, dvignil se je režija (VK-12). Plan prodaje je bil v prvih petih me; secih presežen za nekaj odstotkov, več na domačem trgu, v izvozu pa smo dosegli vrednost realizacije, ki je nekoliko pod planirano. Čeprav je opaziti padec konjunkture, pa upamo, da bo planirana vrednost ob kraju leta dosežena, oziroma ob dobrem angažiranju tako proizvodnje kot prodaje in ostalih v poslovnem toku, tudi presežena. To pa bo osnova tudi za doseganj6 planiranih dohodkov in osebnih dohodkov. S. Smole »Točka 5 ... participacija za zdravstven6 usluge... Hvala... Gremo dalje... Točka 6« Začetki Stolove dejavnosti so v izdelovanju dobrih lesenih stolov. Pri izdelavi masivnega sedežnega pohištva pa se srečujemo z vrsto problemov, ki jih moramo kar se da dobro rešiti, če hočemo napraviti izdelke konstrukcijsko brezhibne. Za dober stol je najprej potreben dober les, brez grč in drugih napak, les mora biti pravilno in enakomerno suh, deske in plohi pa primernih debelin, da je mogoče iz njih napraviti kvadratne letve raznih dimenzij, ki so nato v pretežni večini ostruženi v okroglo obliko. Tradicija izdelovanja stolov na Duplici sega v začetek tega stoletja, saj bomo prihodnje leto praznovali 75-letnico tovarne. Zaradi izkušenj, ki si jih pridobivamo že skoraj tričetrt stoletja, smo Stolovi delavci prav pri izdelavi sedežnega pohištva osvojili tehnologijo, ki slovi po vsem svetu. Stolov stol je še vedno najbolj iskan v številnih državah v Evropi, Afriki, Ameriki in drugod. Naše stole je videti povsod, pa pojdimo v še tako oddaljeno državo. Tudi na televizijskih zaslonih često vidimo naše lepo oblikovane »kmečke« in sodobnejše stole v mnogih filmih. izdelava stolov se prične pri razrezu hlodovine in natančnem sortiranju v kvalitete lesa. Po zračnem sušenju je ena izmed zelo pomembnih delovnih operacij sušenje lesa v sušilnicah. V oddelku grobega razreza v tozdu 1 skrbno pazijo, da je les pravilno posušen. Iz zloga lesa takoj po sušenju v sušilni kabini odrežejo kos, na katerem ugotovijo uspeh sušenja. Vodja sušilcev lesa, Kralj Silvo, je vodil sušenje in tudi sam aktivno pomagal pri delu nad 15 let. Nič čudno, da pozna vse zahteve, ki vplivajo na uspeh in pod njegovim vodstvom so se sodelavci izognili marsikateri neprijetnosti ter pridobili znanje, ki jim bo v prihodnje koristilo. Tovarišu Silvu, ki ima pri izdelovanju Stolovih stolov dolgoletne zasluge in konec letošnjega leta odhaja v zasluženi pokoj, želimo, da bi svoje bogate delovne izkušnje temeljito prenesel na mlajše delavce in da bi se potem, ko se bo lahko d01*!? še temeljiteje posvetil družini in počitku, zares dobro p°ču ' C. Siv6 Pomembnejši sklepi I. izredne seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 1. junija 1978 in III. redne seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 26. junija 1978 A. Sklepi I. izredne seje DS DO: 1. Delavski svet delovne organizacije ‘e sprejel sklep o spremembi Pravilnika ? knjigovodstvu, in sicer tako, da se 30. člen pravilnika spremeni s tem, da se črta dosedanji 2. in 3. odstavek tega čle-na> ker nista v skladu z obstoječimi predpisi. Sprememba se uporablja od dneva, *°t se uporablja celotni Pravilnik o knjigovodstvu, to je od 1. 1. 1977 dalje. 2. Sprejel je statutarni sklep o potrošniških kreditih in sicer: V primeru, da Zvršllni odbor Ljubljanske banke ne bo ®Pjeje! sklepa o minimalni stopnji ude-ežbe, to je 10% od odobrenega kredita *a nakup pohištva, se za kredite s tem po9ojem angažira lastna poslovna sred-slva in to od 13. 5. 1978 dalje. 3. Sprejel je predlog za način vrednotenja zalog nedovršene proizvodnje, Polproizvodov in delov lastne proizvodnje '6r gotovih izdelkov za leto 1978, ki je Psklajen z 18. členom zakona o ugotav-Jnnju in razporejanju celotnega prihod-*a in dohodka: Za zaloge nedovršene Proizvodnje, polproizvodov in delov lastne Proizvodnje ter gotovih izdelkov, obraču- navajo tozdi v breme obratnih sredstev samo materialne stroške (brez amortizacije po minimalnih stopnjah). 4. V smislu sprejetih samoupravnih sporazumov, je delavski svet delovne organizacije za posamezne področne Samoupravne interesne skupnosti imenoval naslednje delegate: — SIS za železniški in luški promet: ŠVAJGER Boris in v odsotnosti Švajgerja: LUŽOVEC Franc; — SIS za gozdarstvo, lesarstvo, papir-ništvo in grafiko: Ing. PRISTOV Miloš; — SIS za energetiko: JENKO Marjan; — SIS za PTT promet: Ing. MARIN Andrej. 5. a) Delavski svet delovne organizacije ni osvojil predloga komisije za stanovanja, da se tov. Zalokar Angelci, ki je predvidena za dela in opravila »referent za ažurno spremljanje likvidnosti« odobri 40.000,00 din stanovanjskega kredita. O predlogu naj razpravlja odbor za kadre delovne organizacije. b) Strokovne službe naj ponovno pregledajo vse odprte zadeve v zvezi s stanovanji, ki so last Stola, pa v njih še vedno stanujejo sodelavci, ki so prekinili delo v tukajšnji delovni organizaciji. Posebej naj se razčisti, kako je s stanovanjem tov. Cvara ter o vsem tem poroča na eni od naslednjih sej DS DO. 6. Delavski svet ugotavlja ,da imajo delavci, ki se na delo in z dela vozijo, po sindikalni listi pravico do povračila teh stroškov nad 50,00 dinarjev. Pogoj za to je dejanski prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali odobritev Odbora za kadre za prevoz z lastnimi osebnimi avtomobili. Odbor za kadre naj zato določi, kako bodo delavci dokazovali, da so se na delo vozili z javnim prevoznim sredstvom, oziroma kaj se šteje za tako dokazilo. Stroške prevoza na delo naj se za mesec maj 1978 obračuna in izplača po navodilu, ki ga je Izdala kadrovska služba. 7. Delavski svet delovne organizacije je odobril brezplačni prenos osnovnih sredstev za Lutkovno gledališče iz Ljubljane. (Nadaljevanje na 4. strani) Vinko Gobec — novi glavni direktor Prvega julija letos je prevzel dolžnosti glavnega direktorja I Stolu tov. Vinko Gobec. Tov. Gobec je mnogim našim de-^cem poznan, vendar smo sklenili na zadnji seji uredniškega db°ra, da ga našim bralcem na kratko predstavimo. k Tov. Vinko Gobec je bil pred nekaj leti predsednik občine slfrnnik- Zadnja leta je delal kot delegat v Zveznem zboru Kupščine SFRJ Jugoslavije. Poleg te funkcije, ki je profesio-?'na, je opravljal še delo predsednika izvršilnega odbora cestne *uPnosti Slovenije in je bil namestnik predsednika koordinatnega odbora za reševanje problemov po potresu na Kozjan-Kem in v Posočju. Opravljal pa je tudi delo koordinatorja po-naše države sosedni Italiji v zvezi s potresom v Julijski d Razvidno je, da je imel naš novi direktor pred prevzemom 0|znosti v Stolu polne roke dela. Ob svojih rednih obveznostih * se je tudi intenzivno izobraževal. Njegov osnovni poklic je .barski tehnik, kasneje pa je študiral geodezijo in se slednjič n vPisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novi-srstvo v Ljubljani. Sedaj je absolvent — politolog. Zaradi pre-čoi,ICe bela, ki ga je opravljal vsak dan, je moral sam zaklju-®.K študija za določen čas preložiti. Zatrdil pa je, da resno misl! tudi na to. nj Tovariš Vinko Gobec je star 44 let, poročen in živi v Kam-U| kjer ima družino. Delovne dobe ima 26 let. tQ y letošnjem aprilu se je javil na razpis za glavnega direk-I J3 v Stolu po razgovoru s predstavniki samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij. Bil je sprejet. Sl tovarišem Gobcem sem se sestal drugi dan njegove redne n-, be v stolu. Bil je zelo zavzet z delom, čakalo ga je kup kda°9, ki i'h Je Potrebno rešiti. Želel je, da bi se pogovorila VeJ kasneje, ko bo opravil vsaj nekaj dela. Ko sem mu po-inaal’ kaj želim in da bo najin pogovor zelo kratek, je pristal Povedal naslednje: “^e prej sem večkrat delal v gospodarstvu in to željo imam vedno. Prizadeval si bom, da bom vložil maksimalne napore v odgovorne naloge. Zavedam se, da mora iti razvoj v Stolu naprej. Vsi si moramo prizadevati, da bo vsak posameznik dal dovolj velik doprinos delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občini. Vem, da nas v bodoče vse čaka zahtevno delo. Ena izmed bistvenih nalog je tudi, da bodo naši delavci vedno odločali o vseh pomembnih stvareh. Še na eno vprašanje je odgovoril tov. Gobec: Kako se osebno počuti ob vstopu v tako veliko delovno organizacijo, kot je Stol? »Dvoje želim povedati: Zadovoljen sem, ker ste me soglasno sprejeli in želim, da bi ta pričakovanja uresničil.’« C. Sivec (Nadaljevanje s 3. strani) Konkretna osnovna sredstva in število teh s knjigovodsko izvedbo naj finančna služba predloži v sklepanje na naslednji seji delavskega sveta delovne organizacije. B. Sklepi lil. redne seje DS DO: 1. Pri pregledu sklepov I. izredne seje DS DO in lil. redne seje delavskega sveta DO je delavski svet ugotovil, da so sklepi v glavnem realizirani ali pa so v izvrševanju. 2. Delavski svet delovne organizacije je obravnaval letni gospodarski načrt za 1.1978 in ga je sprejel v predlagani obliki. 3. Obravnaval je predlog investicij za leto 1978 in sprejel sklep, da se predlog v celoti sprejme s pripombami, ki jih je dal izvršilni odbor delovne organizacije. 4. a) Sprejel je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kamnik. b) Sprejel je Samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Kamnik. Za podpisnika teh dveh sporazumov je pooblastil gl. direktorja tov. Urh Ivana. c) Delavski svet delovne organizacije je obravnaval Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane v Kamniku in sprejel na predlog Izvršilnega odbora delovne organizacije sklep, da Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane v Kamniku v predlagani obliki ne sprejme. Enako stališče sta zavzela tudi Odbor za kadre delovne organizacije in komisija za družbeno prehrano. 5. a) Sprejel je osnove in merila za ugotavljanje celotnega prihodka TOZD v letu 1978, po katerih bomo ugotavljali celotni prihodek TOZD za primere, ki niso konkretno določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. b) Obravnaval in sprejel je delitev dohodka in čistega dohodka za periodični obračun od I. do VI. 1978. Začasna razporeditev dohodka in čistega dohodka se opravi v skladu z veljavnimi predpisi, sprejetimi samoupravnimi sporazumi ter internimi splošnimi akti in sporazumi, ki veljajo za leto 1978. Za konkretna merila za oblikovanje sklada skupne porabe v tem obračunskem obdobju je sprejel: 1. Za sklad skupne porabe za ostale namene (splošni del) se razporedi 40% vrednosti sprejete s planom skupne porabe — splošni del. 2. Od sklada skupne porabe za tople obroke med delom se koristi v višini 15.00 din za 1 obrok, udeležba delavcev pri stroških prehrane med delom pa znaša 3,00 din, tako da je nominalna vrednost bloka za malico od 1. 7. 1978 dalje 18.00 din. Stroški toplih obrokov za obdobje od 1. 4. 1978 do 31. 6. 1978, ki presegajo nominalno vrednost bloka za malico v tem obdobju se direktno pokrijejo iz sredstev sklada skupne porabe v višini 2 din za 1 topli obrok. 6. Obravnaval in sprejel Je dopolnitev Pravilnika o stanovanjskih razmerjih In sicer tako, da se 24. člen glasi: Če prosilec neopravičeno zavrne dodeljeno stanovanje, se vpiše na trenutno zadnje mesto upravičencev in to za dobo 3 let. I. odstavek 26. člena se glasi: Z letnim planom se določi tudi razmerje sredstev, namenjenih za kreditiranje individualnega nakupa stanovanja in individualnega kreditiranja stanovanjske gradnje ter obenem določi ali odstotek ali pa absolutni znesek razpoložljivih sredstev, izključno namenjenih za kreditiranje individualnega nakupa stanovanja in individualnega kreditiranja stanovanjske gradnje deficitarnih in nujno potrebnih kadrov. Če rezervirani del sredstev v decembru tekočega leta ni uporabljen ali v celoti uporabljen v namene, za katere je rezerviran, se do konca decembra ta sredstva razdelijo tistim prosilcem, ki imajo pravico po tem pravilniku dobiti posojilo. 29. člen se dopolni s 3. odstavkom, ki se glasi: Izjemoma lahko delavski svet delovne organizacije na predlog odbora za kadre odobri delavcu, ki je prišel iz druge delovne organizacije, če gre za deficitarni ali nujno potrebni kader, posojilo brez razpisa in brez uporabe določil 28. člena tega pravilnika. Dopolnitev pravilnika stopi v veljavo 8. dan po objavi. 7. Na predlog Odbora za kadre DO je delavski svet DO sprejel sklep, da se sredstva za individualno gradnjo in adaptacijo razdelijo po I. varianti tako, da se sredstva oziroma krediti dodelijo večjemu številu prosilcev z manjšimi zneski — medtem ko bi po II. varianti ugodili manjšemu številu prosilcev z večjimi zneski — Glede na to so krediti dodeljeni naslednjim prosilcem: Adaptacija: 1. KERN Angela 30.000 din 2. POGAČNIK Janez 20.000 din 3. ŠINKOVEC Ivanka 20.000 din Novogradnja: 1. VEBER Ivan 50.000 din 2. ŠPENKO Matilda 30.000 din 3. VIRJANT Ani 25.000 din 4. KOTNIK Miha 10.000 din 5. SLAPNIK Peter 40.000 din 6. STUPAR Francka 20.000 din 7. PLEVEL Janez 50.000 din 8. JEGLIČ Franc 9. ŠUŠTAR Stanka 10. ERAZEM Marta 11. URAN Venčeslav 12. GALIN Franc 13. POGAČAR Janez 14. KRIVOROTOV Roman 15. KRALJ Marija 16. LEGEDIČ Štefka 17. BAJDE Marjeta 18. URANIČ Stane 19. POVŠNAR Alojz 20. SKVARČA Ivana 21. MARKELC Jožica 22. VLASIČ Vinko 23. MARINŠEK Tončka 24. HRIBERŠEK Rada 25. PRAZNIK Slavko 26. JEROVŠEK Jože 27. PIRŠ Jernej 28. MOČNIK Ivanka 29. ŠPENKO Jože 30. REKANOVIČ Francka 31. SENOŽETNIK Marija 32. ARNEŽ Jožica 33. CERAR Pavla 34. ZUPANC Franc 35. SUTAR Janez 36. ERCE Jože 37. SAVIČ Milenko 38. ZORMAN Jernej 39. ZAKELJŠEK Janez 40. BREZNIK Matilda 40.000 dih 30.000 dih 20.000 dl11 35.000 dih 20.000 di” 20.000 dih 25.000 dih 20.000 dl11 20.000 dih 25.000 dh1 25.000 din 20.000 din 25.000 din 20.000 din 10.000 din 10.000 din 20.000 din 25.000 din 20.000 din 20.000 din 25.000 din 40.000 din 10.000 din 30.000 din 20.000 din 10.000 din 10.000 din 20.000 din 15.000 din 20.000 din 25.000 din 15.000 din 15.000 din 8. Delavski svet delovne organizaciji je na predlog komisije za vrednoteni dela in na podlagi sklepov delavskih sve' tov TOZD in sveta skupnih služb spr6' jel sklep, da se oblikujejo in sisteh1'-zirajo delovne naloge in delovna mes' z zahtevami, delovnimi opravili in karaj4 teristikami, navedenimi v opisih delovn' nalog, kot jih predlaga komisija za vred notenje dela in to: V DSSS: na SM: 0141 — stroškovno računovod stvo: — 936-27 Vodja stroškovega račun11 vodstva — 831-24 Analitik dohodkovnih razih6 r'J; nA. na SM: 0142 — Finančno računovo0 stvo: — 801-29 Vodja finančnega račun vodstva * Delo v tozdu 2 KAKO TEČE DELO V TOZDU 2? KAKŠNI SO PROBLEMI V PROIZVODNJI IN KAKŠNO JE SODELOVANJE Z DRUGIMI TOZDI? KAKO USKLAJUJE TOZD 2 — TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA DELOVNE ODNOSE V LASTNEM TOZDU IN KAKO SE vKLAPLJA V DELO V OKVIRU CELE TOVARNE? NA TO BO ODGOVORIL VODJA TOZDA 2 ING. FRANC BURGER: 1. Koliko let že obratuje tovarna ploskovnega pohištva in kaj bi lahko povedali 0 začetnih težavah? Avgusta 1971 je začel z delom obrat Ploskovnega pohištva, sedanji TOZD 2. Skoraj vsa strojna oprema je bila nova, Prešlo se je za STOL na nov način proizvodnje — na proizvodnjo ploskovnega pohištva v velikih serijah. Kot poskusno pa ?rno začeli proizvodnjo z manjšimi serijami — namreč med novo strojno opremo s? bili stroji — pretočna taktna stiskalnica, povezave strojev v linijo, vertikalni sušilnik in vse te naprave je bilo treba v začetku še preizkusiti. Organizacija pro-IZvodnje je bila v vsakem pogledu na iz-redni ravni — tako postavljena tehnologija, °r9anizacija dela, odlično vodstvo vodij Pddelkov. Tako smo lahko že čez en mesec začeli z redno velikoserijsko proizvodno. Seveda pa so v začetku nastopale tudi tanjše težave, zlasti pri priučitvi ljudi na nove stroje, manjših tehnoloških težavah — oko v nabavi pravih orodij in rezil. Delavci s° se zbrali iz raznih obratov stare tovarne. skoraj polovica pa je bilo novih in Vse to je bilo potrebno povezati »izrezati« 'n vključiti v proizvodne procese, ne da bi Pplo in proizvodnja trpela. Takoj v začetku smo imeli več disciplinskih prekrškov — nekateri posamez-n'ki se niso hoteli podrejati splošni di-s°iplini, niso se strinjali s postavljenimi Pormami, imeli smo več primerov kraje. “-Pto je bila tudi fluktuacija delovne sile v Prvih dveh letih največja. 2. Program, ki ga Izvajate, je v glavnem s,al Isti. Kaj je novega? Celotna tehnologija je bila v začetku Psnovana na starem pisarniškem »S« pro-9ramu. Ker pa se je kot zelo uspešen pri prodaji pokazal novi »E« program, ki je tudi izredno funkcionalen in so lahko prišla do izraza tudi oroanizaciiska sredstva, smo že v drugem letu obstoja pričeli novi »E« program proizvajati v velikih serijah, tako da je bilo v relativno kratkem času zamenjano skoraj 70% programa pisarniškega pohištva. Ker »E« program ustreza tudi vsem standardom, ga še vedno proizvajamo in to v vedno večjih količinah. Pojavljala so se tudi krizna obdobja prodaje pisarniškega pohištva, zato smo v proiz- n — 825-24 Pomočnik vodje finanč-e9a računovodstva; °a SM: 0143 — Finančna služba: 840-28 Vodja finančne službe — 846-25 Analitik stanja In gibanja Sr6dstev TOZD In DO; °a SM: 0115 — Inventure: — 791-21 Vodja službe za inventuro; na SM: 0162 — Splošni sektor: gra~ 706-10 Razmnoževanje pismenih ~~ 705-12 Upravljanje teleprinterja; v TOZD 8 — Delavska restavracija: na SM: 8110 — Delavska restavracija: — 751-24 Direktor TOZD 8 r. 752-20 Komercialno-tehnični refe-en v TOZD 8; v TOZD 1 — Sedežno pohištvo: na SM: 1750 — Krivilnica: l„ ~~ 846-12 — Krivljenje na starem stro-,U »STUZAMA«; na SM: 1610 — Obratovodstvo (PE6): 628-20 Vodja montaže na terenu: * TOZD 9 — Prodaja: doiu 8147 — Skladišče gotovih iz- °e kov Celje; su. 434-17 — Skladiščnik konsignacij-Ke9a skladišča; V TOZD 3 — Kovinsko in tapecirano pohištvo: na SM: 3551, 3552 — Neserijska: 628-20 — Vodja montaže na terenu; V TOZD 5 — Tehnične storitve: na SM: 5251 — Avtopark: — 647-16 — Upravljanje avtodvigala »HIAP«. 9. Delavski svet delovne organizacije je razpravljal o predlogu Rokovnika DO STOL, ki je sestavni del Pravilnika o knjigovodstvu in pooblastil Izvršilni odbor DO, da sprejme Rokovnik v dokončni obliki. 10. Delavski svet DO je za delegata v SIS za požarno varnost izvolil tov. Šleblr Miha. 11. Potrdil je komisijo za ocenitev in prodajo oziroma likvidacijo osnovnih sredstev skupne porabe v letu 1978, in sicer: 1. Predsednik — Peter Plevel 2. Član — Marija Perčič 3. Član — Franc Gradišek 12. Odobril je dodatna sredstva za Izgradnjo oziroma dograditev stanovanjskega bloka na Duplici v višini 188.316,70 dinarjev. H. Križane vodnjo vključili še univerzalno stanovanjsko pohištvo »UNI« program, ki pa ni nikoli preseglo 10% skupne proizvodnje. Samo pisarniško pohištvo se je stalno dopolnjevalo z novim asortimanom — risalne mize, klubske mize, program za opremo direktorskih kabinetov, razne vrste predalnikov in omar itd. V zadnjem času pa se intenzivno dela na razvoju novega pisarniškega pohištva »Modul« program, ki ga pa v TOZD 2, ker je še v premajhnih serijah zaenkrat ne proizvajamo. V mesecu septembru letošnjega leta pa računam na začetek proizvodnje novega »UNI« programa, ki bo bistveno popestril izbiro stanovanjske opreme na domačem trgu. Program pisarniškega pohištva pa smo poleg standardne izvedbe v hrastovem in mahagonij furnirju popestrili še po naročilih kupcev z raznimi izvedbami egsotič-nih furnirjev in v zadnjem času še z izvedbo luženega pisarniškega pohištva v najrazličnejših barvah. 3. Koliko delavcev dela v vašem TOZDU In kako Je z njihovo strokovnostjo? Imate težave s kvalificiranimi delavci? Od 150 povprečno zaposlenih v letu 1971, se je število delavcev v našem TOZDU dvignilo v letošnjem letu na 214. Določeno obdobje je prevladovalo mi-(Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) šljenje, da se z avtomatizacijo strojne opreme in naprav manjšajo potrebe po KV delavcih. Praksa pa je pokazala, da imamo trenutno še premalo KV delavcev, saj je za določena dela potrebna ne samo ozka specializacija, ampak že poznavanje tehnologije, saj se KV delavec prilagodi v relativno kratkem času različnim delovnim procesom, medtem ko so za NK in PK delavca potrebni daljši časi priučitve. Večjemu delu nalog in opravil zadostuje sedanja strokovna izobrazba delavcev, razen v nekaterih oddelkih strojne in montaže, kjer pa so se že PK delavci toliko usposobili, da uspešno opravljajo delovne naloge z večjo zahtevnostjo. Potrebe po KV delavcih pa bomo pokrili v letošnjem in prihodnjem letu s prihodom novih šolanih mizarjev. Manjši problem smo imeli tudi z ustrezno zaposlitvijo izučenih KV mizark, ki so morale zaradi fizične težavnosti dela opravljati dela z manjšo zahtevnostjo. Po temeljiti analizi smo tudi ta problem uspešno rešili, s tem da te sodelavke opravljajo dela, ki so sicer po teži dela lažja, so pa po zahtevnosti dela in kvaliteti izdelave več ovrednotena. 4. Kako ljudje v vašem tozdu jemljejo delovne obveze in koliko jim pomeni doseganje delovnih norm in kvaliteta izdelkov? Velika večina sodelavcev TOZD 2 se zaveda, da zastavljeno doseganje letnega gospodarskega načrta pomeni tudi večjo akumulacijo tozda, več sredstev za amortizacijo in s tem za investicije, takšen sklad skupne porabe, da lahko koristimo vse ugodnosti glede izplačil jubilejnih nagrad, regresov za letovanja, skratka vseh ugodnosti po sindikalni listi. Seveda pa se tudi vsi zavedamo, da se z večjim zalaganjem — produktivnostjo pri delu in boljšo kvaliteto, da doseči tudi večje osebne dohodke, kar je že pokazala praksa letošnjega leta. Povprečno preseganje norm v našem tozdu je 18—19%. Kar se tiče kvalitete izdelkov in reklamacij, ki nastopajo v zvezi s tem v primerjavi z drugimi podobnimi tovarnami ploskovnega pohištva, je nivo kvalitete na izredni višini. Reklamacij praktično ni, nastopajo pa predvsem pri transportu. Določen odstotek škarta nastaja v strojni proizvodnji in v montaži, predvsem pa malomarnosti nekaterih posameznikov. Večji del škarta pa se predela v druge manjše uporabne polizdelke, ki so nam jih prej dostavljali kooperanti. Neuporaben ostanek škarta pa gre v letno razprodajo, oziroma za kurjenje kotla v TOZD 1. 5. Mladi delavci radi menjavajo delo v večih tovarnah. Kaj je temu vzrok? Se tudi pri vas dogaja isto? Kako bi to odpravili? Mlad delavec je oseba, ki šele išče samega sebe, marsikateri še nima pravega občutka za disciplino in delovne navade. Zato mine določen čas, da mu navedeni kriteriji pridejo v kri. Tisti mladi delavci, ki niti doma nimajo urejenih razmer, v delovnih organizacijah niso dovolj disciplinirani ali pa si predstavljajo, da morajo imeti pri manjšem zalaganju pri delu enake osebne dohodke kot starejši sodelavci, večkrat menjajo različna dela in opravila in v različnih delovnih organizacijah iščejo svoj obstanek. Seveda pa nekateri mladi delavci, s katerimi so bile določene težave, ko prehodijo kritična leta, se poročijo, spoznajo realnost življenja in se umirijo, lahko postanejo tudi nadpovprečno dobri delavci, tako pri delovnih nalogah, ki jih opravljajo, kot pri zalaganju v samoupravljanju. Mladega delavca je že ob prihodu na delo potrebno dovolj informirati in poučiti o delovnih navadah in disciplini. Predočiti mu je treba, da je samo neposredno fizično delo tako spoštovano in cenjeno, da bo z veseljem in zavestjo opravljal zaupane naloge. Nujno pa je, da se ga za ustrezno uspešno izvršeno delo tako nagradi in stimulira, da ne bo več imel potrebe, da bi si zaradi boljšega zaslužka iskal druge režijske službe. Potrebno pa mu je za razširitev znanja na delih in opravilih, ki jih opravlja, nuditi ustrezno možnost izobraževanja. Mladina, ki končuje šolanje, namreč že prezgodaj vidi velike razlike med osebnimi dohodki v sami neposredni proizvodnji in pa v administrativno-režijskih službah. 6. V proizvodnji so vedno problemi. S katerimi se TOZD najbolj srečuje? Želja vsakega proizvajalca je, da ima proizvodnjo tako organizirano, da vse komponente dela tako — nabavo, pripravo dela, vzdrževanje, asortiman, organizacijo neposredne proizvodnje, tehnologije, na najbolj racionalen način dajo svoj končni efekt. Seveda pa je včasih cel niz momentov, ki zavirajo kontinuirano delo. To so zamudni dobavni roki kooperantov, nepredvidene obnove na strojih in prepočasna popravila le-teh, manjše serije kot so predvidene, prevelik asortiman, nepazljivost pri sami izdelavi, pojavi prevelikega škarta, premajhno sodelovanje služb, ki so zadolžene za reševanje določenih problemov, pomanjkljiva oziroma zastarela strojna oprema, neidoča — slabo organizirana prodaja. Tudi v našem tozdu se pojavljajo v določeni meri nekatere izmed navedenih pomanjkljivosti. Najbolj boleči so zamudni roki kooperantov, pojavi škarta in nekaterih malomarnih posameznikov in včasih slaba organiziranost pri prodajnih naročilih. Za naš tozd pa je značilna kljub določenim manjšim težavam velika stopnja produktivnosti, kar je eden izmed glavnih znakov uspešnega gospodarjenja. 7. Matična tovarna vas oskrbuje s polizdelki za pisarniško pohištvo. Ali te polizdelke pripravlja na zalogo ali po dogovoru s pripravo dela? Potrebe po vseh kooperantskih polizdelkih, ki jih za naše potrebe pripravlja matična tovarna se lansira v pripravi dela in se ravna po gantogramu delovnih nalog našega tozda, ki se pripravlja približno vsake tri mesece. 8. So roki dobav točni in kako delate, če nekih polizdelkov ni pravi čas? Tudi kooperantski polizdelki ostalih tozdov so vezani na zunanje kooperante in ker ti niso točni, lahko pride do zakasnitve dobav našemu tozdu. Na srečo pa je naš asortiman tako širok, da nekajčas-na zamuda nekaterih polizdelkov ne po- vzroča bistvenega zastoja dela v naši tovarni. Zgodi pa se, da se zato premaknejo dobavni roki nekaterih naših kupcev. Sami naši dobavni roki pa so v povprečju izredno točni in je v dogovorjenem roku vsa roba tudi pripravljena za odpremo. 9. Strojne linije vsa leta dopolnjujete-Ste sedaj zadovoljni z obstoječim strojnim parkom? Glede na potrebno strojno opremo je bil narejen srednjeročni plan, ki vsako leto nakazuje potrebe po planirani strojni opremi. Kar pa na določenih strojih pride do večjih okvar, oziroma jih je potrebno zamenjati prej, kot je to bilo predvideno, ali pa nastanejo potrebe po večjih kapacitetah, je potrebno, da določene stroje prej nabavimo, kot je to predvideno. Na predvidene potrebe po večjih kapacitetah in za zmanjšanje fizičnega dela, bi v našem tozdu potrebovali novo taktno stiskalnico, fizično povečanje oddelka površinske obdelave z novo ustrezno tehnologijo nove strojne opreme, nov brusilni stroj v oddelku strojne, ureditev tehnologije razžagovanja iverk, dograditev zadnjega dela zgradbe za potrebe skladišč in najbolj nujno postavitev čuvajnice z ograjo. Vse navedene investicije pa so že v fazi priprav in dogovorov za čimhitrejs6 realizacijo. 10. Od proizvodnih materialov največ uporabljate iverke, furnir, lesomal in temeljno folijo. Vam tega kdaj primanjkuje in ali so kvalitete zadovoljive? Glede dobave navedenih materialov v zadnjem letu nismo imeli nobenih probie mov. Pri dobavi hrastovega furnirja sm6 imeli določene težave glede kakovosti fur' nirja, vendar se je po reklamaciji stanj6 uredilo. Kvaliteta furnirja je precej nihajoča, vendar še zadostuje proizvodnim p6' trebam. 11. Kako v letošnjem letu dosegate za' stavljene načrte? Uspete vedno izdela naročeno? Gospodarski načrt za leto 1978 je b' zaradi objektivnih težav sprejet šele v m6 seču juniju. Kljub temu, da je bil od Pr' votnega predloga še povečan, lahko ug6' tavljamo, da je realen, ter da ga prvo p6^ letje v vseh pogledih izpolnjujemo. Tak" v pogledu predvidene realizacije, produktivnosti, izpolnjevanju rokov, gantogran tako v strojnih oddelkih kot končnih dobavnih rokih v montaži. 12. Kako je s prodajo v zadnjih m6" secih? Prodaja pisarniškega pohištva in programa je bila v zadnjih mesecih zel uspešna in se je na proizvodnjo stalo6 izvajal pritisk glede povečanja kapacite6 V zadnjem času pa se opaža stagniranj6 naročil — verjetno so vzrok bližajoči s® dopusti. Vendar pa se zato proizvodnja n6 bo zmanjševala. Skušala se bo dose6 večja ažurnost pri odpremi izdelkov in_ nujno bo večje angažiranje prodaje v P6' gledu nudenja našega pohištva tržišču. 13. Torej bo v letošnjem letu dela dovolj? . Glede na predvidena večja naročila,/ so že v dogovorih in obdelavi zlasti v in' Razvoj tozda Sloga v Mostah V DO STOL, kot tudi na domačem tržišču, se lahko uveljavimo edino s konkurenčnimi cenami in s kvaliteto. Da pa neka proizvodna organizacija uspe združiti konkurenčne cene in visoko kvaliteto, mora v vsakem pogledu slediti izboljšavam in menjavi stojnega parka, to je, da stare stroje, ki ne služijo več zahtevam časa, zamenja z novimi. Prav tako mora skrbeti za modernizacijo proizvodnih objektov. S takimi in podobnimi problemi se srečuje tudi naš tozd. Črna točka vsega tega je strojna delavnica. Pri žaganju oziroma skobljanju se v prostoru nakopiči toliko prahu, da ga ventilator, ki je nameščen v zidu delavnice, ne more izsesati v ustreznem času. Z izgradnjo silosa s prostornino 100 kubičnih metrov bomo uredili odsesovanje odpadnega materiala iz delovnih mest. S tem ne bomo povečali samo produktivnost in izboljšali kvaliteto, temveč tudi povečali zadovoljstvo in zmanjšali bolniške izostanke delavcev. Za centralno ogrevanje prostorov nam služi sedaj zastarela peč za proizvajanje pare. Z izgradnjo moderne kotlovnice bo problem ogrevanja in tople vode rešen. Lansko jesen smo pričeli z izgradnjo, ki je živahno tekla čez zimo. Delo kotlovnice je prevzelo gradbeno podjetje Slovenija-ceste s svojimi kooperanti. Največ težav so imeli pri izgradnji temelja zaradi močnega jesenskega deževja. Dela kotlovnice se iztekajo proti koncu, manjša dela so ostala le še na električni instalaciji in zunanji ureditvi. Kotel za proizvajanje pare je nemške proizvodnje firme STREICHER s kapaciteto ca 1 mio kcal/h, kar bo zadostovalo za 10-letno razširitev tozda. S pridobitvijo kotlovnice se je pokazala potreba tudi po kotlovničarju. V ta namen smo iz svoje sredine izbrali dva delavca, ki sta obiskovala tečaj, organiziran s strani delavske univerze v Ljubljani. Nastale so še druge manjše izboljšave, ki pripomorejo k skladnejšem razvoju tozda. M. Črtanec ?eniringu, komisije, ki še niso realizirane !n odpremljene zaradi zamudnih rokov pri !z9radnji velikih poslovnih oiš, napovedu-*®i°. da bo dela v letošnjem letu dovolj. Splošna situacija pa kaže, da se prodaja čačih izdelkov ne bo več tako povečevala, enriveč ostala na sedanji ravni, kar pa ® zadosten kriterij za uspešen zaključen Poslovni uspeh letošnjega leta. .14. TOZD 2 je lociran na terenu za NTERIEROM ob Korenovi poti. Zato de-ovcl poredkoma pridejo v stik z delavci iz rjogih tozdov. So zato o dogajanjih v t°lu o čem prepozno obveščeni? . Mesečno izhaja v našem kolektivu in-erni časopis Glasilo, ki izčrpno poroča o seh najvažnejših dogodkih v naši delovni °r9anizaciji. Poleg tega pa imamo še In-0°brrna1°r, ki na listu, dveh v zgoščeni : D||ki poda ustrezno informacijo, s katero v kratkem času potrebno seznaniti vse odelavce. Na sestankih raznih samo-Pravnih organov, ki so skoraj vsak te-Sen' s° zastopani delegati vseh tozdov, tu dogovarja in sklepa o vseh pomemb-cei vPra^anjih, ki so skupnega pomena za ° delovno organizacijo. st Pr°blemi so samo s pravočasno do-v° gradiva za razne sestanke, kar po-kem^a neievo|i° sodelavcev, ki se v krat-m času ne morejo dovolj pripraviti za trezne odločitve. 15. Se ljudje pri vas zavedajo, da Je dobro samoupravljanje eden izmed najpomembnejših dejavnikov v delu in življenju vsakega kolektiva? Ravno vse večja udeležba na sestankih samoupravnih organov in vse večje sodelovanje na teh sestankih z raznimi vprašanji, pripombami, zahtevami za pojasnila, kažejo na vse večjo zavest in zrelost naših delegatov — samoupravljalcev. Vodstveni in vodilni kader se mora vse bolj precizno in odgovorno pripraviti na predloge raznih odločitev važnih za kreiranje poslovne politike delovne organizacije. V tozdu 2 ni nobene visoke filozofije, neskončnega razpravljanja in nepotrebnega premljevanja o vlogi samoupravljanja. Kolektiv je zrel, da jedrnato ter kratko rešuje vse samoupravne procese. Izkušnje so nas naučile, da trezno in realno ocenjujemo vso dano problematiko, seveda pa je pomembno, da je vse pravilno obrazloženo in pripravljeno. Seveda pa ves proces samoupravljanja še ni končan, zlasti pri delu in vlogi nekaterih komisij in delovnih skupin in nekaterih sodelavcih, ki šele po določenem času spoznajo smisel samoupravljanja. Ocenjujem, da je samoupravljanje v našem tozdu doseglo v nekajletnih izkušnjah takšno stopnjo razvoja, da delavci dejansko odločajo o vseh pomembnejših dejavnikih razvoja in gospodarjenja. Vpraševal je C. Sivec Dokler smo v tovarni, se med seboj še kar razumemo. Vsaj na videzi Ko pa smo na kolektivnem dopustu, pa večkrat sodelavca nočemo poznati. Vedemo se, kot da se nismo še nikoli videli. Če pa po nesreči »udarimo« skupaj, se sprenevedamo, da tovariša prej nismo opazili in ga na silo vprašujemo, kako se ima. Ali nimamo ob tej karikaturi občutek, da ne prvo In ne drugo ni v redu. VABILO V okviru jubilejev v letu 1979 — 75-let-nice podjetja STOL Kamnik in 750-letnlce mesta Kamnik — bomo v Interieru na Duplici organizirali občasne razstave. Letos predvidevamo razstavo otroških ekslibri-sov, jeseni pa razstavo likovnikov DOLINKA. V letu 1979 pa bi radi uredili likovno razstavo enega ali več kamniških upodabljajočih umetnikov. Prepričani smo, da je tudi v našem kolektivu kdo, ki se amatersko ukvarja bodisi s slikarstvom, kiparstvom ali pa rez-barstvom in bi bil pripravljen svoja dela razstaviti. Tako bi prišli do samostojne razstave likovnih oblikovalcev — amaterjev, članov našega podjetja. Zato vabimo sodelavce, ki imajo smisel za likovno izražanje, k sodelovanju na skupni razstavi v Interieru. Taka razstava bi nudila posamezniku možnost predstavitve javnosti, obenem pa bi bila prikaz dejavnosti članov našega kolektiva. R. Vidmar Delo sveta krajevne skupnosti Duplica v letu 1978 Novoizvoljeni Svet KS Duplica je v mesecu marcu začel s prevzetimi nalogami, ki jih predvideva dolgoročni plan KS Duplica. Ena od prvih nalog je bila dokončati izgradnjo pločnika, kar se že vleče dolga leta nazaj. To delo je zahtevalo od članov Sveta veliko angažiranost, saj je bilo potrebno pripraviti lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Dela na dokončanju pločnika od gostilne Šofer pa do Korenove ceste se bodo začela po sklenjeni pogodbi s 15. 7. 1978 in se bodo končala v začetku septembra. Investicijska dela bodo znašala preko 500.000 din. Istočasno želi Svet KS ustreči tudi želji občanov slepe ulice na koncu Duplice, da se jim asfaltira njihovo cesto, za kar so pripravljeni, razen dveh lastnikov hiš prispevati 1/3 stroškov izgradnje. Tu nastaja problem le odstopa potrebnega zemljišča za to cesto od dveh lastnikov. Ta investicija bi znašala 90.000 dinarjev v celoti. Naslednje večje vlaganje za KS Duplico je urejanje okoliša Kulturnega doma. Ker tu delovna organizacija STOL ureja okolico novega bloka in tudi okolico doma, se je tudi Svet KS odločil, da izvede rekonstrukcijo igrišča, garderobe in ceste med domom in železniško progo. Za to investicijo se je Svet KS odločil zato, da se v tem okolišu končajo gradbena dela v celoti. Vsa ta predvidena dela so po predračunu predvidena z zneskom 340.000 dinarjev. Nadaljnja gradbena dela so na Bakovniku, kjer bo tekom meseca julija urejeno avtobusno postajališče z obeh strani ceste, kar je dolgoletna želja krajanov Bakovnika. Za to investicijo je Svet KS predvidel sredstva v višini 110.000 din. V letu 1977 ni bilo v celoti končano delo na Bakovniški cesti predvsem glede odvodnjavanja. To se bo končalo v letošnjem letu, dela pa bodo stala 25.000 dinarjev. Tudi asfaltiranje ceste v spodnji del Bakovnika je predvideno, kar bi izvedlo podjetje Gradbinec v svoji režiji, vendar je nastal problem odstopa zemljišča in tako gradnjo zavleklo, dokler ne bo soglasja z lastniki parcel. Svet KS ima zelo dobre odnose z delovno organizacijo STOL, ki veliko vlaga k ureditvi okolice v našem naselju, kar bi želeli tudi od ostalih OZD iz naše KS. Pohvaliti moramo tudi OZD-Gradbi-nec, ki je tudi pripravljen prispevati del sredstev za izgradnjo avtobusnega postajališča na Bakovniku in k asfaltiranju ceste v spodnji del Bakovnika. Ne moremo pa razumeti odnosa do KS, ki ga kaže OZD-SVIT Bakovnik, ker nam ni odgovoril na dve vlogi KS Duplica za sodelovanje pri financiranju avtobusnega postajališča na Bakovniku, ki pa bo služil tudi za njihove delavce. I Ww® * 1MT 1 i 1 J mm EJkSJE ^ s Pred nekaj tedni je bil vseljen novi stanovanjski blok ob Kulturnem domu na Duplici. V veliki meri je urejena tudi okolica okoli novih stanovanj, kar daje novim bivališčem naših delavcev prijeten izgled. Ob urejanju okolice ob novem bloku in Kulturnem domu pa tudi Krajevna skupnost ni držala križem rok. Z veliko zavzetostjo se je lotila urejanja in asfaltiranja igrišča za košarko, odbojko, rokomet in mali nogomet v velikosti 40X28 metrov ob Kulturnem domu, preuredila je del zgradbe ob tem igrišču, ki naj v bodoče služi za garderobe ter asfaltirala cesto od Kulturnega doma proti železniški progi. Njeno delo je turi urejanje pešpoti od Kulturnega doma proti restavraciji Stol. Za dvoje moramo pohvaliti ob tej priliki Krajevno skupnost Duplico: ker je urejala dupliško naselje v času, ko je bil urejevan tudi bližnji del ob novem stanovanjskem bloku in so se s tem stroški urejanja nekoliko poenostavili in ker je pokazala dovolj pripravljenosti tudi od svoje strani, da omogoči domačinom prijetnejše bivanje v bližini tovarne. Ob urejanju igrišča in poti smo obiskali tajnika krajevne skupnosti Duplica Franca Petkovška, ki nam je pokazal dosežene uspehe in povedal, da je bilo problemov pri urejanju mej z lastniki dovolj, vendar se je dalo z dobro voljo vse doseči. Francu Petkovšku, ki je imel pri realizaciji omenjenih del največ skrbi in odgovornosti, iskrena hvala. C. Sivec Svet KS Duplica je skrbel tudi za razvoj in opremo članov CZ in vložil v letošnjem letu za opremo enot CZ in gasilstva preko 60.000 din. Prav tako je podprl dograditev stadiona, ki je v izgradnji, da se čimprej dokonča. Svet KS je mnenja, da je potrebno urediti tudi okolico blokov, ki so bili zgrajeni pred leti. Še vedno ni urejena pred vhodi. Smatramo, da je tu potrebno strniti vse zainteresirane strani in tako združiti sredstva za izvedbo asfaltnih del pred bloki, kjer to še ni urejeno. Da bi lahko položili asfalt pred bloki, ki tega do sedaj še niso bili deležni, je potrebna akcija hišnih svetov, KS in tudi udeležba delovne organizacije STOL in TOZD-Emona Duplica. Svet KS Duplica ima uvedeno tedensko po dve uri dežurno službo, to je vsak torek od 16. do 18. ure v pisarni KS Kulturni dom Duplica. Vsi občani imajo možnost, da se glede kakršnegakoli vprašanja obrnejo na tajnika KS, ki jim je na razpolago. Istočasno se v isti pisarni rešujejo zadeve civilne zaščite za obveznike naše KS. Tajnik KS Petkovšek Franc Tisti, ki boste šli letos na dopust n® Krk, pojdite tedaj, ko ni pretirane gneč® na cesti. Sicer boste primorani »letovati" že med potjo. Nova stanovanja v bloku Sicer smo že nekajkrat zapisali, da bo n°vi blok ob Kulturnem domu vseljiv v Začetku maja in dejali našim delavcem, ki jih je stanovanjska komisija v tovarni razporedila v omenjena stanovanja, da so njihovi stari stanovanjski problemi skoraj pri kraju, vendar so se dokončevalna dela zavlekla za dva meseca. Verjetno pa ni nihče obupal nad tem, saj smo vsi vedeli, da dela na novem bloku le tečejo h kraju, s tem pa tudi urejanje okolice okoli nove zgradbe. 30. 6. opoldne: Ob vhodu v novi blok so se zbrali bodoči stanovalci in njihovi svojci, uslužbenci iz Stola, ki so imeli predvsem v zadnjem času ogromno dela z urejanjem dokončevanja bloka, stanovanjska komisija in predsednik delavskega sveta Franc štebe. Slovesen dogodek jo snemala tudi televizija. Slovesnemu trenutku je potrebno prisostvovati, potem ga doživiš s polno mero. Ljudje, ki so leta in mesece čakali na ključe svojih stanovanj, so bili presrečni. Za marsikoga se je izpolnila naj-večja želja. Predsednik delavskega sveta Franc Štebe je preprosto, vendar izredno lepo nagovoril nove stanovalce in jim obrazložil vrsto problemov, ki so bili prisotni pri dograjevanju novih stanovanj, zbranim je zaželel prijetno in mirno bivanje v povsem novih sobah. S socialno delavko Tatjano Koritnik sta nato novim stanovalcem razdelila ključe. Zadovoljno bivanje v bloku ob Kulturnem domu je nato vsem zaželel še predsednik stanovanjske komisije Lado Bajc. Nato smo si skupaj ogledali nova stano- (Nadaljevanje na 10. strani) Delo, utrujenost in letni oddih Pogovori o dopustih. Kam? Kako? Za koliko časa? S kom, pod kakšnimi pogoji in še z vrsto drugimi drobnimi vprašanji v zvezi s tem smo bili obremenjeni te dni. Da, res je tako. Vsak posameznik je v glavnem razčistil za sebe, kam bo preusmeril aktivnost iz delovnega mesta in se za celega pol meseca umaknil najrazličnejšim tegobam, ki so se javljale preko celega leta v okviru delovnih nalog in opravil v delovni organizaciji. Aktivnosti v zvezi z delovnimi opravili v delovni organizaciji lahko razdelimo v več razdobij: dnevno, tedensko, mesečno, tromesečno, letno, večletno (srednjeročno plansko obdobje). Ker v gornjem naslovu govorimo o utrujenosti in letnem oddihu, bomo pred seboj imeli kolektivni dopust, ki ga je večina od nas sprejela za pozitivno rešitev. Ko govorimo o našem kolektivnem dopustu, lahko trdimo, da je to obdobje mejnik, ki razdeljuje našo celotno letno aktivnost, utrujenost in na drugi strani počitek oziroma dopust. Letni časi in njih klimatske razmere so brez dvoma eden glavnih vplivnih či-niteljev, ki delujejo na našo letno aktivnost. Le-to lahko razdelimo na dva dela. Prvič dokaj organizirana dejavnost — čas, ki ga prebijemo v delovni organizaciji in drugič nekoliko manj organizirana dejavnost izven delovne organizacije, to je doma v okviru družine kot temeljne družbene celice. Zdi se, da nas aktivnost v delovni organizaciji ne obremenjuje tako izrazito, kajti le-ta je preko celega leta precej enakomerno porazdeljena. Bolj nestabilna pa je seveda aktivnost v privatnem žjv-Ijenju posameznika. Tu so razlike med planiranimi opravili in uresničitvijo le-teh občutnejše ter obremenjujejo posameznika še toliko bolj, če to neusklajenost prenaša na delovno mesto v delovni organizaciji. Marsikatero nalogo, ki jo v prvem delu le-ta posameznik ni zmogel opraviti, jo poizkuša nadoknaditi v preddopustni-škem obdobju, kar pa je seveda dodatna obremenitev. Morda se boste spomnili članka iz ene izmed spomladanskih številk našega Glasila, ko smo obravnavali nesreče pri delu in njihovo gibanje v teku leta. Tam smo ugotovili na podlagi evidence o nesrečah pri delu, da je predpopustniški (Nadaljevanje z 9. strani) vanja. Dokončana so vsa gradbena dela, položene obloge tal, izvedeni električni in vodni priključki ter napeljana centralna kurjava. Opremljanje prostorov pa bo opravil vsak sam. V spodnjem delu novega bloka sem se pogovarjal z novo stanovalko. Nisem je vprašal, kako se piše in od kod je. Le to, kako se počuti. Rekla je: »Ne morem verjeti, da je le prišel ta dan. Kako srečna sem, ko bom v stanovanju, kjer bom lahko živela po svoje. Doma nisem imela miru!« Dragi novi stanovalci, želimo vam veliko prijetnih let v novem stanovanju in dobrega počitka za prihodnje delo. C. Sivec mesec junij najbolj pereč, ko nesreče v primerjavi z ostalimi meseci številčno porastejo za približno 100%. Ta podatek se je v letošnjem juniju zopet potrdil kot neka zakonitost, ki nas sili v nadalnje razmišljanje, kako preprečiti to zakonito nihanje. Niti najmanj enostavno ni razmišljanje in ugotavljanje vzrokov za takšno stanje, ker so na teh seznamih iste strukture sodelavcev kot v ostalih mesecih. Vrhu tega pa so prisotni tudi zelo nejasni vzroki za nastanek takšnih nesreč (notranji transport, prehodi skozi tovarniške prostore, dvorišče in podobno). Če bi vse to posplošili, bi lahko rekli, da so vzroki v preveliki utrujenosti, ki je pogojena z delom, čeprav ne moremo mimo dejstva, da je nekdo bolj nagnjen k pogostejšim napakam pri delu in drugi v znatni meri v manjšem obsegu. Utrujenost od najrazličnejših naporov pa je nekakšen pospeševalec za povzročanje številnejših napak, ki občasno zaradi negotovih delovnih okoliščin pripeljejo do večjih ali manjših poškodb. Utrujenost je torej pogojena z napori, ki jih vlagamo za izvršitev posameznih opravil. Tu se prepletajo tako telesni kot tudi duševni napori in prav takšne tudi utrujenosti. Takšni ali drugačni znaki utrujenosti kličejo k počitku, ki nam bo povrnil novih, svežih moči, večjo zbranost, boljše počutje in ob tem manj težke in redkejše napake z manjšimi poškodbami ali brez njih, kar pomeni v skupnem seštevku večjo storilnost pri delu. KAKO IN KJE SE BOMO ODPOČILI Za pol meseca bomo priprli tovarniška vrata in to je dovolj, da bomo probleme v tovarni odložili za nekaj časa na stran. Drugo pa je vprašanje, kako bomo v tem času nabirali nove moči za nove napore, ko bo dopust mimo. Letni oddih je danes postal ena izmed zelo pomembnih potreb delovnega človeka. Družbeni kot tudi osebni standard, ki se sorazmerno hitro izboljšuje, neneh- OŽIVITEV PEVSKEGA ZBORA no povečuje krog tistih, kjer se za nekaj dni cela družina preseli izven domačega okolja. Več je seveda takšnih primerov iz mladih družin, med tem ko se starejše družine, oziroma starejši delavci, to je tisti, ki se v preteklosti niso za dalj časa odaljevali od doma, tudi danes težje odločajo za takšne oddihe. Po ustaljenem načinu bo večina delavcev preživljalo kolektivni dopust in letni oddih kar doma. Domače okolje pa vemo, da nas v nekem smislu obremenjuje. Nič prijetno se ne počutimo, če nimamo v naprej pripravljenega dela oziroma aktivnosti, s katero naj bi se delno zaposlili in se nam včasih zdi, da smo drug drugemu v napoto. Zato bi bilo prav, da razpoložljiv čas, ki je namenjen za oddih, kar najbolj koristno porabimo. 'Predvsem ne bi smeli pretiravati pri raznih domačih opravilih, kot so zidanje, kmetijska opravila in podobno. Na to naj bi pomislili še zlasti tisti, ki so fizično bolj izčrpani in jim v preteklosti ni bilo dano toliko možnosti za razne oddihe in letovanja kot danes. Če že ne bomo šli na kakšen daljši oddih oziroma na dopust, bi bilo zelo koristno, da si domislimo krajše izlete v naravo. Ti izleti naj bodo primerni našim zmogljivostim oziroma taki, da nas ne bodo utrujali. Zelo primerno za oddih bi bilo tudi ukvarjanje z dejavnostmi, do katerih imamo posebno veselje, s »hobiji«, s katerimi se med letom zaradi pomanjkanja prostega časa ne moremo zmerno ukvarjati. Pri počitku ob kolektivnem dopustu bi se morali držati predvsem pravila, da bi bil ta počitek enakomeren. Ko se bomo odpravljali na dopuste ali krajše izlete z lastnimi prevoznimi sredstvi, naj bo vožnja umirjena in prav tako odraz počitka. še in še bi lahko naštevali predloge, kako najboljše in pravilno organizirati počitek, da bi bila naša delazmožnost ob ponovnem snidenju zvišana in še več, da bi se vrnili na delovna mesta s krepkejšim telesnim in duševnim zdravjem in da bi bili na ta način odpornejši proti boleznim ter bolj zbrani pri novih nalogah, da bi bilo napak in z njimi poškodb pri delu čim manj. B. Demšar Odbor DPD SVOBODE Duplica je sklenil, da pristopi k oživitvi pevske sekcije. Naš namen je, da bi obnovili pevski zbor. Namenoma se do sedaj še nismo odločili, kakšen naj bi zbor bil. Lahko bi bil moški, ženski, mešani ali mladinski, odvisno od tega, kateri delavci STOLA Kamnik in prebivalci bližnje okolice bi bili pripravljeni sodelovati v pevski sekciji. Odločili smo se, da o našem namenu obvestimo delavce in občane področja, ki ga 5 svojim delovanjem pokriva naše prosvetno društvo. Ti pa se lahko prijavijo na lastno željo v pevsko sekcijo v knjižnici našega društva, ki deluje v Kulturnem domu na Duplici od 8. 8. 1978 dalje vsak torek od 17. do 20. ure. NAŠA MISEL O PEVSKEM ZBORU Delovanje društva bo amatersko. Priprave za nastope bi bile v času, za katerega bi se dogovorili člani sekcije. Društvo bi nastopilo ob raznih proslavah, zato bo po* membna kvaliteta in aktivnost zbora. Nadaljevali bi tradicijo, ki se je začela s pevskim zborom PLANIKA Duplica že vec let pred II. svetovno vojno, nadaljevali pa smo z manjšimi prekinitvami vsa leta po osvoboditvi. Pevski zbor je pred leti prenehal delovati, ker zaradi organizacijskih slabosti n' bilo dotoka novih članov, oslabljeni zbor pa ni bil sposoben opraviti sprejetih obveznosti- Odbor apelira na delavce STOLA Kamnik in občane, da se vključijo v pevsko sekcijo. Želimo, da oživitev pevskega zbora sprejmejo za svojo obvezo tudi druge družbene organizacije, ki so po svojem delovanju usmerjene na kulturno dejavnost delavcev. M. Kotnik Uspešno delo aktiva rdečega križa V kratkem času, ko je bil na pobudo občinskega Rdečega križa Kamnik in sindikalne organizacije STOL organiziran aktiv Rdečega križa v naši delovni organizaciji, so že vidni uspehi našega dela. Krvodajalska akcija je bila dobro organizirana, saj je bil odziv sodelavcev — krvodajalcev precej večji, kot je bil prejšnja leta, ker je bil letos drugačen pristop do sodelavca. Vendar še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Tu mislim predvsem na nepravilen odnos do te najbolj humane akcije pri nekaterih sodelavcih v neposredni proizvodnji, ki mislijo, da do-tični s tem želi in misii samo na prost in Plačan delovni dan, kar pa ni res. Nasprotno, zasluži si še dnevnico ali hra-narino, saj je njegov doprinos družbi večji. kot če bi delal v proizvodnji. Koliko ie vredna kri in kaj to pomeni, se zaveda edino krvodajalec in tisti, ki je kri Prejel ter zdravstvena organizacija, nekateri drugi pa še vedno premalo. Dodajam nekaj misli in pobud tovariša Edvarda Kardelja, ki pravi, da se “opiramo preveč na skrb organov oblasti *a ljudi in premalo organiziramo skrb 'iudi za ljudi. V tem pogledu premalo najdimo. Kriva so pojmovanja, češ, v socializmu ni več potrebna skrb za druge ln naj se s tem ukvarjajo organi oblasti a,i združenega dela. Zanemarili smo in Premalo razvijamo odgovornost In čut 'iudi za druge ljudi, to je, da bi sami Najemno skrbeli drug za drugega. Ra-Zumijivo je, da bi se za ta cilj morala Paša družba ustrezno vsestransko organizirati, kot se doslej še ni. Tudi kadar 'aka usmeritev obstoji, pogostoma primanjkuje praktičnih pobud in organizatorjih akcij. Precej naših ljudi zelo rado Pastopa z govori o socialni politiki, vendar se na daleč izogibajo načrtovanju kakršnekoli praktične akcije. Kljub omejenosti gmotnih sredstev sem prepričan, ?a bi vztrajnejša akcija naše družbe za Konkretizacijo določenih objektov in ci- sredstva občanov pospešitvi socialne politike oprta na Združenega dela in sredstev ahko bistveno pripomogla k ‘69a razvoja«. članstvo Rdečega križa in aktivisti RK °.Jn morajo biti pobudinki najrazličnejših programov in akcij v skrbi za tir.av način dela in življenja, za krepitev |.°'idarnosti in humanih odnosov med Iddmi in za uresničevanje skrbi za člo-£6l P|!ah se povezujejo v krajevni organi-dei ' ^ ter se Prek najrazličnejših oblik re$a vkhučujejo in organizirajo pri raz-®Vanju zdravstvenih ani tudi in socialnih vpra-^ - v krajih kjer prebivajo. Vsak'096, pr' katerih lahko sodeluje dela- al,Preden pa smo se odpeljali, so nam UsDh61"' naa' sodelavci zaželeli srečo in k-j ’ drugi pa so nas spraševali, po Bnri-Sploh gremo, saj tako ni uspehov, špo t toko ali drugače. Stvar sindikalnih dar nifl '9er nis° vrhunski dosežki, ven-Sai -redvsem množičnost in rekreacija, edn 2e dolgo vemo, da je prvi samo n0 n’ vse ostalo je za njim in da je važ-za Predvsem sodelovati (seveda z željo zan|lrn boljšo uvrstitev). Po nekajurni sila k0n-rniv'’ Predvsem pa snežni vožnji, smo zim*/1.0. Prispeli v Bovec. To mesto je ter k' 'n_ letni visokogorski turistični centim’ kl 'ez.' z vseh strani obdan s čudovi-rim ?Prskirn svetom, katerega pa nekate-vider , om naše ekipe sploh ni bilo dano je l.1' ker so bili prvič v Bovcu. Vreme kaj v PPopno in kdor na pamet ne ve, Pred ®e obkroža to mesto, si res ne more je po av,jati vseh teh lepot. Zaradi tega in o|apoin?ma razumevajoča naveličanost ob rg asnje pri srcu, ker so organizatorji stavil,S nem°gočih razmerah tekmo prevremo za en mesec, v upanju na lepo Žal 'n c*°*3er sneg. Pe n Pa s? nekaterim članom naše eki-ePredvideni dogodki onemogočili, da se niso po enem mesecu z nami vred sončili na zgornji postaji gondolske žičnice na Kaninu in uživali ob pogledih na okoliške vrhove, še vse obdane z velikimi količinami snega Nekateri so še mirno spali pod debelo snežno odejo, drugi pa so se že prebujali in stresali s sebe odvečno breme bele gmote v dolino. Prekleto, zakaj nimam s seboj svoje alpinistične opreme. Nemara bi se po-žvigal na smučanje in se zagrizel v belo AAA/W'VWWWVWWVVWWWVWW\A/ VSEM NAŠIM BRALCEM ŽELIMO PRIJETEN IN SONČEN DOPUST yWWWWWWWWWVWW\AAAVWV\A. strmino, preko katere smuči ne morejo drseti. Pel bi cepin in dereze bi grizle korak za korakom, minuto za minuto prav do vrha. »Štartna številka 380-381-382, pripravi se!« me predrami štarterjev glas iz lepega razmišljanja. 381 je odpeljal; bravo, plava vrata je vzel pravilno, sedaj rdeča, presneto dobro mu gre, zopet plava, rdeča in že je za robom. Tedaj pa, najprej vidim v zraku vratiča, potem pa še eno smučko in zanj je bilo konec tekme. »382 na štart«, je povelje štarterja. Počasi postavim palice prek štartnega sprožilca, gledam v tla, tišči me (seveda trema), še 20 sekund, plava, rdeča — rob, le zakaj je oni tam padel, mogoče je prišel prenizko, pa zopet rdeča; še deset sekund. Ah, strmina in žleb, tam bom (Nadaljevanje na 20. strani) Poleti se velikokrat spomnimo na morje in kopanje. Kopalni sezona je sedaj na višku. Tako kot vsako leto, pa primanjkuje marsičesa, kar bi domačega turista pomirjevalo in mu zagotavljalo, da ne bo že čez nekaj dni bivanja ob morju izpraznil denarnice. Delavcu v tovarni veliko pomagajo pri preživljanju dopusta na morju tovarniški počitniški domovi, kjer mu z regresiranjem pomaga domača delovna organizacija. Na osnovi urejenih počitniških kapacitet v Stolu je tudi našim ljudem omogočeno, da se v teh mesecih naužijejo morja in sonca. PISMO OD VOJAKOV Že večkrat smo napisali v Glasilu, da želimo popestriti vsebino s kratkimi dopis: naših ljudi, saj vemo, da pošiljamo Stolov časopis skoraj tristopetdesetlm ljudem onstran ograje delovne organizacije. Znano je, da mnogi ta glasila radi berejo, nikoli pa se ne morejo odločiti, da bi napisali nekaj stavkov o dogodkih, za katere vedo in niso zanimivi samo zanje, temveč tudi za druge. Lahko pa bi na kratko napisali tudi nekaj o svojem življenju in delu, posebno še, če je to drugačno od običajnega. Pa vendar je velika večina naših ljudi taka, da se k pisanju ne more pripraviti in tako ostaja vse po starem. Škoda! Bralce, ki bi lahko kaj zanimivega povedali drugim, skrbi morda tudi to, da ne znajo česa dobro opisati in jim je tudi pravopis težka stvar. To naj nikogar ne skrbi. V poslanem sestavku je pomembno le, da je smisel prispevka dovolj zanimiv in razumljiv. Drugo bomo že uredili. Led, kot temu pravimo, je prebil Ulčar Miran, naš vojak, ki nam je poslal pismo iz Beograda. Uredništvo Lani v juniju sem bil poklican na služenje vojaškega roka. Bil sem ponosen, da bom tudi jaz služil svoji domovini in tovarišu Titu, vendar sem se kar težko poslovil od svojih domačih in sodelavcev v tovarni. Še potem, ko sem že bil pri vojakih, sem se neštetokrat spomnil na naše življenje ob delu v tovarni. Vsako jutro smo se veseli zbrali ob formalni žagi in si povedali male zanimivosti, nato pa prijeli za delo in ure so nam zelo hitro tekle. Iz take sredine mi je bilo zares težko oditi. Tri mesece sem služil vojaški rok v Kraljevu. Vojaško usposabljanje sem uspešno končal in napravil izpit za šoferja. (Nadaljevanje z 19. strani) moral paziti. 5, 4, 3 šteje štarter, jaz pa nisem z mislimi pripeljal do cilja; 2 — le kako je že tam za zadnjim robom? Ah, že vem. — 1 — Precej nizko prinese, paziti moram — Smuk! Nič več me ne tišči, nič več ni treme, prva vrata so za menoj. Prvi odstavek je precej razkrit, seveda, saj je strm in vsakdo z močjo pritisne. Že je tu plavi rob, dolg zavoj, globoka brazda in prvi položni odstavek, pritisnem, kolikor morem zopet strmina, žleb in dvojna vratiča, zabije me v globoko brazdo, komaj se ujamem, sreča! Toda izgubil sem ritem, pa zopet zavijem na rob. Ne gre, kot sem si zamislil, le kaj je? Hm, kaj? Ne znam, le trudim se, seveda in prav jo to. še bolj pritisnem, priostrim, začutim bolečino v kolenu. Ne dam se. Pogledam po progi. Koliko je še do cilja. Sreča, kmalu bo tu. Vraga sreča, pri zadnjih vratih se komaj ujamem, pa kaj bi. Gremo dalje. Cilj. Končno. Z veliko muko poskušam utrditi zavoj v južnem snegu, vendar me smuči ne ubogajo in v elegantnem zaletu pristanem z glavo navzdol v celem snegu. Na srečo brez poškodb in s časom 1.17,3. Da! Tudi to je minuta mojega življenja. F. Bauman Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da bom ostali del služenja vojaškega roka preživel v glavnem mestu Jugoslavije, v Beogradu. Tu sem sedaj že deset mesecev, kjer vozim tovorni avto TAM-4500. Redno prejemam Stolovo Glasilo in takrat me vedno stisne pri srcu. Še močneje se spomnim na svoje sodelavce in želim, da bi bil kmalu v njihovi sredini. V Glasilu izvem, kako je v tovarni, za njene uspehe in drugo. Časopis redno prejemam in kadar dobim novo številko, je zame praznik. Vsak mesec Glasilo težko pričakujem. Vsako številko preberem po večkrat, saj mi prijetno popestri vojaško življenje in me v mislih prepelje domov. Zahvaljujem se vsem, ki urejajo naš mesečni informator. Zahvala tudi vsem tistim, ki omogočajo, da redno prejemam naš tovarniški časopis. Tovariški pozdrav vsem v tovarni vojak Miran Ulčar STOLOVI ŠAHISTI NA TEKMOVANJU ZA POKAL MARŠALA TITA V PULI V petek, 18. 5. 1978, je bilo v Puli v hotelu Splendid na svečan način odprt 21. mednarodni šahovski festival v čast Dneva mladosti, na katerem je poleg glavno skupine, ki šteje 16 ekip, nastopilo še preko 2000 šahistov različnih kategorij od mojstrov do brezkategornikov, ki so bili razdeljeni v 16 jakostnih skupin Stolovi šahisti so bili razdeljeni v 5 jakostno skupino. Poleg njih so v rjej nastopile naslednje ekipe: Jugobanka Beograd, NAP — I. ekipa Novi Sad, Teh-nički remontni zavod Travnik, Napredek — I. ekipa Stara Pazova, šahovski klub Železniki — II. ekipa Beograd, Energo-invesi Termoaparati Sarajevo, Leoben Avstrija, Šahovski klub Rudar Prije-dor, ASKO Finkenstein — I. ekipa Avstrija, Šahovski klub Zrak Sarajevo, šahovski klub IZTOK z Iztoka, šahovski klub Boris Kidrič Lukovac, Šahovski klub 21. maj — II. ekipa, Rakovica, Prvopete-roletka II. ekipa Trstenik, Innsbrucher SC Avstrija, Pula — II. druga ekipa Pula. Igrali smo po švicarskem sistemu 5 kol. Po kolih smo igrali: Prvo kolo: TRZ Travnik : Stol 1,5: 2.5 Drugo kolo: Pula II : Stol 1 :3 Tretje kolo: Rudar Prijedor : Sto1 2,5 :1,5. Četrto kolo: Jugobanka Beograd : Sto[ 3 :1 Petega kola nismo odigrali zaradi bo; lezni v ekipi in smo predčasno zapusti1' tekmovanje. S. Bergant V juniju so se z našimi pionirji srečali njihovi vrstniki z Milj pri Trstu. Naši nogometno tekmo dobili z rezultatom 4:2. Ob srečanju so se domenili, da bodo D pličani obisk vrnili. § Q UJ $ E u> => CL O Q S 3 § £C * E m 'V) S S 0. o Q 5 2 s 3 2 NAMEN CILJ ,; C BODICA OSEBNI žAlHEK SLADKO. VODU A RIBA VIŠEK C7ZAUD 7VKIZ.m ČA&. TERn/N TOV ARO A v CELJU 21 ČRKA ABECEDI I ITAUAU. RTV OBENJ MOČAN V/UAR PREDLOG] Rimska 5 MESTO v SZ KRAJ (JA PRIMOR. STOL ZAJED. CjRM MAJHNA čASov/JA ENOTA ZEROMJA FILOZOF. ŠOLA MESIJA J£D IT. TJS/C AGENCIJA SEEPlIČE VRJEUJA SLOVAN- BOtjJNTA KAB/R SED/ MORA- LIST NIČLA REKA iz LIKI DELAVEC V ŽIVIL . SJROKI tjRSK/ TOK A K KAČJI SL AS POBA VEK SLOVE/J. DOL!K A TOVARNA SjOSfoD. oprete KATRA D teter ZANOS e.čmv MOŠKO /ME OLOjA Š KLAVEC VERD. OPERA RIMSKA KRAJ PA POT KAK J. MONEjOL GOROVJE V JUŠNI AMERIKI iOOtrf (VRV. PETROL DEU SKELEJA STOL (JUBKOV. ž. m VISOKA /ERMm PEKA V 7. AFRIKI ZELIŠČE ILOVICA ..CE TUNG, KNJIGA ZAKONOV DOLENJSKA r TEP JANEZ TRDIMA C. ČRK A ABECEDE SOBNA rastlina (VAŠ HOKEJIST ŠPANIJA K. ČEKA ABECEDE ££M V 52 TESEN. MESEC SES.V. r.&TčBE Z O LU >co z H =3 O. O O < N < Z < >N CC Z Q UJ * >00 z H CO 3 o. o o < N < * Z < >N DC bd P0LETNE PONUDBE K RrED VAMI, DRAGI BRALCI, JE NE-GnrA>0LETNIH PONUDB, KI VAM BODO R|Xt?V0 pomagale IZBRATI KAJ KO-Ma ga- vaše ponudbe pošljite SYa UREDNIŠTVO do letnega dopu-A' POZNEJE bo prepozno. 2na?tareiši moški okrog 65 let želi spo-ho,-,!1, sebi primerno žensko, da bi se Fiud!a sončit na nudistično plažo. Po-e Pod »Ne boj se telesnih izpadov!« deia^?m Poštenega najditelja spodnjega tea, Zensl