m
l $Sp
#4 - :
• «-•, i
::i|r I
i
S -j
li
DELAVSKA
ENOTNOST
Republiški svet sindikatov, republiški odbori in Delavska enotnost ielijo delovnim ljudem Slovenije srečno' novo, leto!
E Ž E
Četrtek, 31. decembra 1964 Št. 51, leto XXH.
NA VPRAŠANJA UREDNIŠTVA »DELAVSKE ENOTNOSTI«
DELOVNI ČLOVEK - NOSILEC NAŠIH DRUŽBENIH DOGAJANJ
.................................................m.im..
I	g
Novo leto ni nobena ločnica. Sami smo si jo izmislili. Živ-	S
1	ljenje bo prvega teklo prav tako enakomerno naprej, kot je	R
1	zadnjega. Niti za trenutek se ne bo zaustavilo. Pa bo kdo zavoljo	g
|	tega rekel: čemu potem sploh toliko hrupa? Taka je navada. In	g
5	prav, da je. Že zato, ker tedaj sami pri sebi napravimo tudi	|
B	majhno inventuro. Zato smo tudi mi povabili na razgovor pred-	S
H	sednika OSS Koper Marjana Rožiča. Da bi spregovoril o nalogah,	|
1	ki jih je pred vse nas postavil VIII. kongres ZKJ. Našemu vabilu	|
|	se je rad odzval. Pripomnil pa je v razgovoru, »da želi pojasniti	g
1	predvsem svoje poglede o nekaterih zakonitih družbenih na-	g
8	sprotjih, ki bodo zaradi svoje aktualnosti in različnih interpre-	|
S	tacij dopuščala manevriranje nekaterim na splošno sicer pora-	1
1	ženim idejam, s katerimi pa v praksi bitke še nismo dobili do	|
|	kraja«. K temu je še dodal: »Naj takoj povem, da v takih spo-	|
g	padih dozorevajo in dobivajo napredna spoznanja čistejšo in bolj	|
1	jasno podobo, ker gre za tista nasprotja, ki jih reproducira dina-	g
1 mični proces graditve socialistične družbe«.	1
ISUIII!II!II!!IIIIIII!III!IIIII!!!!I
!mi!i:i|l|lllllllli:illllllll!l
Po poti Vlil. kongresa
VIII. kongres ZKJ je s svojo globoko in realno analizo družbenih procesov strnil in povzel želje in hotenja delovnih ljudi ter realno, odločno in smelo izrazil cilje prihodnjega razvoja naše socialistične družbe. Prerasel je okvire najširšega foruma politične partije, kjer se drugod za zaprtimi ali priprtimi vrati sprejemajo odgovorne odločitve, in bil najbolj množično obiskan dogovor vseh delovnih ljudi. Ze med kongresom so
Vtisi, ki jih je na vse nas pustil VIII. kongres ZKJ, so še vedno tako živi, kot so bili tiste kongresne dni. Nihče ne more dvomiti, da prav zato, ker je kongres tako kritično pretresel preteklost in tako temeljito in tako podrobno začrtal pot v prihodnost na vseh področjih našega družbenega življenja. Zato: kako v sindikatih gledate na to pomembno zgodovinsko prelomnico in predvsem, katere družbeno-po-litične naloge se s tem postavljajo pred sindikate?
se o vsebini referatov in razprave delovni ljudje mnogo in konkretno pogovarjali; v njej so mnogi našli podporo svojim stališčem v delavskem svetu; mnogi so dobili priznanje za pravilna reševanja politike osebnih dohodkov; spodbudil je marsikoga, ki je že sklonil glavo v svojem boju proti birokratizmu; vzpodbudil je tiste, ki so za drugačno delitev nacionalnega dohodka; za nove odnose med narodi in nacionalnostmi: za tako planiranje, ki bo temeljilo na samoupravljanju: za uravnavanje enakih pogojev gospodarjenja na osnovi sproščenega delovanja tržnih zakonitosti. Le redki so ostali razočarani. mislim namreč na tiste »idealiste«, ki so pričakovali obsodbo samoupravljanja zaradi dozdevne krivde v zvezi z ekonomskimi problemi, zaman iskali stališča o jugoslovanstvu in negaciji nacionalnosti, pričakovali so zastonj negacije načela delitve po delu, ■»niso dočakali slavospeva državnemu aparatu in birokratizmu.
Kongres je vlil poguma in novih ustvarjalnih moči delovnim ljudem zato, ker je prav tako kot kongres sindikatov postavil v središče dogajanj socializma delovnega človeka, njegov realni standard, proizvodne odnose na načelih samouprave in dohodka, v katerih ustvarja materialne dobrine, govoril je v imenu vseh delovnih ljudi ne glede na nacionalnost, saj so interesi prpizvajalcev povsod enaki; samoupravljanje, delitev po delu, visoka produktivnost in visok osebni standard — to so faktorji povezovanja teh interesov. Ključ za nadaljnja pota materialnega in družbenega razvoja k socializmu je za vselej v rokah delovnih ljudi. Napredne ideje kongresa same po sebi ne morejo dati novih materialnih dobrin, ustvarjati več demokratičnosti, niti obračunavati s še vedno živečimi klicami preteklosti in tudi družbenih nasprotij tega časa ne morejo rešiti. Ideje same tudi ne morejo razčiščevati vsakodnevnih protislovij in deformacij. Zato smo že storili prve korake, sledeč iskrenim, enostavno povedanim in vsebinsko tako globokim sugestijam tovariša Tita, ko je dejal, da »noben kongres ne postane zgodovinski samo po tistem, o čemer se je govorilo in kar so sklenili, ampak po tistem, kako se sklepi uresničujejo«, in še posebej poudaril, da je »središče celokupnega našega dela v podjetjih, v raznih ustanovah in povsod drugod, na vsakem mestu«.
Velik pomen tega napotila je nedvomno v tem, da smo imeli doslej navado ob dobrih družbenih usmeritvah nadaljevati s staro prakso; da so mnogi odgovorni posamezniki ali družbeni organi imeli dva obraza — obraz splošne usmeritve in družbene orientacije ter spet tisti praktični obraz, za katerim so se skrivali samovolja, pojavi lokalizma, birokratizma in drugih slabosti. Na prvi pogled je morda to preveč ostra trditev, toda taka dvojnost je marsikje ovirala uresničevanje prav tistih hotenj in usmeritev, katere je kongres s pritrjevanjem nas vseh nedvomno izrazil.
Uresničenje stališč kongresa in s tem v zvezi tudi nadaljevanje pozitivnih usmeritev, ki so sledile kongresu sindikatov, ne bo lahko, saj to zahteva nenehne spopade z zaostalostjo, napačnimi orientacijami, z vsemi vidiki starega v procesu graditve novih odnosov in neredko tudi spopade s samim seboj. To potrjujejo nekatere koncepcije in razmišljanja posameznikov o tem. kako zastavljeno politiko uresničevati. Ko nekateri zagovarjajo uravnilovko, nizke razpone v osebnih dohodkih in nizke osebne dohodke strokovnjakov, se pri tem sklicujejo na ugotovitve kongresa, drugi zopet menijo, da bodo stvari zdaj šle »drugače«, ker bo organizacija ZK bolj neposredno posegala v urejanje posameznih gospodarskih in drugih zadev, sklicujoč se pri tem na spremenjene metode dela CK. So in še bodo poizkusi skrivanja ostankov starega za jasnimi stališči kongresa, oprijemali se bodo parcialnih ugotovitev, prilagajali gradivo svojim pogledom, namesto da bi lastne poglede korigirali z novimi spoznanji in teoretskimi osvetlitvami...
Intenzivno gospodarjenje je več kot tehnološki ukrep
Razveseljiva in točna je konstatacija, da so neposredni proizvajalci, organi upravljanja in vodstva družbenopolitičnih organizacij osvojili intenzivno gospodarjenje kot najprimernejšo pot za uresničevanje ekonomskega napredka, kot realno osnovo večji produktivnosti, osebnim dohodkom in standardu v celoti. Nekateri podatki govore, da je nekaj po proizvodnji pomembnejših kolektivov tudi že v resnici na tej poti.
2e kongres jugoslovanskih sindikatov, predvsem pa VIII. kongres ZKJ sta pred nas postavila izredno pomembno ekonomsko in hkrati družbeno-po-litično nalogo: čimprej preiti iz sedanjega, pretežno ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje. In lahko bi tudi že govorili o prvih premikih, ki so jih v tej smeri storili v mnogih delovnih organizacijah. Vendar pa se vsiljuje misel, da so v marsikateri od delovnih organizacij razumeli ta premik predvsem kot tehnološko in manj družbeno nalogo. Zato tudi predvsem tehnokratski ukrepi. Od kod taka pojmovanja? Katera protislovja se razkrivajo? Kako v sindikatih ocenjujete prehod na intenzivno gospodarjenje?
Toda upoštevajoč dejstvo, da take vidike gospodarjenja uresničujemo zaprti v okvire domačega tržišča, ob razmeroma nizki produktivnosti, visokih proizvodnih stroških in s cenenim živim delom, je razkorak med osvojenimi koncepti in praktičnimi rezultati prevelik.
Strokovne kadre po mojem mnenju nismo dovolj zainteresirali, da bi rezerve ugotavljali, iskali rešitve za njihovo aktiviranje in podobno. Pogosto so družbeno in materialno postavljeni v položaj, ko s hrbtom obrnjeni proti novim procesom ostajajo družbeno ali strokovno pasivni. Zaključek ni v tem, da nočejo, da družbeno niso zainteresirani, da ne razumejo, da so brez posluha za take rešitve. Osnovno vprašanje je nedvomno njihov materialni položaj v procesu proizvodnje, njihova — zaradi nedognane delitve po delu — odmaknjenost od sklopa socialističnih proizvodnih odnosov. Delitev dohodka po delu je v mnogih primerih v načelnih usmeritvah in skozi merila izpeljana tako, da stimulira ekstenzivnost — predvsem le prisotnost na delovnem mestu, obratovanje kapacitet brez interesa za efekte — izdelavo različnih komadov brez upoštevanja kvalitete, diplomo brez upoštevanja neposrednih rezultatov dela in podobno.
Taka neskladja so podlaga nekaterim drugim napačnim zaključkom. Uspehe nekaterih delovnih organizacij pri uresničevanju intenzivnega gospodarjenja posamezniki ocenjujejo kot ukrepe, s katerimi se izravnavalo slabi odnosi; dviganje osebnih dohodkov ocenjujejo kot odločilen prispevek k inflacijskim tendencam; ozko se usmerjajo le na izmene in izkoriščanje kapacitet — to je nedvomno izredno važno —. pozabljajo pa pri tem na pota. ki vodijp k takim ciljem. To so predvsem boljša
organizacija, potrebni kadri na pravih delovnih mestih, jasno utrjen proizvodni program, ožji asortiment in velike proizvodne serije, poznavanje tržišča, pravilno oblikovanje ekonomske enote in, seveda, taki proizvodni odnosi, v katerih bodo vsi zaposleni nosilci poslovne politike. Intenzivno gospodarjenje ni mogoče uresničevati samo s parcialnimi rešitvami, samo z novo tehnologijo, modernimi mašinami, samo s tehničnimi in finančnimi 'rešitvami ozkih grl, temveč predvsem z oblikovanjem socialističnih proizvodnih odnosov, grajenih tako, da bo delovni človek upravljal s tehniko in tehnologijo kot s sredstvom za dosego svojih delovnih ciljev.
Nekateri kolektivi so v tehničnem smislu marsikaj storili, toda večji proizvodni rezultati niso bili ustvarjeni prav zato, ker družbeni odnosi v proizvodnji zaostajajo, ker je delovni človek zapostavljen. V nekaterih delovnih organizacijah so prepričani, da so storili vse, kar se je dalo. in dokazujejo to s primerjavo podatkov o produktivnosti, stroških proizvodnje itd. z drugimi
našimi podjetji. Taki naj kar pogumno nadaljujejo proces intenzifikacije, za primerjave — ne mislim za družbene odnose, temveč za tehnične in ekonomske pokazatelje — pa menim, da naj si' izbirajo raje sorodna podjetje v drugih državah, zlasti taka, s katerimi so se ali pa bi se morali srečati na mednarodnem tržišču. Globoko se motijo tudi tisti »vodilni« v delovnih organizacijah, občinah in drugje, ki vztrajajo, naj se v naslednjem letu proizvodnja po obsegu in vrednosti ne menja — ostaja naj po njihovem na letošnjem nivoju. Nekoliko poenostavljeno to pomeni direkten poziv na ekstenzivnost, na slabo izkoriščanje kapacitet, to je poziv na politiko nizkih osebnih dohodkov, skratka tendenca, s katero je treba najprej družbeno, potem pa tudi strokovno obračunati. Zanimivo je, da take koncepte opravičujejo z neuravnovešenostjo blagovnih in denarnih fondov, z nerealnim dejstvom, da bo naslednje leto težje, da nas k temu sili devizno samofinanciranje in podobno.
Osebni dohodki naj naraščajo s produktivnostjo
V sindikatih smo že dlje prepričani, da so prav visoki realni osebni dohodki tisti faktor v materialnem razvoju družbe, ki lahko odločilno vpliva na
pota našega nadaljnjega razvoja. Tako stališče je podkrepljeno in s široko družbeno utemeljitvijo sprejel tudi VIII. kongres ZKJ, toda v vsakodnevni praksi bo proces uresničevanja nekoliko daljši, kot si to želimo. Občutno smo znižali število zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki — v septembru je bilo 10.7 6/o s prejemki do 30.000 — le malo pa je tistih, ki yprejemajo visoke osebne dohodke, komaj 4.5 °/o z osebnimi dohodki nad 80.000 dinarjev. Medtem ko nekateri zaskrbljeno spremljajo naraščanje nominalnih osebnih dohodkov, pa primerjave le-teh z gibanjem produktivnosti in naraščanjem življenjskih stroškov kažejo stalen razkorak med produktivnostjo dela in realnimi osebnimi dohodki v škodo slednjih. Zato je nedvomno osnovna naloga samoupravnih organov in sindikalnih organizacij še posebej, da globlje spoznajo, kaj pomeni realni osebni dohodek in se nato z vsem sredstvi zavzamejo za njegovo hitrejše naraščanje.
O realnem pomenu osebnih dohodkov za nadaljnji ekonomski razvoj bi morali več razpravljati tudi s strokov-
nimi kadri, saj niso redki, ki dohodku priznavajo le denarno manipulativni značaj, podcenjujejo pa družbeni odnos, ki se oblikuje v pogojih delovanja zakona dohodka.
Praznina, ki nastaja med realnimi in nominalnimi osebnimi dohodki, je pogosto predmet različnih ugibanj in pogledov. Nekateri so mnenja, naj z nominalno višino osebnih dohodkov »počakamo« realne osebne , dohodke in da samo po tej poti lahko urejamp zastavljene cilje. Stvari pa so nedvomno mnogo bolj kompleksne, saj je več dejstev, ki jih moramo upoštevati. Ce bi v tem letu nominalni osebni dohodki naraščali počasneje kot so, potem bi bila tudi njihova realna vrednost nižja,
S širšega družbenega aspekta vzeto, smo se v celoti zedinili, da so osebni dohodki v neposredni soodvisnosti s porastom produktivnosti in proizvodnje sploh, skratka, da so eden izmed izredno pomembnih faktorjev v materialnem razvoju družbe. V vsakdanjem življenju pa vendarle lahko zasledimo številna pojmovanja in tudi rešitve, ki so kaj daleč od takega spoznanja. Zlasti med tistimi, ki v osebnih dohodkih poznajo samo kategorijo »nominalni« in so na kategorijo »realni osebni dohodki« povsem pozabili, so že dlje precej glasna mnenja, da je treba prenehati s povečanjem osebnih dohodkov, češ da tako samo povzročamo motnje na tržišču. Bi zato lahko nekoliko podrobneje spregovorili o tem, kako v sindikatih gledate na gibanje osebnih dohodkov?
ša"j so mnogi drugi faktorji, predvsem v investicijski potrošnji in splbšni politiki cen, delovali nestabilno na gospodarska gibanja. Sam pri sebi sicer želim, da izraz »nominalni« čimprej preidemo, toda, ker ne gre samo za izraz, temveč za povsem določene materialne in družbene odnose, ki ga pogojujejo — na žalost osebne dohodke že tako ali tako spremljamo samo v nominalnih višinah — moramo z njim računati.
Dviganje udeležbe osebnih dohodkov v strukturi proizvodne cene ali v narodnem dohodku neposredno vpliva in bo v prihodnje še bolj vplivalo na smotrno zaposlovanje in pospešeno uvajanje mehanizacije, da bi s stroji in sodobno mehanizacijo nadomestili živo delo. Toda naši računi vedno izkazujeta nominalno “višino osebnega dohodka in mislim, da je občasna valorizacija teh dohodkov preko samostojnih odločitev delavskih svetov in na osnovi rasti življenjskih stroškov, opravljena s spremembo cenikov del in drugih osnov osebnega dohodka, tudi prispevek k dvigu realnih osebnih dohodkov.
Pri tem pa se popolnoma zavedam, da so mnogi drugi faktorji — cena stanovanju in s tem povezana višina najemnine, možnost zadovoljevanja različnih komunalnih uslug, urejeno otroško varstvo, moderno urejena družbena prehrana in podobno — tisti, ki na realni dohodek odločilno vplivajo, še več, vedno bolj postajajo odločilni za dvig produktivnosti dela. Pri uresničevanju politike visokih realnih osebnih dohodkov so osnovna ekonomska izhodišča, saj nekatere stare rešitve v obliki regresov, terenskih dodatkov in drugega predstavljajo danes celo nasprotje uresničevanju standarda delovnih ljudi. Ker je povprečni osebni dohodek znatno večji kot v minulem letu, tudi naraščal je hitreje kot v prejšnjih letih, se pojavljajo ideje o tem, da standard delovnih ljudi ni več problem; nekateri »optimisti« navdušeno računajo, kako se odpirajo pota in so že dane možnosti za večje obremenitve sedanjih osebnih dohodkov v korist proračuna in podobno. So tudi mnenja, naj se v naslednjem letu naraščanje osebnih dohodkov skoraj povsem zaustavi, ker prihajamo v nekoliko težje ekonomske odnose in je treba z denarjem »varčevati«. Pri tem avtorji takih mnenj pozabljajo, da samo materialno zainteresiran proizvajalec s primerno visokim osebnim dohodkom najlaže razčiščuje ekonomske težave, na ,vsak način pa mnogo bolj uspešno kot posamezniki — tehnokrati ali državni aparat.
ODGOVARJA PREDSEDNIK KOPRSKIH SINDIKATOV MARJAN ROŽIČ
Vso pozornost
družbenemu
standardu
Je bojazen, da bomo v osebni potrošnji v celoti ustvarili le minimalne Premike — kakor je mogoče sklepati na osnovi gradiva, ki bo služilo za pripravo gospodarskega načrta naše republike — a optimizem nas navdaja, ko spremljamo sugestije delovnih ljudi, sindikalnih podružnic in samoupravnih organov in sam pri sebi sem prepričan, da'bodo našle svoje mesto v gospodar-
niožno najti, ostajati pri starem; in nesprejemljivo je dvigati osebne dohodke strokovnim delavcem samo zaradi ustvarjanja »poštenih« razponov, pri tem pa delitev po delu puščati ob strani. Pri uresničevanju te naloge nam Praksa odpira dobre rešitve in potrjuje, da smo na pravilni poti.
Ponovno se mi zdi potrebno ugotoviti, da nastajajo mnoga neskladja v Procesu materialne graditve zaradi razlik v razdeljevanju osebnih dohodkov.
Delitev po delu uveljaviti za vse proizvajalce
Strokovno delo organizatorjev proizvodnje in delavcev strokovnih služb Postaja v vsakem gospodarstvu, ki se Pospešeno razvija in mu je moderna tehnika in tehnologija osnova takega razvoja, izredno pomembno. Pri nas v socialističnem družbenem sistemu velja delitev dohodka po delu in povsem razumljivo je, da stimulacija za delo spodbuja ustvarjalnost, ne samo fizičnih, temveč tudi umskih delavcev. Že dolgo se vrtimo okrog teh spoznanj, toda še vedno smo v položaju, ko fizično delo na različne načine merimo in proizvajalci na osnovi delovnih rezultatov sodelujejo v delitvi dohodka, za umsko delo organizatorjev proizvodnje in drugih strokovnih delavcev pa imamo večinoma odrejene dohodke ali v najboljšem primeru sistem točk, preko katerih so vsi povezani s končnim uspehom podjetja. Tako nastajajo mnoga protislovja, ustvarjajo se »uravni-lovske« tendence, a strokovno delo ni maksimalno spodbujeno k uresničevanju naprednih konceptov gospodarjenja.
Načelno smo vsi za to, da so osebni dohodki strokovnjakov višji, da se oblikujejo po delovnih rezultatih in da nas višina sploh ne moti, če je rezultat dela. Toda pri konkretnem uresničevanju tega načela nastajajo mnoge težave, bojazni' in idejna nasprotja. Nekateri glasno ali na tihem menijo, da ni moralno imeti visok osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja. Spet srečujemo stališča in opravičila o tem, da delitev po delu za strokovne kadre in službe pomeni vulgarizacijo intelektualnega dela in strokovnosti. No največja vulgarizacija in podcenjevanje strokovnosti je nedvomno tarifni sistem odrejenih plač, pri tem pa različni delovni rezultati.
Nekateri so zaskrbljeni nad visokimi dohodki redkih posameznikov, ki niso rezultat dela. Namesto, da bi se proti takim negativnim pojavom borili pri koreninah — se zavzemali za delitev po delu — a priori napadajo visoke dohodke. In ne samo to, še so, na srečo vedno bolj osamljeni primeri, ko nekateri direktorji mislijo, da nihče ne sme imeti višjih dohodkov od njih, in še so Predsedniki občin in celo nekateri uslužbenci, ki delajo politične probleme iz tega, če kdo v občini prejme višji dohodek, kot je njihov. Strokovni kadri Ponekod še vedno hodijo spraševat na Politične forume, ali lahko prejmejo visok dohodek.
O razponih in najvišjih osebnih dohodkih ne moremo delati političnih kompromisov in postavljati maksimume ali plafone v pisarnah. Zavzemati se moramo za resnično delitev po delu in omogočiti, da bo delo tisti faktor, ki bo odrejalo razpone in maksimalne dohodke. Strokovni kadri pa so predvsem sami poklicani, da sodelujejo pri formiranju take delitve dohodka po delu, ki bo vsem in tudi njim omogočila pravilno vrednotenje dela. Napačno je tudi iskati idealne sisteme in, ker jih ni
Eno izmed pomembnih protislovij sedanjega družbenega razvoja je v tem, da smo znali poiskati merila dela za proizvajalce pri strojih, da smo v njihovo proizvodnost in sploh gospodarjenje znali vnesti faktor osebnega dohodka, medtem ko za strokovnjake, organizatorje proizvodnje in delavce strokovnih služb skorajda v celoti še veljajo mezdni odnosi. To protislovje pa se še bolj zaostruje s prehodom na intenzivno gospodarjenje in seveda poraja samo po sebi vedno nova protislovja. Zato: kako v sindikatih gledate na nagrajevanje strokovnjakov in katera načela naj bi v prihodnje uveljavili, da bi razrešili to protislovje?
skem načrtu in seveda, da se bodo tudi uresničile.
Nekateri pri nas menijo, da zaradi tega, ker naraščata v zadnjih letih v našem okraju nacionalni dohodek in družbeni bruto proizvod hitreje od investicijskih vlaganj, nrm^grio več notranjih rezerv in je zato' prvenstveno potrebno investirati v proizvodne kapacitete, ne pa v razvoj osebne potrošnje, v družbene službe in storitvene dejavnosti. Ze sedaj so pripravljeni predlogi o investicijskih vlaganjih v gospodarstvo za prihodnje leto — povečana naj bi bila za okoli 6.5 milijarde dinarjev — sestavljeni pa so bili brez konzultiranja z delovnimi ljudmi. In nasprotno, ni skoraj nobenih do kraja izdelanih načrtov za vlaganja v družbeni standard in družbene službe, ob tem pa izredno mnogo neposrednih iniciativ delovnih ljudi in samoupravnih organov.
Dobro se zavedamo, da ne gre za alternativo osebna potrošnja ali inve-
Življenjske ravni proizvajalcev ni moč dvigati samo s povečanjem osebnih dohodkov. Zato si že dlje časa prizadevamo, da bi povečali investicije v družbeni standard. To je tudi v celoti podprl VIII. kongres. Vendar pa sodeč po dosedanjih inkušnjah in nekaterih konkretnih pokazateljih o teh vlaganjih, o načrtih skrbi za rast družbenega standarda, vendar le ne bi mogli trditi, da smo načelo v celoti osvojili. Kaj vi sodite o tem?
sticije, temveč so zavzemamo, naj se v občinah in celo na ožjih regionalnih področjih pripravijo konkretni načrti za razvoj družbenega standarda ter naj delovni ljudje — morda tudi preko referenduma — določijo prioritetni vrstni red. Virov financiranja za to je več; združevanje sredstev po namenu, samostojna vlaganja delovnih organizacij, ugodnejši pogoji kreditiranja, namensko zbrana sredstva občanov, sredstva proračuna in podobno. Delovnim organizacijam bo ostalo ob zaključnih računih okoli 12 milijard sredstev za razdelitev v sklade in normalno bi bilo, da vsaj polovico teh namenimo za družbeni standard, drugi del pa predvsem za taka vlaganja, ki bodo pospešila procese intenzifikacije gospodarjenja — v odpravljanje ozkih grl, v modernizacijo, v kadre, v urejanje delovnih pogojev.
Komuna naj bo resnična asociacija delovnih ljudi
Komuna postaja vedno bolj primeren okvir za uresničevanje mnogih načrtov družbenega standarda, naraščajo pa tudi materialne možnosti različnih nosilcev sredstev, ki omogočajo povezovanje vseh v resnično asociacijo delovnih ljudi. Nov objektivni položaj še ne daje prave podobe, vendar kljub vsemu odpira nekatera zanimiva vprašanja. Med samoupravo v občini in samoupravo v delovnih organizacijah ni zadostne organske povezanosti, celo tendence nadrejenosti v državno birokratskem smislu se javljajo pri enem delu uprav in celo pri posameznih voljenih osebah. Nekateri občinski možje so zaskrbljeni zaradi dejstva, da delovnim organizacijam ostaja vedno več
sredstev. Skrbi jih, kako bodo ta srej-stva razdeljena in porabljena; za potrebe občine — torej delovnih ljudi — bi jih radi zbirali mimo predpisov ali z drugimi obveznimi ukrepi in to celo v primerih, ko so interesi delovnih ljudi za določene rešitve očitno na dlani. Na drugi strani pa zopet nekatere tendence v kolektivih, da vse urejujejo le zase in podobno. Povezanost interesov delovnega mesta in interesov drugih potreb življenja je včasih težko razumeti, a prav v komuni jih je treba medsebojno povezovati in uresničevati skupaj z delovnimi ljudmi, ne pa v njihovem imenu in sklicujoč se na njihove potrebe postavljati »spomenike«.
Zrelost samoupraljanja je vedno bolj očitna in zato tudi delovni ljudje vedno bolj svobodno in z občutkom gotovosti načenjajo različne probleme, kritizirajo in hvalijo, zahtevajo svoje pravice in izpolnjujejo dolžnosti. Povsem normalno je, da so problemi okoli ustvarjanja in razdeljevanja dohodkov vedno bolj središče pozornosti — to predvsem zaradi uresničevanja osvoboditve dela, zato ker delitev po delu ni samo v teoretičnem, temveč tudi v praktičnem smislu gibalo družbenega napredka. Nekateri se takih procesov in nasprotij; ki v zvezi s tem nastajajo, neopravičeno boje in jih niso sposobni razumeti v dialektični povezanosti Tehnokrati tarnajo, da je preveč demokracije in se zato slabo dela; da samoupravljanje ovira hitre poslovne odločitve; da delovne enote atomizirajo celovitost delovne organizacije; zavzemajo se za formalizem pri oblikovanju samoupravne zakonodaje in podobno. Izven delovnih organizacij pa ponekod dramatizirajo slabosti, nekateri izgubljajo vero v notranje subjektivne in samoupravne sile, pišejo tendenciozne informacije, križajo črno-bele ocene, zanemarjajo pa sociološko-politične analize takih pojavov, poveličujejo zunanje intervencije, podcenjujejo pa umirjeno in učinkovito družbeno pomoč, da bi se družbene sile v delovnih organizacijah postavile na lastne noge.
Odprtih vprašanj, nasprotij in dilem je še več, z njimi se dnevno srečujemo na različnih mestih in v različnih oblikah. Dosedanja vsebinska usmeritev v
Čedalje večja sredstva, Iti ostajajo delovnim organizacijam, lahko ob skrbnem in načrtnem gospodarjenju pomenijo trdno materialno osnovo za hitrejšo rast družbenega standarda. Vendar pa se prav na tem področju tako pogosto pojavljajo partikularistične težnje. Prepričani pa smo, da bi združeni in na osnovi enakopravnega družbenega dogovora proizvajalci v komuni že zdaj lahko rešili marsikaterega od problemov družbenega standarda. Kje so po vašem mnenju vzroki za to in kako s tega aspekta ocenjujete naloge sindikatov?
sindikatih nam zagotavlja, da bomo storili kar največ, da bomo bogate ideje VIII, kongresa povezano z vsemi delovnimi ljudmi uresničevali v praksi. Naloge bomo laže opravljali, če bo naša organizacija sposobna razumeti družbene procese, če bo, opuščajoč nekatera obrobna vprašanja in različne kvanti-tetne pokazatelje, sposobna prodreti v bistvo odnosov med ljudmi in jih usposabljala, da bodo čimbolj neposredno uresničevali zastavljeno politiko.

Na Silvestrovo nekega leta se je novinarju porodila čudna ideja: napisati reportažo o tem, kako v nekem podjetju potujejo v bodočnost. In ker je že bil tak čas, si je i izmislil še ekspres in ga imenoval SEDANJOST V PRIHODNOST. Za sopotnike si je izbral petorico iz kranjske Save: analitika Ivo Podpeskar, vodjo finančne službe Rudija Babnika, vodjo službe za organizacijo proizvodnje inž. Antona Arzenška, vodjo kadrovske službe Mirana Rižnarja in inštruktorja Štefana Marcijana. Veliko so mu spotoma pripovedovali. Preveč, da bi zdaj lahko vse povedal.
IZMIŠLJENA REPORTAŽA, KI PA IMA RESM.LČ.NO VSEBINO
Šestorica v kupeju nekega ekspresa. Napovedovalec na postaji ga je bil najavil z ekspres SEDANJOSTI V PRIHODNOST. Zdaj kolesa lokomotive grabijo razdaljo. Nekam naprej. Kdo bi vedel, kam grabijo kolesa! Se najbolj točno — v prihodnost.
Silvester je nekaj svojega obešenjaškega razpoloženja vtihotapil tudi v ta kupe. Smeh. In ugibanja, kaj bo prineslo novo leto. Misli so raztopljen svinec, ki v pogovoru dobiva stotere podobe.
Petorica se je zapletla v klepet. Novinarju pa se vidi, da je po naključju padel v to druščino. Prizadeva si, da bi se vrinil v pogovor. Kdaj pa kdaj vpade peterici v besedo, a brez pravega uspeha.
Slednjič se mu le ponudi iztočnica.
Novinar je pač novinar
NOVINAR: pravd te, da boste v petih letih ujeli proizvajalce na Zahodu? Se vam ne zdi, da so te trditve precej optimistične?
PODPRESKARJEVA: Nasprotno, mislimo celo, da je naš perspektivni program docela realen. Upala bi si trditi, da jih bomo dohiteli še precej prej.
NOVINAR: Potencirani optimisti.
PODPRESKARJEVA: Pa saj nam kaj drugega ne preostane.
Peterica poskuša s kopico argumentov omajati novinarjeve dvome. Pravijo, da izkušnje v svetu izpričujejo, da je taka tovarna, kot je njihova, zares rentabilna šele pri proizvodnji 30.000 ton pnevmatike na leto. Njihova proizvodnja pa se giblje tam nekje pri 6000 tonah. A to, da je le prvi del resnice. Drugi pa je v tem, da čedalje bolj naraščajo potrebe tržišča po gumijastih izdelkih. Nekatere, sicer že zastarele analize izpričujejo, da bi do leta 1970 potrebovali na jugoslovanskem trgu trikrat več pnevmatike, kot pa je zdaj v državi proizvedemo.
Zatrjujejo pa tudi, da so te svoje načrte že začeli uresničevati. Tako bodo v prihodnjem letu začeli s proizvodnjo v novem obratu tehničnih izdelkov. Obseg proizvodnje se bo povečal skoraj za tretjino.
PODPRESKARJEVA: Za tretjo in četrto fazo pa smo se dogovorili, da jo bomo pospešili. Nova pnevmatikama naj bi začela obratovati že leta 1966. Tedaj bi se povečal obseg proizvodnje od letošnjih 11.000 ton na 27.000 ton, pri čemer bi proizvodnja pnevmatike dosegla 20.000 ton. S tem pa bi se že tedaj močno približali za leto 1970 predvideni proizvodnji.
NOVINAR: Pa ste si zagotovili sredstva, da tako smelo prepovedujete o teh načrtih za razširjeno reprodukcijo?
BABNIK: Dogovorili smo se z banko. Vsako leto ji vročamo pretežni del ostanka čistega dohodka, banka pa nam zagotavlja sredstva za investicije. Doslej smo vlagali pri banki približno 400 milijonov letno, že prihodnje leto pa se bo ta vsota precej povečala.
NOVINAR: Ali se pri tem greste politiko zategnjenih pasov ali pa zviševanja cen! Kaj pa pravijo delavci?
Nekdo iz petorice zamrmra nekaj, kar se da razumeti kot — novinarji ste pač novinarji. Na splošno pa se nikomur ne zatakne.
PODPRESKARJEVA: Ne prvo ne drugo. Najnižji osebni dohodek je letos v tovarni 30.000 dinarjev, povprečni pa 50.000. Čeprav tolikšna vlaganja, vendarle predvidevamo, da bo že leta 1966
najnižji osebni dohodek 70.000 dinarjev. Verjetno bo še višji.
BABNIK: Naše cene so maksimirane in jih že deset let nismo spreminjali. Gre za nekaj povsem drugega. Lahko bi rekel, za elementarno spoznanje, da je treba začeti veliko bolj intenzivno gospodariti. Zato smo tudi v seznam nalog pri uresničevanju perspektivnega programa najprej vpisali odkrivanje notranjih rezerv.
Novinar molči.
Seveda, vsemu je kriv novinarjev dvom! Razpoloženje, ki ga je Silvester tako na skrivaj vtihotapil v kupe, se je stisnilo v zadnji kot. Petorica pa si zdaj vztrajno prizadeva razbiti novinarjeve dvome.
Petorica v ofenzivi
BABNIK: Ko že govorimo o notranjih rezervah: računamo, da nam je letos prav sprostitev le-teh dala kakih 800 milijonov večji brutoprodukt. Plan za prihodnje leto pa predvideva celo za milijardo na novo sproščenih rezerv.
NOVINAR: Te številke so res vsega spoštovanja vredne.
Petorica prehaja v ofenzivo. Pravijo, da bi to lahko dokazali z natančnimi izračuni, In pristavljajo, da so jim prav te sproščene notranje rezerve pripomogle, da imajo že vse leto skrajšan delovni teden, ne da bi ob tem bistveno povečevali proizvodne kapacitete ali število zaposlenih. Kot dokaz postrežejo z novim podatkom: v devetih mesecih je v primerjavi z lani porasla produktivnost v povprečju za 12 °/o.
PODPRESKARJEVA: Ne obetamo si sicer veliko od povečanja intenzivnosti dela, saj smo letos dosegli že 88 %> izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa. Vendar pa jih je veliko še drugje. Vredno jih je iskati predvsem v tehnološkem procesu, v organizaciji poslovanja, v sistemu delitve dohodka in slednjič v kadrovski politiki.
NOVINAR: Omenili ste notranje rezerve v tehnološkem procesu. Ste morda lahko kaj bolj konkretni?
ARZENŠEK: Po planu za prihodnje leto naj bi dale nove proizvodne kapacitete za približno 2500 ton večji obseg proizvodnje, preostalih 900 ton povečanja pa bomo morali zagotoviti z -notranjimi rezervami.
Zatrjujejo, da so programi, kako priti do teh 900 ton, že pripravljeni. Uvedli bodo tretjo izmeno v proizvodnji velo zračnic v pnevmatikami in tako za tretjino povečali proizvodnjo. Za približno 20 »/o bodo skrajšali vulkaniza-cijske čase pri rotacijskih prešah za vulkanizacijo transportnih trakov. Vzporedna vulkanizacija ožjih transportnih trakov pa bo proizvodnjo podvojila. Skrajšanje časov vulkanizacije v pnevmatikami II bo dalo za približno 10 °/o povečano proizvodnjo avto plaščev.
ARZENŠEK: Ukrepov je še več. Včasih smo sestavljali plane s precejšnjimi pridržki, zdaj pa nas potrebe tržišča silijo v to, da so programi čedalje bolj napeti in da so zato tudi notranje rezerve za nas vedno bolj zanimive.
NOVINAR: Ste morda razmišljali tudi o tretji izmeni?
BABNIK: Ta je skoraj popolna. Razmišljali pa smo tudi že o četrti. Za zdaj so delavci zavrnili ta predlog. Nekaj zaradi tega, ker bi ne bili več prosti vsako soboto in nedeljo, nekaj pa tudi zato, ker je uvedba četrte izmene po. vezana s kopico še nerešenih problemov. Tako prevozi, varstvo otrok, rekreacija. Slej ko prej pa bo treba o’ tem vnovič spregovoriti. A prepričan sem, če bomo prišli pred delavce s čistimi računi, kaj pomeni četrta izmena za podjetje in koliko bodo imeli od nje tudi sami, da je ne bodo več zavračali.
Novinar poizveduje
NOVINAR: Prej ste omenjali tudi organizacijo poslovanja.
RIŽNAR: Pri nas se je vsaj pokazalo. da si brez spremenjene organiza-
cije sploh ne moremo zamišljati intenzivnejšega gospodarjenja.
Pogovor se zapleta v novo smer. Petorica pojasnjuje, kako so najprej morali uskladiti ekonomske enote s tehnološkimi principi in principi poslovanja sploh. Prenos samoupravnih pravic na neposredne proizvajalce pa je terjal tudi drugačno sinhronizacijo medsebojnih odnosov. Že v statutarni razpravi pa se je izoblikovalo stališče, da morajo biti ti medsebojni odnosi zasnovani na načelu vzajemnosti. Nobena ekonomska enota ne more biti podrejena drugi, nobena služba drugi. Pravice in pristojnosti posameznih enot in služb lahko izvirajo samo iz proizvodnega in poslovnega procesa, zato tudi enote med seboj lahko nastopajo le kot enakopravni partnerji.
RIŽNAR: Podrobna razčlenitev funkcij proizvodnega in poslovnega procesa pa je razkrila, da moramo predvsem doseči specializacijo in organizirano strokovno delo. Ugotovili smo namreč, da cele vrste služb nimamo dovolj razvitih za naloge, ki bi jih morale opravljati, da se več služb ukvarja z istimi nalogami in da zato rešitve pridejo pogosto s precejšnjimi zamudami. Skratka, z vso ostrino se je postavni pred nas problem strokovnih služb.
ARZENŠEK: Ob tem pa smo osvojili še princip tako imenovanega timskega dela. Za vsak problem, ki se pojavi v podjetju, se zberejo najbolj strokovno usposobljeni kadri iz pristojnih služb in proizvodnih enot. Tako nam je uspelo, da probleme rešujemo veliko bolj učinkovito in hkrati tudi veliko hitreje.
NOVINAR: Morda samo domneva: mar se niste ob tem tudi srečali s kadrovskim problemom.
MARCI JAN: Pripravili smo analizo vseh delovnih mest v tovarni in profile usposobljenosti, ki jo ta delovna mesta v procesu proizvodnje zahtevajo. Ko pa smo primerjali te zahteve s kadrom, ki je na teh delovnih mestih, smo odkrili zanimive rezultate.
RIŽNAR: Med drugim tudi to, da je tretjina zaposlenih na vodstvenih mestih potrebna nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja.
NOVINAR: In kaj ste ob tem ukrenili?
MARCI J AN: Če so se v proizvodnji razkrila neskladja med zahtevami delovnih mest in dejansko usposobljenostjo delavcev, smo jih poskušali rešiti s tem, da smo organizirali dopolnilne oblike priučevanja ali pa smo iih sporazumno z njimi samimi premestili na ustrezna delovna mesta. Za kader pa, ki je na vodstvenih delovnih mestih in ki je perspektiven za podjetje, so se samoupravni organi odločili, da se mora strokovno izpopolniti v ustreznih šolah, kar jim bo tudi tovarna omogočila.
RIŽNAR: Tako ima zdaj podjetje kot celota in vsaka ekonomska enota posebej popoln pregled nad kadri na eni strani ter na drugi nad zahtevami delovnih mest. Kadrovska politika zdaj zares postaja sestavni del poslovne politike.
Petorica je samokritična
Novinarju pa ni do tega, da bi prenehal s pogovorom. Firbec!
Kot da je pozabil na Silvestra in na razpoloženje, ki ga je uničil. Menda ne ve več niti tega, da sedi v kupeju ekspresa in da se je precej samovoljno vštulil v razgovor.
Tako že malce brez	ponuja
novo vprašanje.
NOVINAR: In sistem uelitve dohodka?
BABNIK: Nekako v reviziji. Našli smo namreč merila za proizvodne ekonomske enote, za strokovne službe pa še kar naprej veljajo nekakšni proračunski odnosi. To pa ima lahko kaj različne posledice. Še vedno lahko slišimo za tisto znano grupiranje: mi spodaj in vi zgoraj. Poseben problem pa je seveda, če so materialna sredstva služb ob takem sistemu tudi dovolj gospodarno izkoriščena!
NOVINAR: Precej samokritična ugotovitev. A rešitve?
BABNIK: Iščemo jih. Tako smo v dogovoru, da naj bi z novim letom v nekaterih službah drugače formirali dohodek. Približno takole: dohodek, naj bi bil odvisen od števila nalog in od časa, v katerem jih mora služba opraviti. Kolikor bi službam uspelo opraviti več nalog v krajšem času in ob manjšem številu zaposlenih, bi seveda ta prihranek na sredstvih pomenil njihov čisti dohodek. Razen tega pa bi bije službe vezane s posebnim korekcijskim faktorjem na ostvarjeni dohodek ekonomskih enot, če so s svojimi rešitvami nalog k temu tudi prispevale, in slednjič tudi na uspeh podjetja.
NOVINAR: In kako bi se oblikovali osebni dohodki zaposlenih v službah?
BABNIK: Dokončnega predloga še nimamo. Zelo verjetno pa bomo pripravili cenike del ali nalog, izražene- v točkah, katerih zbir bi predstavljal osebni dohodek posameznika. K temu seveda tudi odgovorjajoči odstotek' od prihranka službe kot'celote in participacija pri celotnem uspehu podjetja.
NOVINAR: Kaj pa v proizvodnih ekonomskih enotah?
Pravijo, da tudi tu razmišljajo o nekaterih spremembah. Proizvodne ekonomske enote so sicer že doslej oblikovale svoj dohodek v skladu s povečevanjem proizvodnje in zniževanjem stroškov. Pri tem pa ugotavljajo, da je zaradi precej velikih delovnih enot spremljanje stroškov in gibanja proizvodnje precej pomanjkljivo in zato samoupravni organi ne morejo vselej dovolj uspešno ukrepati.
BABNIK: To bomo lahko preprečili z zajemanjem stroškov po delovnih enotah znotraj ekonomskih enot in p° stroškovnih mestih. Ekonomske enote bodo tako imele veliko podrobnejši .vpogled v lastno gospodarjenje. Razen tega pa bo tudi možno osebni dohodek delavca vezati na več elementov: na njegove individualne rezultate, na rezultate delovne enote, ekonomske enote h1 slednjič še podjetja kot celote. Interes za boljše gospodarjenje se bo brez- dvoma samo povečal.
Epilog šestorice
Novinar je prenehal z vprašanji menda samo zato, ker je hotel izstopiti na naslednji postaji. Tako je pogovor šestorice v kupeju nekega ekspresa vendarle zamrl. Zdaj kolesa lokomotive spet požirajo razdaljo.
Iz kota se spet krade v prostor sil* vestrovsko razpoloženje.
Novinar se pripravlja, da izstopi.
Srečno novo 1965!
Nekdo iz petorice:
Srečno 1967!
NOVINAR: Zakaj srečno 1967?
Pa mu raziože: Ker prehitevamo naš perspektivni program za celi dve leti.
BOJAN SAMARIN
NOVOLETNI POGOVOR Z DOPISNIKI »DELAVSKE ENOTNOSTI«

V navadi je, da se ob koncu leta oziramo po prehojeni poti in delamo načrte za prihodnje. Tako bilanco smo naredili tudi mi pred dnevi v uredništvu skupaj z našimi dopisniki. Žal se vsi našemu povabilu niso mogli odzvati. Tisti pa, ki so prišli, so pripomogli k temu, da smo lahko to delo uspešno opravili.
Razgovora so se udeležili: Jože Šuligoj iz Tolmina, Feliks Bagar iz Ptuja, Stane Tušar z Jesenic, Maks Plohl iz Trebnjega, Franjo iHovnik iz Ptuja, Franc Cesar iz Velenja, Viktor Dragoš iz Kočevja, France Meško iz Kidričevega, Ciril Rozman iz Krope, Lojze Bajc iz Postojne ter Vinko Trinkaus, Ma-riola Kobal, Bojan Samarin, Milan Zivkovič in Ivanka Vrhovčak iz Delavske enotnosti.
Pravzaprav se zelo malo poznamo. Edina vez med nami so dopisi in kdaj pa kdaj pis-mo z vprašanji, pojasnili in nasveti. Poredko se podpišejo pod svoje vrstice in tako mnogi bralci niti ne vedo, kdo se »skriva« za vsemi temi kraticami.____________________
Tam, kjer so naši tihi sodelavci doma in kjer delajo, nabirajo drobne in velike novice, pišejo o uspehih in tudi o neuspehih delovnih organizacij in komun. Koliko volje, truda in časa jim jemlje to deio, koliko težav je skritih za njim in kaj je potemtakem tisto, kar jih vedno znova in znova spodbuja in sili k pi-sanju...
FELIKS BAGAiR: Bil sem krojaški vajenec, ko sem poslal svoj prvi prispevek v »Mladino«. V sebi sem čutil posebno željo, da bi pisal o uspehih in Problemih mladega človeka. Zadnja leta Pišem tudi v Delavsko enotnost. Rad Pišem in vsak dopis je zame posebno doživetje. Ko je objavljen, ga ponovno Preberem.
Začetek je bil seveda težak. Povedal bi:rad vse, preveč za en sam dopis.
To, o čemer pišem, srečujem dnevno Pri svojem delu, zato mi virov ni potrebno posebej iskati. Ko bi le imel več časa, bi pisal še več in boljše.
Se to bi rad rekel: dopisnik ne bi srnel le poročati o nečem, kar se je že: zgodilo, temveč bi moral preko tiska Pomagati reševati probleme, s katerimi se srečuje delavec in jih sam ne more rešiti. Če bi tako delali, bi delavci Vedno bolj segali po Delavski enotnosti. In prav pri tem bi lahko dopisniki tonogo pomagali.
MAKS PLOHL: Ze dlje prebiram Delavsko enotnost. Bila mi je všeč in Pie je pritegnila, da sem še sam začel vanjo dopisovati. List je po svoji tematiki in usmerjenosti namenjen delavcem, in prav bi bilo, da bi pisalo vanj več ljudi.
Rad pišem satirično, zbadliivo, to je, bralcem všeč. Uradno ne iščem podatkov in informacij, dobivam jih pri ljudeh, ki najmanj pričakujejo, čemu mi bodo. Včasih zaradi ostrega jezika slabše spim. Imel sem že tri tiskovne tožbe, vendar sem vse srečno prebrodil.
VIKTOR DRAGOŠ: Tudi jaz se po informacije ne zatekam k direktorjem. Obe kavici, v domačem okolju, se ljudem hitreje razvežejo jeziki. Ob takšnih Priložnostih izvem več. To in delo v sindikalnih in samoupravnih organih, mg je spodbudilo, da sem začel dopisovati v Delavsko enotnost. Vem, da bralca zanimajo kratki članki, kritično napisani. Prvo se še da, toda pisati kritično je težko, ko pa to nekaterim ni všeč................
FRANCE MEŠKO: Iz izkušnje vem, da zvedo člani kolektiva za stvari iz svoje organizacije, menda zaradi slabega obveščanja doma, šele iz Delavske enotnosti. O svojem podjetju berejo, če Pišem pozitivno, še raje pa seveda, če Pišem o negativnih stvareh. Prav pomanjkljivosti v sindikalnem delu so me spodbudile, da sem začel pisati v Enotnost. V začetku sem imel zaradi tega težave in so me od časa do časa »krtačili«. Vendar sem po drugi strani spoznal, da delam prav. Moji sodelavci v tovarni so se začeli zanimati za časopis in kot poverjenik Delavske enotnosti sem v pol leta pridobil kar 365 naročnikov.
JOŽE ŠULIGOJ: Moji poskusi v dopisovanju segajo skoraj štirideset let nazaj, ko sem začel v »Goriški straži«. Takrat smo mnogo več dopisovali, čeprav ni nihče pomislil na honorar; pisali smo iz potrebe.
Zdaj sem upokojenec. Izgubil sem stik z delovnimi organizacijami. In če ne živiš sredi življenja in dela, je teže pisati. Po vire in informacije se obračam na občinski sindikalni svet in občinski komite ZK. Oba, predsednik in sekretar mi mnogo pomagata. Drugim se morda ne zdi vredno, da bi pisal o dogodkih iz našega konca, čeprav sem j ih prosil za sodelovanje.
FRANJO HOVNIK: Tudi meni se zgodi, da pridem težko do informacij. Nekateri direktorji me nečejo sprejeti. Če se obrnem na koga drugega, se izgovarja, da ni pooblaščen dajati izjave. V resnici si pa ne upajo povedati, zaprti so vase, čeprav vemo, da bi ob vsej demokraciji lahko vsak povedal svoje mnenje. Kot kaže, imajo slabe izkušnje: zaradi kritike je že marsikdo dobil delovno knjižico.
Pišem rad, to je moj konjiček. Ob sobotah in nedeljah zbiram podatke in pišem. Trenutno gre še težko, ker sem na novo pečen dopisnik. Razen tega, da je potrebno sestavek dobro izoblikovati, je treba tudi izjave preveriti, kajti včasih se križajo z resnico.
LOJZE BAJC: Bralci radi vidijo, da je v časopisu kaj iz njihovega kraja. Če sem kot poverjenik Delavske enotnosti že zbiral naročnike, sem jih moral za list tudi zainteresirati. Tako sem začel pisati.
Za gradivo nisem nikdar v zadregi. Predvsem mi pomaga občinski sindikalni svet. Pa tudi drugi, če sem jih prosil, mi nikdar niso odrekli pomoči.
Saj res ni vselej lahko napisati kritično in se pogumno »spotikati« ob nepravilnosti. Smo pač taki, da si neradi priznavamo napake in nepravilnosti. Toda uspehi in pohvale ne pridejo sami po sebi. Tudi napake si moramo kdaj pa kdaj priznati in jih popravljati, da jih bo vedno manj in da bodo naši uspehi večji...
VINKO TRINKAUS: Prav bi bilo. da bi se pogovorili tudi o tem, kako bi izboljšali in popestrili naše pisanje. Želimo si, da bi nam pri tem tudi vi
pomagali. Dopisne strani se izboljšujejo, vendar je še vse premalo problemskih, kritičnih prispevkov. Vi, bi živite sredi dogajanja v svoji delovni organizaciji, v komuni, laže posredujete procese, poznate probleme za več let nazaj in laže odkrivate družbene spremembe. Vendar vsega tega na dopisnih straneh ni.
STANE TUŠAR: Strinjam se z vami. Toda, ko pride novinar ali dopisnik v tovarno, se obrne na upravo, tam pa dobi podatke iz »lepe roke«. Delavci pa pravijo, kaj bom pripovedoval, saj se moja beseda ne upošteva, kaj bom kritiziral, ko pa potem drugače naredijo. Danes ljudje celo tega ne verjamejo, da zaslužijo toliko, kolikor naretie. Naloga tiska je, da spet vzbudi zaupanje, da bodo delavci postali kritični, da se bodo bolj udejstvovali v sindikatu, v zborih proizvajalcev. Spoznati morajo, da jih list ščiti, saj je to njihovo glasilo in njim namenjeno.
VINKO TRINKOUS: Pogosto se primeri, tako vsaj sodim po vašem pisanju, da pride dopisnik v tovarno in prosi za podatke in gradivo in ga odpravijo z izgovorom, da mora o tem spregovoriti še nekaj komisij in delavski svet. Medtem mine nekaj mesecev, seveda potem ne moremo drugače, kot zabeležiti zaključno dejanje. Nam pa gre za ekonomske, človeške, družbene
probleme in procese, ne pa' samo za končni rezultat, za likof. In potem Izgloda dopisna stran tako, kot da bi televizija snemala samo tiste dele nogometne tekme, ko padajo goli.
Takšna je mentaliteta v delovnih kolektivih. Doseči pa bi morali, da bodo v delovnih organizacijah tudi kritično razpravljali in ne le pritrjevali. Poglejte. Napadamo ukrepe Zveznega izvršnega sveta, dajemo amandmaje v skupščini, kritiziramo občinsko skupščino, komunalno politiko, župane, — podjetja pa, kot da so nedotakljiva, čeprav se v bistvu tu razvija in materializira naše samoupravljanje in je od tega odvisno, kakšna bo naša gospodarska osnova. Ne gre nam za senzacije in škandale v samoupravljanju, gre za to, da se stvari izboljšujejo in da podpiramo tiste, ki se borijo za boljše rešitve in jih, če je potrebno, preko tiska v teh prizadevanjih tudi zaščitimo.
MAKS PLOHL: Meni se zdi, da je vzrok za nezainteresiranost v slabem sindikalnem delu.
Z uvedbo samoupravljanja je sindikat v delovni organizaciji porinjen iz prvega plana. Prej se je odločneje zavzemal za razne probleme. Zdaj se ljudje sprašujejo, zakaj plačujejo članarino. Sindikat bi se moral bolj uk-
varjati s človekom v kolektivu, ne pa da ponekod ne vedo vse leto zanj in šele ko je občni zbor, zberejo svoje članstvo.
MARIOLA KOBAL: Ce sindikat v delovni organizaciji nima vpliva, se je samovoljno degradiral. V delavskem samoupravljanju bi lahko opravil pomembne naloge, ko bi opozarjal na nepravilnosti, na kršenje zakonitosti, gledal na to, da bi bila delitev pravilna. No, ali ni to naloga sindikata?
Mislim pa, da je problem drug. Pri volitvah delavci ne gledajo na to, da bi prišli v sindikalni odbor vsaj tako sposobni ljudje, kot so v samoupravnih organih. Kako naj potem potiskajo naprej voz samoupravljanja?
FRANC CESAR: Nekateri se izmikajo odgovornosti in nočejo prevzeti funkcije. V manjših delovnih kolektivih je posebno težko. Isti ljudje se srečujejo na sestankih sindikata, delavskega sveta, komiteja in komisij. O istih problemih govorijo tu in tam.
STANE TUŠAR: Saj ravno v manjših delovnih organizacijah nimajo ti organi posebno odločilne besede. Pogosto je tako in ostane pri tem, kar poreče direktor.
MARIOLA KOBAL: Zakaj pa o tem ne pišete?
VIKTOR DRAGOŠ: Večkrat sem že tako poskusil, pa so me zavrnili, češ,
kaj venomer drezaš. Včasih sem tudi na lastni koži okusil posledice svoje kritike. .
CIRIL ROZMAN: Ne da bi se dopisnik bal drezati v nepravilnosti, toda zakaj bi ga nekdo brez potrebe preganjal in mu rahljal živce.
VINKO TRINKAUS: Tudi pogum je treba kdaj pa kdaj plačati. Naša Ma-riola mnogokrat slabo spi. Saj ne moremo pričakovati, da bi, v delovnih organizacijah mislili vsi enako. Znotraj se kreše nešteto različnih misli in stališč. Vedno pa bomo podpiral: tiste in tisto skupino ljudi, ki vlečejo razvoj naprej.
Po tem razgovoru bi sodili, da naš sestanek ni bil samo prijetno kramljanje, saj smo si marsikaj koristnega pove-dali in svetovali. Ce bo naša rubrika v prihodnjem letu, kot to pričakujemo, tehtnejša, bo to prav gotovo tudi posledica tega novoletnega ^razgovora. Sicer pa je bil naš namen, da prisluhnemo tako težavam na-
ših sodelavcev, njihovim po-gledom na probleme, s katerimi se iz dneva v dan sre-čujemo, in končno, da se pomenimo, kako naj pišejo, da bodo njihovi prispevki čim boljši odraz resničnega življe-nja in dela ljudi.
IVANKA VRHOVČAK: Želja našega uredništva ob novem letu je, da bi Delavska enotnost v bodoče čimbolj izpopolnila svojo vsebinsko podobo. Zato nas zanimajo tudi vaše pripombe in predlogi tako za celoten list, kot seveda tudi za dopisne strani.
LOJZE BAJC: Menim, da bi si Delavska enotnost morala še bolj utreti pot med svoje bralce. Svoj čas ste poimensko objavljali, koliko novih naročnikov je pridobil ta ali oni poverjenik. Zamisel se mi je zdela dobra. Občutek sem imel, kot da bi poverjeniki med seboj tekmovali. Res je, da v Delavsko enotnost ne moremo pisati v žargonu zabavnega časopisa, saj j« tudi cilj in namen pisanja v tem časopisu popolnoma drugačen. Toda po mojem, se vrednost lista ne sodi po njegovi nakladi, pač pa po številu zvestih in razumevajočih bralcev. In to število nedvomno stalno raste.
STANE TUŠAR: Kazalo bi uvesti kotiček za razlago tujk in nekaterih terminov, ki so danes v rabi in ki jih je iz dneva v dan več. Mnogi bralci berejo o rotaciji, konjunkturi, kontinuiteti. integraciji in ne vedo, kaj je to.
JOŽE ŠULIGOJ: Občutek imam, da posvečate premalo pozornosti neposrednim proizvajalcem. Verjetno bi lahko dali nemajhno podporo kakemu dobremu delavcu, če bi napisali razgovor z njim in morda še objavili njegovo fotografijo.
IVANKA VRHOVČAK: Prav imate. Na to smo mislili že sami. Res bi morali prisluhniti proizvajalcem in njihovim prizadevanjem, saj je vendar ves naš sistem upravljanja naslonjen nanje. Zavedamo se, da smo včasih res pisali preveč iz tako imenovane ptičje perspektive. Zdaj, ko se je naša redakcija nekoliko okrepila, nameravamo naše pisanje popestriti z novimi žuimalistič-nimi prijemi. Želimo si, da bi bil naš list lažji, ne po problematiki, marveč po obdelavi. Tako, da bi ga bralec rad jemal v roke, ne samo ob nedeljah in kadar je spočit, temveč vselej, kadar bi mu to dopuščal čas.
To je naša želja ob koncu starega leta, naša naloga in obet za prihodnje.
Zbrala in uredila: IVANKA VRHOVČAK
POSVETOVANJE O PREDNACRTU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH NA RS ZSS
Bistvene spremembe v delovni zakonodaji
Posvetovanja o prednačrtu zakona o delovnih razmerjih sta se razen predstavnikov Republiškega sekretariata za delo, večjih delovnih organizacij, sodišč in vseh, ki so neposredno soudeleženi v razpravah o osnutku tega družbenp pomembnega zakonskega akta, udeležila tudi zvezni sekretar za delo Risto Džunov in podsekretar Zveznega sekretariata za delo Roman Albreht. Ni naključje, da je bilo posvetovanje prav pri republiškem svetu Zveze sindikatov. Več mesecev so že sindikati neposredni iniciatorji razprav v delovnih organizacijah in tudi v bodoče bodq zbirali vse pripombe in praktična vprašanja, ki so v neposredni ali posredni zvezi s koncepcijo nqyega zakona, spremljali bodo razprave in pomagali razčiščevati vprašanja-
Taka usmeritev sindikatov je razmerjih, ki naj bi urejal le nujna, saj so tako dosedanje osnovna vprašanja, vse drugo razprave in pripombe kot tudi pa prepuščal delovnim kolekti-diskusija na posvetovanju poka- vom. Seveda pa naloge delov-zale, da ljudje gledajo na osnu- nih organizacij pri urejanju te tek zakona z različnih zornih materije niso majhne. Vendar kotov,_ vse prevečkrat tpdi z ne- pa dvomiti o tem, ali bodo sa-upravičeno bojaznijo, da bodo mo,upravne norme brez škode njegova določila prpveč ohlap- in negativnih posledic za de-na. Mnogo pripomb, češ da je lavpe lahko zamenjale sedaj že premalo preciznih določil, ki so utečeno kazuistiko, pomeni to-jih dali k osnutku zakona o de- likp, kot ne zaupati v delavsko lovnih razmerjih predstavniki samoupravljanje. Ce so nam-delovnih organizacij, m njiho- reč delovni kolektivi uspešno va tpžnja, čimvep urediti s opravili izpit iz samoupravlja-splošnim zakonom, kaže, da ni- n ja v mnogo težji stvari — v so razumeli progresivnih inten- delitvi dohodka — potem tudi cij zakonodajalcev, da bi zakon- ni nobene bojazni, da bi zata-ska določila čimveč vprašanj jili pri urejanju normativov s področja delovnih razmerij delovnih odnosov, prepustila v urejevanje samo- _	,	, .
upravnim organom delovnih or- z zakonskimi določili dolo-ganizacij.	čena obveznost, da delovne or-
Precej je bilo v razpravi po- ganizacije oblikujejo svoje akte vedanih konkretnih pripomb na ° delovnih osnosih, pomeni tu-določila zakona. Mnoge med nji- di začetek drugačnega obrav-mi so sicep izvirale iz življenj- navanja človeka-proizvajalca. V skih izkušenj, nekatere pa tufli prednačrtu je celo podana iz dejanskega stanja zakon oda- možnost likvidacije delovne orje o delovnih razmerjih. Ven- ganizacije, ki smo jo doslej po-dar pa namen zakona ni regi- znali le zaradi ekonomskih ne-striratj le sedanjo situacijo, uspehov, in to v primeru, da temveč je njegova intenci ja iti nima delovna organizacija naj-naprej. kot sta v svoji razpravi osnovnejših aktov o odnosih poudarila Risto Džupov in Ro- med ljudmi, man Albreht. Zakonodajalci ho- „	,	- ,
čejo z zakonskimi določili za- , Razprave o prednačrtu zagotoviti normativno gotovost.	o delovnih razmerjih ta-
Naloga novega zakona je, da do- 1(0 s° memb udeleženci, s tem bršen del materije s področja Posvetovanjem nikakor niso zadel ovni h razmerij prepušča de- kij učene. Naspiot no, postati bo-lovnim organizacijam, da jo bo- do morale se bolj inten™ in do same uredile. Vendar pa jih ^d0 moi ale za.jeti se sir.si krog novi zakon istočasno obvezuje, delovnih ljudi. Predvsem naj bi da morajo te stvari urediti v bili sindikati pobudniki za or-splošnem aktu delovne organi- ganizirane razprave, njihova zacije. To pomeni, da bo imel Pomoc, Pa bo Pot,rebna tudl v novi zakon delno tudi instruk- casu: ko bodo delovne orgam-
RAZGOVOR Z ING. FRANJEM GRttNEELDOM, DIREKTOR JEM TOVARNI ALUMINIJA IN GLINICE V KIDRIČEVEM__
Po toči je prepozno zvoniti
Zaradi odvzema električne energije so pred meseci v tovarni aluminija in glinice v Kidričevem pogasili peči. Obrat stare elektrolize že nekaj časa stoji. Kljub temu, da se je zaradi deževja v zadnjem mesecu preskrba z električnim tokom izboljšala, proizvodnje še niso vrnili na prejšnjo raven. O težavah, ki jih je povzročil odvzem energije, sem se pogovarjal z direktorjem ing. Franjem Griinfeldom.
tivno-direktivni karakter, ne
zacije obravnavale splošne ak-
N. L.
toliko v smislu, kako je 'treba le' zlasti pravilnike o delovnih urejevati medsebojne odnose, razmerjih, m jih usklajale z temveč kaj so delovne organiza- določbami zakona, cij g dolžne regulirati s splošni- V to aktivnost se bo vklju-mi akti na področju delovnih «lla «l*4> Delavska enotnost, ki razmerij	bo v kratkem v Pogovorih iz-
dala osnutek zakona o delov-ppločila v osnutku zakona so njjj razmerjih. Razen tega pa takšna, da jih ni možno direkt- bomo sproti spremljali razpra-no izvajati in jih tudi ni mož- Vp, o njej poročali in najbolj no za uporabo v delovnih orga- bistvena vprašanja tudi pojas-nizaciji enostavno prepisati, njevali.
Tako bodo morali v delovnih kolektivih sami izoblikovati normative in akte o pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij, kreirati določila, ki jih bodo nato sami sprejeli in jih tudi potlej imeli za svoja.
Naš drpžbeno-ekopomski razvoj i.n ustavna določila narekujejo potrebo po kvalitetnih spremembah delovno-pravnih odnosov. In če so materialna razmerja v delovnih organizacijah, delitev dohodka in z njo povezana razmerja prešla v popolno pristojnost delovnim kolektivom, potlej ni nobenega razloga, da ne bi tudi urejanje delovnih razmerij, razmerij med enakopravnimi in svobodnimi delavci, člani posameznih delovnih skupnosti, ki nastajajo na podlagi združenega dela tgh delavcev z družbenimi sredstvi in zaradi njega, čimbolj prepustili njihovi samoupravi.
To so tudi bile intencije sestavljavcev zakona o delovnih
Slišimo, da je poglavitni vzrok vseh težav v elektrogospodarstvu prepočasna gradnja novih elektrarn. Ali je to po vaši sodbi točna ugotovitev?
Ne morem se sprijazniti s takšnim opravičilom.
Ali bi lahko o tem kaj več Pftvedgli?
Letošnje in prejšnjih hudih kriz bi se lahko z manjšo škodo izognili. Res je, da smo v zadnjih letih močno povečali industrijsko in maloprodajno potrošnjo električne energije, toda elektrogospodarstvo naj nikar ne govori, da o naraščanju porabe niso bili pravočasno obveščeni. Naša tovarna jih je ob razširjanju proizvodnje vnaprej seznanjala p povepanih potrebah. Sgj srpo pošiljali predloge, nanje pa so nam odgovarjali, da bo toka dovolj. Enako so ravnale tudi druge tovarne.
V elektrarnah pravijo, da je električna energija, prav tako kot dobra letina, odvisna od »višje sile«. Če namreč ni vode, ni toka.
To je sicer res, toda industrija za to ni kriva. In tudi nikjer na svetu ne prihaja do tako hudih kriz. Nevzdržna pa je praksa, da ob pomanjkanju toka odklopijo daljnovod samo eni ali dvema panogama gospodarstva. Industrija aluminija, ki je sicer največji odjemalec električne energije, postane ob takšnih težavah za proizvajalce električne energije »nepotrebno zlo«. Resnica pa je, da prav ta industrija 365 dni na leto redno enakomerno odvzema tok, ponoči dn podnevi.
To ppmeni, da naše hidro-centrale, ki so žejo odvisne od količine vode v rekah, niso najbolj primerne, da bi oskrbovale industrijo aluminija z električno energijo?
Povsod na svetu so to že spoznali. Industrija aluminija v Nemčiji in ZDA sta se že popolnoma presumerili na termo-tok. Samo pri nas smo še odvisni od hidrocentral, ki so razen tega še sezonskega značaja.
Slišal sem, da ste že pred desetimi leti predlagali, kako bi rešili preskrbo z električno energijo. Kakšen je bil vaš takratni predlog?
Pri nas imamo vso elektriko v enem košu. Zato sem predlagal, da bi se industrija aluminija odcepila in da bi
zgradili posebno elektrarno, ki bi redno napajala naše peči. Rešitev je v termnoelektrami, ki naj bi ne bila povezana v sistem z drugimi proizvajalci električne energjjp.
Ali sedanja kriza ne kaže, da je predlog dober?
Sedanja kriza nas je poučila, da moramo najti trajno rešitev. Toda ne mislite, da prejšnja leta o tem ni bilo dovolj besed. Kriza električne energije traja žg vrsto let. Zato tudi v naši tovarni dvomimo, da se bo kaj kmalu premaknilo v našem elektrogospodarstvu. V zadnjih desetih letih nam edino v letu 1963 niso izklopili toka, sicer pa redno vsako leto in po več mesecev.
Zakaj je prav vaša tovarna prva, ki ji »odrežejo« žice n? daljnovodu?
Gre jim za to, da bi bilo število nezadovoljnih čim manjše. V sedanjem položaju je racionalizacija potrošnje električne energije nujna. Toda namesto, da bi breme pomanjkanja električne energije enakomerno porazdelili na vse potrošnike, odvzamejo enostavno tok največjemu potrošniku in s tem rešijo zadevo. Pomanjkanje energije tako ne prizadene potrošnikov, ki bi jim sarp tehnološki proces proizvodnje sicer vzdržal racionalizacijo. Ce bi bila racionalizacija namreč ekonomsko stimulirana pri potrošnikih, ki jo uporabljajo po svoji vplji in na ta način povzročajo v kritičnem času še večje obremenitve, bi krizo prestali brez dvoma z veliko manjšo gospodarsko škodo.
Ali so takšni odvzemi v navadi tudi drugod po svetu?
Elektrarne svoj ukrep zagovarjajo s trditvijo, da tudi v drugih državgh enako delajo. Po naših, ppdatkih pa takšnega nereda ni.: nikjer. Posebna komisija, ki je v ta namen obiskala Madžarsko, da bi proučila preskrbo z električnim tokom, se je vrnila brez dokazov. Madžarska je dežela, kjer je oskrba z električno energijo še slabša kot pri nas. Toda tupl tam v zadnjih desetih letih rušo odvzemali toka glavnemu potrošniku:	tovarnam alumi-
nija.
Zakaj petem ne poiščemo kake druge rešitve?
Ne vem. klorida je stvar v ceni. Elektrogospodarstvo meni,
da je cena električnega toka za nekatere proizvodne procese v industriji aluminija ' prefiizka, zato predlagajo razveljavitev starih predpisov. Toda če primerjamo čepe na svetovnem tržišču, potem pridemo do zaključka. da naše cene niso tako nizke. PovRrečna cena, ki jo Plačujejo v industriji aluminija v Gani znaša zg kilovatno uro 1,97 dinarjev, y Kanajli pa 2,25 dinarjev. Pod enakimi pogoji v ceni električne energije gradijo tudi novo industrijo aluminija v Grčiji, na Holandskem in V drugih državgh.
Kakšne so poslefllpe neprestanih odklopov?
Škoda se točno ne da preceniti. Zakaj? Za|o ker je za sedaj še škoda popolnoma nevidna. Ppči smo ob odvzemu toka pustili »zamrzniti«. S tem
seveda ni samo izpadia proizvodnja. Učinlti’ so ygrižpi. Zaradi stalnih prekinitev v zadnjih desetih letih je doba trajanja naših peči padla že na 15 mesecev, medtem ko je v tujini približno 5 let..
Razen škode sp pojavlja verjetno še vrsta drugih težav in stroškov?	1
Popolnoma nepotrebni stroški, ki gredo V breme tovarne, nastajajo tudi z ogrevanjem peči. Petnajst dni mpnreč moramo ogrevati peči, preden zopet steče proizvodnja. Razen tega v pečeh, ki se večkrat ohladijo nikoli ne dosežemo takšne kvalitete kovinp, kot je bila. V novi elektrolizi, ki je ni prizadela redukcija že nekaj let dobivamo visokokvalitetno kovino, ki je sposobna za vsako tržišče. Drugače pa je s kovino, ki jo daje stara elektroliza. V teh pečeh prav zaradi prelci-nitev težko dosegamo kvaliteto, ki bi bila tržna.
RAJ je z delavci, ki so zaposleni pri »zamrznjenih« pečeh? Kako usklajujete proizvodnje cele tpvarne, sgj je proizvodni prnees med seboj najti rij tesno povezan.
Ge bi vedeti naprej, kdaj bo toka zmanjkajo, bi lahko kaj storili. Takp pa smo večno v Škripcih. Števila zaposlenih ne moremo zmanjšati. Pogosti odvzemi pa povzročajo tudi neresen odnos delavcev do dela. Mislijo si, da lahko njihovo prizadevnost vsak čgs prekine »višja sjla«.
Tudi s stranskimi proizvodi, ki nam ob prgkinifvi toka ostajajo kot višek, ne vemo kgm. Ce bi namteč naprej	vedsli	za	»električno	krizo«,	bi lahko	našli kupce za
viške glinice, k| se ob redukciji električne energije pojavlja. Takp imamo sedaj 3500 ton glinice	odveč.	V	novembru	smo
jo s	težavo	prodali 10.000	ton.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
KAJ PRIČAKUJEJO V MARIBORSKEM »ZLATOROGU« OD REORGANIZACIJE?
PREHOD NA KRAJŠI DELOVNI ČAS
V mariborskem Zlatorogu so prišli do spoznanja, da je za uspešno gospodarjenje samo tradicija premalo. Tako so lahko ugotovili, da so mnoge mlajše tovrstne tovarne v Jugoslaviji že prerasle njihovo, bodisi v proizvodnji novih izdelkov bodisi v osvajanju domačega in tujega trga. Strokovnjakov skorajda niso imeli. Pojmi kot so na primer organizacija dela, produktivnost, nagrajevanje po delu, so bili za kolektiv Zlatoroga še do nedavnega tuji.
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 80 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni ln odgovorni urednik-
VINKO VRINKA VS
Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1. poštni predal 81S-VI. telefon uredništva 33-728 ln 36-672, uprave 33-722 ln 37-601. Račun pri Narodni banki v Ljubljani it. NB 600-11/1-365 — Posamezna Številka stane 20 din — Naročnina le: četrtletna 250. polletna 500 ln letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CSSP »Ljudska nravi ca« Llubljana
Nekaj' mlajših strokovnjakov, ki so pred nedavnim prišli v podjetje, se je začelo ubadati s tem. kaj storiti, da bi gospodarjenje v Zlatorogu spravili s stranskega tira. Največkrat pa so ostali' osamljeni, ker jih nihče ni hotel poslušati. Starejši -se niso »pustili« mlajšim. Medsebojni odnosi so se večkrat poostrili.
Vse to pa se je odražalo tudi v skromnih osebnih dohodkih zaposlenih. Zato je slednjič zmagalo spoznanje, da drugega izhoda za Zlatorog ni, kot zamenjati nekatere nesposobne vodile uslužbence in začeti znova z mlajšimi močmi.
Priznati pa so si morali, da tega v kolektivu ne bodo zmogli sami. Zato so prosili za sodelovanje Zavod za produktivnost iz Ljubljane, k j jim je tudi priskočili na pomoč. Tako so pred letom začeli z reorganizacijo podjetja. Osnovna naloga je bila speljati organizacijo dela tako, da bodo s 1. januar-
jem 1965. leta lahko prešji na 42-urni delovni teden. Na podlagi proučevanj iin ekonomskih izračunov pa so ugotovili, da je treba v procesu reorganizacije podjetja najprej uvesti službo normiranja — mimogrede povedano, nekatera delovna mesta v tovarni doslej sploh niso bila normirana — dobro organizirati komercialno službo in jp ločiti na oddelke nabave in prodaje, okrepiti kadrovski sektor, ustanoviti razvojni in raziskovalni inštitut ter izdelati sistem nagrajevanja po delu.
Prizadevanja kolektiva in strokovnjakov Zavoda za produktivnost so že dala prve rezultate. Povpraševanje po Zlatorogovih izdelkih se je občutno povečalo in so v primerjavi z lanskim letom povečali vrednost proizvodnje za približno 700 milijonov dinarjev, ne da bi pri tem povečali cene izdelkom. Tudi bolj organiziranp delo komercialne službe je dalo ploden sad, saj so prodali za
približno 2200 ton več izdelkov kot lani. Med najpomembnejše uspehe pa štejejo, da so iz proizvodnje izločili 40 izdelkov, za katere na tržišču ni bilo povpraševanja. Letos so tudi prvič v celoti izkoristili razpršilni stroj za detergente, ki je bil prej komaj polovično izkoriščen. To pa še ni vse, kar je omogočila boljša organizacija dela. Zlatorogovi izdelki so letos našli svoje kupce tudi izven Jugoslavije. Razen tega so produktivnost dvignili iti skrajšali čas proizvodnje za tono izdelkov ža 3.5 odstotka.
Ob vsem tem pa so izdelali tudi podroben elaborat in pripravili točne izračune, da bi lahko s 1. januarjem prihodnjega leta uveljavili skrajšan delovni čas. Za sedaj so se odločili za tri proste pobote V mesecu. Prednosti skrajšanega delovnega tedna so za Zlatorog predvsem v tem, da bpcjP imeli delavci več časa za počitek in rekreacijo. Delo v posameznih oddelkih je narpreč zelo težavno in zdravju škodljivo. Posebej velja to za ženske, ki pa so v kolektivu v večini. Razpn tega bodo imeli vzdrževalni obrati precej več časa, da bodo lahko posamezne okvare na strojih dobro popravili, zmanjšali pa se bodo tudi nekateri stroški, med drugim pri razsvetljavi, ogrevanju, prevozih zaposlenih na delo itd. Zato tudi računajo, da se bo povečala
Stopnja izkoriščenosti strojnega parka. Slabost tako skrajšanega tednika pa bo v tem, in tega se v jfolektivu tudi zavedpjo, da bodo stroji tri sobote v mesecu ostali neizkoriščeni. Zato v Zlatorogu že razmišljajo o
tem. fU hi v najkrajšem času
uvedli tudi četrto izmeno.
To so prvi koraki kolektiva Zlatorog k boljšemu gospodarjenju. Notpapjih rezefv imajo še veliko. Ko bodo odpravili na primer ročno pakiranje detergentov in drugih izde|kov, se bo produktivnost še povečala. Čeprav imajo nov stroj za pa-kiranje, jirf| ta naredi več kot polovico izmeta. jJgp|ovili so, da je temu kriva naša slaba lepenka, iz |talere so izdelani ovitki. Zato se že dlje ukvarjajo s tem, da bi pakirni strpj prilagod||i lepenki, ki jo upajo ha voljo. Drugo ozko grlo v proizvodnji pa je zastarela kotlarna, j»i pa so jo že začeli rekonstruirati. To, izboljšanje tudi nekaterih drugih tehnoloških postopkov pri proizvodnji toaletnega mila, osvajanje novih proizvodov, poseganje na zunanja tržj§ča, bo kolektiv Zlatoroga pripeljalo do še spodbudne j šili gospodarskih ukrepov. Veljko pa pričakujejo tudi od novega pravilnika o delitvi osebpih dohodkov, ki bo omogoči} nag^jevanjg po delu In pomenil stimulacijo za vsakega proizvajalca pri odkrit anju rezerv.	M. 2.
Statutov nismo oblikovali za predale
Ko si zdaj, ob vstopu v novo leto, zastavljamo vprašanje, kaj niim je pri urejanju sapno-upr§yni|i pdpospv v ^prem letu povzročajo najygč skrbi in dela, je odgovor hitro pri rpkj: f»bl|itoyapje statutov. Noben SiKpoppravm akt poslej še nismo sestavljgli tgko skrbno in s tolikšno delovpp vnemo, kot ta najvišji samoupravni akt delpvpe organizacije, zato ni čudijo, da nam fih pregledu enoletnega rpzyoja samoupravnih odnosov pridejo prav statuti prvi na misel. Vendar nam lahko zdaj, ko kujemo tudi delpvne programe, veji kpristi kritična presoja lastnega dela koj samohvala, zato se jp tudi lotevamo brez predsodkov.
Če se odločim? ZU razgovor »iz oči v oči«, potem lahko takoj povemo, da grmadenje statutov zadpjp dijj pred njihovim sprejetjem pri občinskih komisijah, ki naj bi p njih podrobno razpravljale, ni kaj prida koristilo njihovi kakovosti. Skozi »zadnja sita« jp prišlo v veljavo tudi marsikatero nezakonito določilo, ki terja črtanje ali vsaj ponovno obravnavanje. Oglejmo si nekatera!
e Ffekaj statutpy jma določila, da lahko direktor v nujnih primerih ukrepa mimo HRravnpga odbora in delavskega sveta, ni pa v statutih povedano., kaj s ti »nujni primeri«. Če gre zg nujno ukrppanje na primer ob eleitientarnih nezgodah, je takšno določil? na me-$tp, ce pa bi pod »nujnim ukrepanjem« razumeli direktorjev podpis na dokument o ngjptju' inyes|icijskega posojila (Češ, mudilo se je), je pa »nujnost« vredna temeljitega razmišljanja, predpp j? uzakonimo v statutu.
■	V statutih nekaterih de-lpynih organizppjj je določilo, da lahko centralni delavski svet povabi na svoja zasedanja iz vsake delovne enote tudi po enega sezonskega delavca, ti pa imajo pravico predlagati ne pa tudi pdlpčati. T° določilo je v nasprotju s temeljnim zakonom o volitvah samoupravnih orgapov, saj je jasno, da mo^ rajo imeti sezonski delavci enake pravice kot drugi.
■	Nekateri statuti omejujejo javnost dela, ger dojpčajo, da ima delavski svet pravico skleniti, da sodelujejo na sejah je povabljeni. Ali pa pravijo. da lahko predsednik delavskega §yeja yzgme članu delavskega syela besedo ali ga odstrani s seje. V enem izmed statutov celo piše, da ima centralni delavski svet pravico odpoklicati zbor poslpvne enote in njegove organe ter uvesti prisilno upravo. Takšna določila nedvomno izvirajo tudi iz strahu pred kritiko nepravilnosti v delovni organizaciji in preveč samostojnim delom pq-sipvpih enpt-
S temi tremi ilustrativnimi primeri, ki jih je ob analizi statptov opazila komisija za družbeno upravljanje pri republiškem svetu sindikatov in ki za pomanjkljivosti statutov niso niti najbolj jpafijnj, nikakor rig željmo razvrednotiti večmesečnih prizadevanj delovnih kolektivov pri oblikovanju statutov, marveč le poudariti potrebo po občasnih dopolnitvah statutov, ki jih terja tako izdelava s statuti predvidenih pravilnikov kot sama nenehno razvijajoča se praksa samoupravljanja.
Javna zahteva pp dopolnitvah statutov v letu, ki prihaja, je še posebno zato potrebna in utemeljena, ker ima med 120 analiziranimi statipti 1? 6 "/o stalutpv dpiočila, ki terjajo njihovo dopolnjevanje ozirom? Občasno podaljševanje njihove veljavnosti.
Kar samo od sebe se tudi vsiljuje vprašanje, kako so uspeli v nekaterih delovnih organizacijah regulirati vse samoupravne odnose z manj kot Stp pleni ip zakaj so v drugih delovnih organizacijah uporabili za isti namen več kqt tristo členov.
Sestgvijgvcj statutov so se torej preveč lahkega srpa otresli skrbi za njihovo občas-po izpppolnjeyanje, zato m cupno, da se je začel na statutih ppnekod že nabirati prah-Statute vendar nismo ustvarili zato, da bi napolnili predale pisalnili m*? z njimi, maryeč z namenom, da bi normativpo ovrednotili, regulirali |n usmerjali v§e bogastvo samoupravnih odnosov med delovnim} ljudmi.
V. B.
• AGROKOMBINAT KZ LENART:
DOBRO GOSPODARIJO
• KOPER:
Medtem ko so imeli lani precej izgube, je letos delovni kolektiv Agrokombinata — kmetijska zadruga Lenart v Slovenskih goricah precej izboljšal gospodarjenje. V prvih devetih mesecih letos so prigospodarili kar 69,971.000 dinarjev čistega dohodka. Tak uspeh v gospodarjenju so dosegli kljub temu, da so letos povečali osebne dohodke zaposlenim za 32 odstotkov.
Ko so na nedavnem zasedanju zadružnega sveta razpravljali o gospodarjenju letos, so ugotovili, da so dosegli takšen delovni uspeh predvsem zato, ker so precej prihranili na materialu, medtem ko so dohodek — realizacijo precej povečali. Tako so na primer lani v sadjarstvo vlagali precej gnojil in zaščitnih sredstev, pridelali pa
vseh del, tako da računajo, da bodo lahko predali novo proizvodno dvorano v obratovanje maja ali junija prihodnjega leta. Nova proizvodna dvorana, ki bo imela skupaj nekaj več kot 2000 kvadratnih metrov pokritega prostora, bo za kolektiv velika pridobitev, saj bodo vrednost proizvodnje lahko povečali za eno milijardo dinarjev. Gradnja proizvodne dvorane z opremo (polovica te je iz uvoza), bo veljala 363 milijonov dinarjev. V njej pa bodo izdelovali predvsem izdelke iz plastičnih mas.
Kolektiv Tovarne meril iz Slovenjega Gradca s prodajo svojih izdelkov nima težav, to pa predvsem zaradi tega, ker so kakovost izdelkov precej izboljšali. Dobro so se uveljavili že
tos še črkoslikarstvo. Z razširitvijo delokroga so v zadnjih 8 letih povečali tudi število zaposlenih za 9,6-krat, tako da letos že zaposlujejo 250 članov kolektiva. Za precej večkrat pa so povečali realizacijo, ki bo letos dosežena že s 600 milijoni dinarjev. Gospodarski načrt je sicer določal realizacijo 520 milijonov dinarjev, kar pa so dosegli že v mesecu novembru. Z razširitvijo dejavnosti pa so precej razširili tudi tržišče, saj opravljajo vsa prej navedena dela na področju cele Slovenije in v sedanji republiki Hrvatski.
Kljub takim delovnim uspehom pa ima kolektiv tudi nekatere težave. Primanjkujejo jim predvsem skupna skladišča, ki jih bodo zgradili v prihodnjih letih. Že prihodnje leto imajo v načrtu pričeti urejevati delovne prostore v mizarskem obratu na Pesnici pri Mariboru. V načrtu pa imajo tudi postopno gradnjo stanovanj za člane kolektiva. Letos pa so si uredili novo upravno poslopje, katerega gradnja je veljala 27 milijonov dinarjev (imeli lastna sredstva). Pri tem pa je treba omeniti tudi to, da so člani kolektiva pri ureditvi nove upravne zgradbe opravili več kot 1300 prostovoljnih delovnih ur in da so novo upravno poslopje predali svojemu namenu za dan republike.
Z. L.
Predpraznični motiv "
so razmeroma malo sadja. Več so morali vlagati predvsem zaradi tega, da bi ublažili katastrofalne posledice toče. Letos pa so bili materialni stroški nekoliko nižji, vendar je bil pridelek sadja boljši. Zlasti obilen je bil pridelek hrušk. Letos so pridelali tudi precej koruze v zrnju. Največ uspeha pa so imeli pri pitanju mladih govedi, tako v lastni proizvodnji, kot v pogodbenem sodelovanju. Med delovnimi enotami so najbolje gospodarili v delovni enoti Lenart, kjer so pridelovali predvsem koruzo, krmo in pitajo mlada goveda. Dobro so gospodarili tudi v delovnih enotah transport, blagovni promet in DE »BREST« ter v delovni enoti Benedikt, ki je prav tako kot enota Lenart poljedelsko živinorejska.
Kljub tako dobremu gospodarjenju v prvih devetih mesecih letos pa so na zasedanju zadružnega sveta menili, da bo potrebno nekatere stvari še izboljšati. Menili so, da so še rezerve v organizaciji dela. Bolj bo potrebno paziti tudi na osnovna sredstva — stroje in se še bolj truditi pri delu, tako da bodo uspehi še večji.
-nik-
• TOVARNA MERIL
Prihodnje leto že za milijardo proizvodov
V tovarni meril Slovenj Gradec so pred leti izdelovali le izdelke iz lesa. Lani, predvsem pa letos so pričeli izdelovati tudi izdelke iz plastičnih mas. Prav zaradi te novosti v proizvodnji so vrednost te precej povečali, tako da računajo letos doseči že 800 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje — realizacije. Predvideno vrednost plačane realizacije 763 milijonov dinarjev so že dosegli, tako da računajo, da bo proizvodni načrt presežen letos za 6 do 7 odstotkov.
Kljub težavam, ki jih ima kolektiv zaradi pomanjkanja bukovega lesa, ki je v lesnem obratu osnovna surovina, in težav pri uvozu materiala, ki vpliva na proizvodnjo obrata plastičnih izdelkov, računajo v letu 1965 vrednost proizvodnje precej povečati, tako da bi le-ta znašala že nekaj več kot milijardo dinarjev. Proizvodnjo bodo za toliko povečali predvsem zaradi novopridobljenih proizvodnih zmogljivosti. Izboljšali pa bodo tudi tehnologijo dela. Letos so že rekonstruirali en del tovarne. Prihodnje leto pa bodo z rekonstrukcijo nadaljevali. Letos so pričeli graditi tudi novo proizvodno dvorano, ki bi morala biti zgrajena že do 29. novembra letos. Vendar gradbeno podjetje ni opravilo
Pobuda,
vredna posnemanja
(Foto: M. Šparovec)
tudi v izvozu, saj 30 odstotkov svojih izdelkov izvažajo in to predvsem na zahodna tržišča. Računajo, da bodo v prihodnjih letih izvoz v zahodne države še povečali. Ugodne možnosti izvoza pa se jim obetajo tudi na vzhodna tržišča, tako da bo že jorihodnje leto celokupni izvoz precej povečan.
-nik-
• »GRADLES« MARIBOR:
Ker v občini Slovenj Gradec še nimajo krajevnih skupnosti, so na rednih letnih konferencah krajevnih organizacij predlagali, da jih je potrebno čim prej ustanoviti. Na občinskem odboru SZDL pa smo izvedeli, da bodo krajevne skupnosti ustanovili že ta mesec na zborih volivcev.
Ob 10-letnici podjetja Tomos v Kopru je kolektiv priredil razen za svoje člane tovariški večer tudi za redne in invalidske upokojence podjetja in jih za dolgoletno delo nagradil. Po sklepu delavskega sveta so med 31 upokojencev razdelili nekaj nad milijon dinarjev: redni upokojenci so prejeli po 60.000 din, invalidski pa različne zneske, odvisno od njihovih službenih let in delovnega staža v podjetju, Skrb kolektiva Tomosa za Pravljica o dedku Mrazu upokojence je vsekakor vredna pohvale in posnemanja.
-ik- • SLOVENJ GRADEC:
(Foto: M. Šparovec)
Proizvodni načrt so že izpolnili
Iz malega gradbenega podjetja, ki je še leta 1956 zaposlovalo le 25 članov, ki je ustvarilo 16 milijonov dinarjev realizacije, je Obrtno gradbeno podjetje »Gradles« iz Maribora postalo v zadnjih letih eno večjih obrtnih podjetij. Od tega leta dalje se je podjetje naglo' razvijalo. Tako so leta 1957 k mizarski dejavnosti uvedli še parketarstvo in dosegli realizacijo 40 milijonov dinarjev, medtem ko je bila realizacija leta 1960 že 220 milijonov dinarjev. V letih 1961—1964 so predmet poslovanja ponovno razširili in k že obstoječim dejavnostim uvedli še teracerstvo, polaganje vseh vrst plastičnih podov, ke-ramičarstvo in pečarstvo ter le-
6 MARIBOR:
Humana gesta
V zvezi z veliko materialno škodo, ki je s katastrofalnimi poplavami prizadela zlasti prebivalce Zagreba, je delavski svet Elektroindustrije in Splošne montaže Maribor sklenil, da bodo njegovi servisi v Zagrebu prizadetim družinam za polovično ceno popravljali vse hladilne naprave. Tej humani akciji so se pridružile tudi sindikalne podružnice PTT podjetja, ki so zbrale za pomoč poplavljencem okrog 800.000 dinarjev. Ta znesek so namenili 270 družinam PTT delavcev v Zagrebu, ki jim je poplava uničila imovino.
-ik
Pismo dedku Mrazu
USPEH KONFERENC
(Foto: M. Šparovec)
imajo v občini Slovenj Gra< precej težav, saj nimajo v v: krajih primernih prostorov opreme. Zelo dobro pa d klub v Starem trgu, kjer pri ja jo številne razgovore, iiterai večere in podobno. Klub opremljen tudi s primerno op mo in televizorjem. Da bi po vili klubsko delo, imajo v ot ni Slovenj Gradec v načrtu vseh večjih krajih do leta 15 urediti primerne klubske pi store.	__nj]j__
V občini Slovenj Gradec so že končali s konferencami krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi. Konference so bile dobro obiskane, pa tudi razprave so bile živahne. Na konferencah so se predvsem pogovorili o delu krajevnih organizacij v preteklem obdobju, o načrtih dela za prihodnje, o klubskih prostorih, o potrebi po ustanovitvi krajevnih skupnosti, o šolstvu in nekaterih krajevnih vprašanjih. Na konferencah so izvolili tudi nove odbore krajevnih organizacij.
Na konferencah krajevnih organizacij na vasi so razprav-
ljali tudi o pogodbenem sodelovanju kmet—zadruga. Ugotovili so, da je bil v sodelovanju v zadnjem času dosežen precejšen napredek. Ker pa kmetje še zmeraj pridelujejo preveč poljščin (po številu), bo treba v prihodnje narediti odločnejši korak v smeri specializacije pridelovanja. Ker so na področju občine ugodni pogoji za pridelovanje krme in rejo živine, je treba razvijati in krepiti predvsem ti dve panogi, še zlasti živinorejo. Govorili so tudi o mehanizaciji, zlasti manjših kmetijskih strojih za kmečko uporabo. Kmetje si na primer želijo ročnih
motornih kosilnic predvsem zato, da bi si olajšali delo in da bi lahko pravočasno pokosili in pospravili kakovostno dobro seno. Ugotavljajo namreč, da je zmerai te~:» H'-' ljudi za težaška kmečka dela, med katera spada tUui au- . In^ prav zaradi nepravočasne košnje pridelajo kakovostno slabo krmo, zato tudi pridobivanje mleka in prireja mesa nista takšna kot bi bila pri dobri krmi. Govorili so tudi o davkih višinskih kmetij in menili, da bo oprostitev plačevanja davka precej vplivala na boljše gospodarjenje hribovskih kmetov.
Ker je na področju občine Slovenj Gradec tudi precej gozdnih posestnikov, so na konferencah Socialistične zveze delovnih ljudi govorili tudi o gozdarstvu. Menili so, da je delo (posek in spravilo lesa) gozdnih posestnikov preslabo plačano in to zaradi nizkih odkupnih cen lesa in zaradi velikih dajatev. Tako dobi na primer kmet svoje delo precej slabše plačano kot delavec pri gozdnem gospodarstvu.
DVIGALO DO
STANOVANJA
,
' <>
Med tretjim in četrtim nadstropjem je v dvigalu nenadoma nekaj zamolklo zahresčalo, luč je ugasnila, kabina se je stresla in ustavila.
Rekel sem nekaj, kar pa ni za objavo, poiskal vžigalice, posvetil na komandno ploščo in ponovno pritisnil na gumb za peto nadstropje.
Dvigalo pa se zame ni zmenilo.
Zato sem pritisnil na gumb za alarm — in čakal.
Bilo je ob treh popoldne, nekaj minut čez, prav toliko, kot bi lahko zamudil sestanek, ki je bil v sejni sobi v petem nadstropju.
V glavi mi je bobnelo ...
Menda je ja hišnik slišal moj klic na pomoč! Če je, bom prišel pravočasno in bom tovarišem lahko povedal, da nujno potrebujem stanovanje in kakšno si želim. Če ga pa ni, če sedi v bifeju nasproti...
Čakal sem nekaj minut in spet pritisnil na gumb za alarm.
Bilo je tiho kot v grobu.
Ljudje so iz pisarn že pred. debelo uro odšli domov, snažilke bodo prišle šele ob petih; v vsej imliki hiši ni bilo nikogar — razen stanovanjskih interesentov v petem nadstropju.
Iz drobcene reže pri vratih me je oblizoval pramen svetlobe.
Pogledal sem na uro. Sestanek se je že zdavnaj začel.
Zena mi je pred odhodom naročila:
»Ne bodi šleva, Samo tri stanovanja imate, interesentov pa vas je petkrat toliko. Prvi vstani in povej, da si že dovolj dolgo čakal. Reci, da se ne boš prikazal t? pisarno, dokler ne dobiš stanovanja.«
Začel sem tolči po vratih.
A mojih ob-upnih klicev na pomoč očitno nihče ni slišal.
Medtem so v petem nadstropju —■ brez mene — delili stanovanja.
»Nikar ne sprejmi sleherno stanovanje,« mi je še zabičala žena. »Zlasti ne stanovanja v stolpnici pri Potoku. Pet let so jo zidali, ker bojda niso imeli denarja, zdaj pa naj bi stanovalci plačevali njihove grehe. Tam bodo stanarine najmanj dvanajst tisoč. Pa tudi v tiste vrstne hiše na Stari cesti ne grem. Tamkaj so trikrat menjali parket, ker so ga polagali vlažnega, mi pa naj bi jim to plačali. Zahtevaj skromno stanovanje v Novem naselju, v stolpnici, ki so jo gradili le dve leti.«
Ob mislih na vse te njene želje, se me je jelo lotevati malodušje, ki se je kmalu sprevrglo v obup.
Nisem več razbijal po vratih dvigala, stisnil sem se v kot in mislil na tovariše, ki so si v petem nadstropju delili stanovanja.
Zdaj morebiti govori računovodja Kregar. Kar slišim ga: »Imam stanovanje, tovariši, toda majhno je, preskromno zame, sin mi bo v kratkem šel na univerzo, dekle je v tistih letih, ko potrebuje posebno sobo.«
Morda pa govori pomočnik komercialnega, Robek: »Spričo zaslug, ki jih imam za to podjetje, v katerem sem. pustil svoja najboljša leta ...« Ali pa šef planskega oddelka tovarišica Bezjakova: »Res je, da sent v tem podjetju šele poldrugi mesec, toda v pogodbi, ki sem jo sklenila, ko sem prišla, je- črno na belem zapisano ...«
»Da. tovariš Kregar. Seveda, tovariš Robek. Na vsak način, tovarišica Bezjakova, pogodbo bomo spoštovali.«
Vnovič sem z vso silo pritisnil na vse gumbe, razbijal po vratih, kričal, pa ni nič pomagalo.
Ugasnil je še tisti pramen svetlobe.
Potlej sem pel borbene pesmi, govoril sem kot na shodu in prvič v svojem življenju sem kot tehnik povedal svojemu šefu inženirju, da je čisto navaden napihnjen mehur.
Spominjam se še, da sem preklel vse izume tega sveta, s posebnim ozirom na elektriko, elektrarne in industrijo dvigal ter prisegel, da nikoli več ne bom stopil v nobeno dvigalo.
Po dveh urah in pol sem se ukvarjal z literaturo; sestavljal sem pesem, ki se je začela takole:
»Iz kril noči v svetel dan hiti...«
Naprej pa nisem prišel, kajti tedaj se je prižgala luč in dvigalo me je samoiniciativno potegnilo v peto nadstropje.
Medtem sem na stanovanje povsem pozabil. Nanj sem. se spomnil šele, ko sem zagledal stanovanjske interesente, ki so odhajali s sestanka.
»Glej ga« mi je dejal predsednik komisije, »Kje pa si hodil; stanovanje smo ti dodelili, tebe pa ni.«
»V stolpnici v Novem naselju,« je hitel Kregar. »Komfortno dvosobno stanovanje,« je pristavil Robek. »Sicer je res v 14 nadstropju,« je rekla Bezjakova, »pa kaj zato, saj je v hiši dvigalo.«
V glavi se mi je nekaj zavrtelo in kot obseden sem zakričal: »Ne tovariši, samo tega ne!« pa sem jo ucvrl po stopnicah navzdol. Slišal sem še, kako je predsednik komisije dejal:
»Ubogi človek, od sreče se mu je zmešalo.«	j. v.
V	lesnem podjetju »Miza« se je kot blisk razširila novica:
Dobili bomo novega direktorja.
V	trenutku, ko je kolektiv zvedel za to najnovejšo kadrovsko spremembo, se nihče ni več zmenil za starega direktorja. Nikogar ni bilo, ki bi povprašal, kam gre, zakaj in čemu, vsi so le ugibali, kdo ga bo nadomestil.
Človek mora namreč gledati naprej.
Mihcev Peter, ki je navadno dobro podkovan o vsem, kar se dogaja v občinskem merilu, je zaupno povedal administratorki Micki:
»Kolikor jaz vem, je en sam resen kandidat. Gre za načelnika gospodarskega oddelka v občini. 2s precej časa šušljajo, da ga bodo rotirali.«
Kovačev Janez, za katerega trde, da je živa enciklopedija vsega, kar se dogaja v podjetju, je dejal mojstru Tonetu:
»Vse kaže, da je našemu komercialnemu vendarle padla sekira v med«
Tovariš Trpin, ki je v svoji karieri že nekajkrat skušal doseči direktorski položaj, pa je vedno segel prenizko, je vprašal predsednika delavskega sveta:
»Pa menda niso v ozadju te spremembe nove skupščinske volitve?«
»Ne vem.«
»Trpin pa je trpko nadaljeval:
»Morebiti ne vedo, kam naj bi dali dosedanjega poslanca.«
»Ne vem « je ponovil predsednik, »nam so le naročili, naj objavimo razpis za novega direktorja.« Potem pa
se je spomnil na svojo reputacijo in važno dodal: »In tudi če kaj vem, ne dam nobene izjave.«
Ugibanj je bilo nič koliko in ker samoupravljavci niso našli nikogar,
ki bi potešil njihovo radovednost, je Jurij Možek, ki je imel strica v občinski skupščini, obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, in skušal zvedeti, koga jim bodo naklonili za novega direktorja.
Naslednje jutro so najbolj radovedni samoupravljavci čakali Može-ka na cesti pred njegovim stanovanjem.
»Si zvedel?«
Jurij se je zagonetno smehljal.
»Zini, no!«
»Poznate direktorja tovarne čevljev iz Gornjega dola?«
Nihče ga ni poznal.
»Pa saj bi ga morali poznati! Prej, predno so ga rotirali na sedanji položaj, je bil direktor tovarne perila v Starem gradu«.
»Ja,« je rekel Mihcev Peter, »slišal sem zanj, videl ga pa nisem; pripovedovali so mi, da so ga rotirali iz tovarne dežnikov v Goricah, kjer je bil direktor.«
»Pa menda ni to tisti direktor,« je vprašal Kovačev Janez, »ki je prišel v tovarno čevljev iz kmetijskega kombinata?«
»Seveda,« je rekel Jurij, »še prej pa je bil direktor kovinske tovarne v Dolini in še prej ...«
Tedaj se jim je posvetilo.
»Saj to je vendar naš bivši direktor. Od nas je odšel v kovinsko tovarno, takrat ob prvi rotaciji.«
Jurij Možek je prikimal.
Predsednik delavskega sveta je dejal:
»Pa smo tam, kjer smo bili.«
Tovariš Trpin pa je trpko pripomnil:
»In vse težave se začenjajo znova.«	J. V.
Delovni kolektiv tekstilnega podjetja »Spodnje perilo« je — po svojih vodilnih tovariših — vedno napredoval ramo ob rami z našim družbeno ekonomskim razvojem in nikoli se ni zgodilo, da bi mu ušla kakršna koli luknja v trenutnem gospodarskem sistemu.
V zadnjih nekaj letih se je zlasti specializiral na področju pridobivanja večjega bruto dohodka in nikoli se ni zgodilo, da bi se pri tem pre-
grešil nad eno samo črko zakona.
Po veljavnih predpisih je namreč takšnim podjetjem teže navijati cene za njihove stare izdelke — pri takšnem dviganju cen ima besedo tudi družba — veliko laže in dokaj samostojno pa lahko določajo cene novim izdelkom.
V delovnem kolektivu »Spodnje perilo« so te veljavne predpise upoštevali in določali nove cene samo novim izdelkom.
Res pa je, da so morali zato v minulih nekaj letih nekajkrat spremeniti asortiman svojih proizvodov.
Najprej so na primer izdelovali moške srajce tipa »Janez«, ki so jih prodajali po 2500 dinarjev. Potem so na teh srajcah naredili še eno gumbnico in prisili še en gumb, jih preimenovali v moške srajce tipa »Peter« in. jih prodajali po 3500 dinarjev. Končno so zamenjali vse gumbe, ki so imeli poprej po štiri luknje, odtlej pa le po dve, jih preimenovali v moške srajce tipa »France« in jih prodajali po 4500 din.
Tako nekako so počeli tudi z drugimi izdelki.
Zenske kombineže so bile najprej »Metke«, potem »Ljubice«, in končno »Nežke«, otroške žabice so se iz tem »Zubi«, moške spodnje hlače pa »Pubi« preimenovale v »Bubi« in po-iz »Elegant« v »Mister« in končno v »Kavalir«.
Hkrati, ko so dražili svoje izdelke, pa so seveda spreminjali tudi način proizvodnje.
Kjer so prej šivali z belim sukancem, so potlej z rdečim, modrega so zamenjali z zelenim; tam, kjer je bil prej en šiv, sta bila po preimenovanju dva — in bilo je še veliko podobnih pomembnih proizvodnih novosti.
Dohodek je rasel, da je bilo veselje!
Nedavno tega pa je bilo nekaj vodilnih tovarišev njihovega podjetja
na sestanku vodilnega kadra v občinskem merilu, na katerem so se pogovarjali o poslovni morali.
Ko so se vrnili, so sklicali sejo delavskega sveta.
Predsednik je dejal:
»Sestali smo se zato, da bi se pogovorili o naši poslovni morali. Povem vam, v dno srca nas je bilo sram, ko so tovariši z občine — v podkrepitev svojih tez, kakšna naj bo poslovna morala in kakšna ne bi smela biti — navedli kot negativen primer prav naše podjetje. Res je, da nismo ničesar nezakonitega storili, dejstvo pa je, da naš način prizadevanja za večji bruto dohodek le ni bil povsem v skladu z moralnimi normami, ki jih terja naša družba. Ne bi smeli tako očitno izkoriščati luknje, ki jo je v predpisih pustil zakonodajalec. Zato sodim, da moramo
korenito prelomiti dosedanjo prakso in..zagotoviti takšno poslovno moralo, ki bo lahko drugim za vzgled.«
Delavski svet je po temeljiti in samokritični razpravi, v kateri so člani zlasti poudarjali, da je treba poslovati odkrito in pošteno, obsodil dotedanjo prakso in svečano izjavil, da se bo podjetje »Spodnje perilo« poslej v svojem poslovanju ravnalo po sodobnih moralnih normah.
Da bi to svojo odločitev kar takoj uveljavili v praksi, je delavski svet sklenil, da bodo s prvim decembrom podražili nekatere izdelke, ne da bi jih — preimenovali.
Ta sklep so sporočili komisiji za cene pri višjem političnem teritorialnem forumu in ji obljubili, da poslej ne bodo več iskali lukenj v sistemu in da bodo odpravili iz svoje prakse vse, kar ni v skladu s poslovno moralo.	J. V.
17 slovenskih krajev z več kot 2000 prebivalci živi brez živega gledališča
V sezoni 63-64 občuten padec koncertnih gostovanj
»Kulturne škarje« med najmočneje urbaniziranimi ' naselji in ostalimi kraji so preveč odprte
Mestno gledališče ljubljansko še vedno in ponovno na vrhu lestvice gostujočih gledališč
55 odstotkov dvoran v Sloveniji v zelo slabem stanju. V marsikateri izmed njih dobe gledalci namesto umetniško zrelih predstav — ozebline 1

Ljubljanska novoletna razglednica
(Foto: Milan Šparovec)
»SLOVENSKA KULTURA«
KAJ JE TO?
■IllIllEIIElEEfllllllll
■isiiiime
Vprašanje v naslovu si zastavljamo v zvezi z gledališko in glasbeno dejavnostjo, ali še določneje, z gostovanji poklicnih gledaliških in koncertnih korpusov. V koliki meri so le-ti last celotnega slovenskega duhovnega prostora in koliko so vklenjeni v mestna središča, kjer so nastali in se razvijali? Pod statističnim drobnogledom (se odgovor na zastavljeno vprašanje pojavlja v takile obliki.
Če seštejemo vse obiskovalce gledališč v pretekli sezoni, lahko ugotovimo, da na videz vsak četrt/ Slpvenec enkrat letno zaide v gledališko dvorano; če pa od skupnega števila obiskovalcev odštejemo abonente, se ta odstotek zniža na eno petino vseh prebivalcev Slovenije. Odštejmo zdaj od skupnega števila obiskovalcev tiste, ki se s stalnimi dramskimi gledališči srečajo na gostovanjih, pa se znajdemo pred destvom, da živi tri četrtine vseh gledaliških obiskovalčev v mestih, kjer so ta gledališča doma, kjer imajo stalne predstave. Brez stika z živim gledališčem je tedaj se-
demnajst krajev z več kot dva tisoč prebivalci, da o ostalih šest tisoč naseljih v Sloveniji ne govorimo. "Preidimo h glasbi. Podatki pričajo, da je večina koncertnih prireditev osredotočenih na Ljubljano in Maribor, v ostalih krajih pa so izjemne in občasne. Tako je bilo na primer v sezoni 1963/64 v Ljubljani 146 koncertnih prireditev, v vseh ostalih krajih Slovenije pa ne več kot 100. V organizacijskem okviru Koncertne direkcije Slovenije se je število koncertov v Ljubljani v zadnjih štirih letih povečalo od 43 na 54, v ostalih krajih pa je število koncertov padlo od 124 na 85. Število stalnih obiskovalcev koncertov v Ljubljani pada in lani ni kaj prida preseglo enega odstotka vsega prebivalstva tega mesta.
Skupne ugotovitve za gledališče in glasbo nas tedaj opozarjajo, da so gledališke in glasbene prireditve domena najmočneje urbaniziranih mestnih središč (kjer često niti niso polno izkoriščene). Nihče seveda ne bo terjal, naj bodo kulturne prireditve v enaki meri dostopne hribovskemu kmetu in prebi-
valcu glavnega mesta; manj razprte škarje pa si bo v tem primeru vendarle zaželel vsak, ki soglaša z določili ustave (»Družbena skupnost ustvarja pogoje za razvijanje kulturnih in umetniških dejavnosti ter za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov in skrbi, da so plodovi kulturnega in umetniškega dela dostopni Občanom.«) in ki mu kulturna raven našega’6164' veka ni deveta briga. Kakšne ovire torej nastopajo pri razdeljevanju, določenih (glasbenih in gledaliških) kulturnih dobrin in kje so vzroki za statistično dokazano odmaknjenost dobršnega dela prebivalstva od živih kulturnih dogodkov?
Naštejmo nekaj že davno znanih resnic. Pomanjkanje premišljenega Iri čvrsto zasnovanega načrta glasbene in gledališke vzgoje ter pomanjkanje denarnih sredstev — v najtesnejši zvezi s tem pa neustrezni ali nikakršni prostori, pomanjkljiva propaganda za kulturne prireditve, nerazvita managerska služba, šibka dejavnost kulturno prosvetnih organizacij, neustrezen in ne-
ABSOLUTNO
Sem za absolutno svobodo ustvarjanja in dal bi jo vsakomur brez razlike, če misli tako kakor mi.
(Karikatura D. Saviča — po »Borbi«)
komentiran program posameznih prireditev, predvsem pa preskromen osebni standard, ki občanu s povprečnimi osebnimi dohodki nalaga honorarno delo in zapira pot do kulturnih dobrin. Prene-katerikrat se zgodi; da gledališče ali koncertna hiša prejme sredstva za izvedbo minimalnega programa, za gostovanja, propagando in vključevanje v načrtno kulturno vzgojo pa ji zmanjka sape. Ustanovitelj pravi, gostovanja niso moja stvar, v krajih, kjer bi bila gostovanja potrebna, pa pravijo — radi bi, ampak nimamo denarja. Tako se je zgodilo, da sta v pretekli sezoni mariborska Drama in Opera gostovali vsega skupaj enainpetdesetkrat, ljubljanska Drama dvaintridesetkrat, Slovensko ljudsko-gledališče' petimsedemdeset-krat in Mestno gledališče ljubljansko sedemindevetdesetkrat.
V letošnji sezoni je položaj še ža-lostnejši. Ljubljanska Drama sploh še • ne ve, koliko in kje bo gostovala, SNG v Mariboru m, bo izkoristilo, niti polovico gostovalnih kapacitet,., SLG Celje ’• ima sicer dogovore, v , Novem mestu, Brežicah in Ptuju, v okolici Celja pa zanj nimajo denarja i,n le Mestno - gledališče si je pri delovnih organizacijah in občinah zagotovilo „ vsa , potrebna sredstva, za . predstave izven Ljubljane. Mladinsko gledališče se., komajda, prebija od predstave, do predstave, kaj šele, da bi si moglo privoščiti gostovanja.
Seveda niso posredi samo dejanski Stroški za posamezne predstave. Marsikje sploh nimajo ustreznih dvoran in odrov, drugod spet jim primanjkuje svetlobne opreme, garderob in ogrevalnih naprav. Teater v mrazu pa ni kdo-vekaj vabljiv. In scena na majhnem odru brez prave luči tudi ne. Zato igralci niso preveč navdušeni nad gostovanji, saj jim v takih pogojih raven predstav hudo pada, gledalci pa tudi ne, saj dobe namesto umetniško zrelih predstav često ozebline. Dvorane v Sloveniji so namreč (z redkimi izjemami) slabo vzdrževane. Po podatkih Inštituta za socioldgijo hišo leta 1963 dali za vzdrževanje dvoran, v 17 občinah niti dinarja; ker tako ravnanje ni izjema, ampak pravilo, ni čudno, da je po navedbah iste Ustanove 55% dvoran v Sloveniji v zelo slabenj stanju.
Težav se torej ne zmanjka in nič ne kaže, da bi jih bilo" v prihodnjem letu manj. Delen,izhod iz tega začaranega kroga je moč najti v povečanem številu televizijskih prenosov iz naših gledališč, predvsem pa v načrtnejši kulturni politiki, ki bo usklajala prireditve domačih izvajalcev in- gostov v posameznem kraju, ki bo uresničila čvrsto posredniško mrežo za kulturne prireditve (kakršne zdaj nimamo) in ki bo .občinske odbornike soočila z dejstvom, da imajo do kulturnih -prireditev v -kulturnih prostorih pravico vsi občani, ne le tisti, ki prebivajo v mestnih središčih. Tedaj bo beseda »slovenska kultura« dobila drugačen zven in pomen.
. DUŠAN .TOMŠE
Novoletni razgovori o filmskem repertoarju
Ob koncu leta smo povprašali naša podjetja za izposojanje filmov, kakšen je njihov filmski fond v prihodnjem obdobju, kakšni so problemi v njihovi vsakdanji dejavnosti in s kakšnimi poslovnimi željami stopajo v leto 1965. Vsi so nam zagotovili, da so se tudi v letošnjem letu trudili, da bi pridobili čim več kvalitetnih filmskih del ter z njimi dopolnili svoj filmski fond. Sklenili so kupne pogodbe s številnimi tujimi proizvajalci, vendar vseh filmov še niso dobili, ker naše banke nimajo dovolj potrebnih deviznih sredstev. Vsekakor pa si vsi prizadevajo, da bi ljubiteljem filmske umetnosti posredovali čim več dobrih domačih in tujih del.
Prvi nam je odgovoril predstavnik podjetja »Kinema« iz Sarajeva Duško Kovačič: »Med novimi filmi, ki smo jih odkupili, naj omenim italijanski film »Včeraj, danes, jutri« z Marceliom Mastroiannijem in So-phio Loren v naslovnih vlogah, angleški film »Džungla lepotic«, o izbiranju lepotice sveta, francoska filma »Slavne ljubezni« z Brigitte Bardot in Jeanom Paulom Belmondom ter »Preplah na gradbišču« z Monico Vitti. Od domačih pa »Marš na Drini«. Naši poslovni stiki s slovenskimi kinematografi naj bodo tudi v prihodnje takšni kot doslej. Trudili se bomo, da bodo filmi opremljeni s slovenskimi podnaslovi, od slovenskih gledalcev pa želimo, naj jjbsve-tijo malo več pozornosti tudi filmom vzhodnih dežel.
Franjo Hursa iz podjetja »Croatia film« je dejal: Med pomembna dela v prihodnjem letu sodi vsekakor ameriški film »Upor na ladji Boun-ty« s številnimi nagradami in Oscar-jem v letu 1962, angleški film »Tom Jones«, nagrajen s štirimi Oscarji ter številnimi nagradami na raznih svetovnih festivalih, italijanski film »Osem in pol«, prvi nagrajenec filmskega festivala v Moskvi, »Sladka ptica mladosti«, film po delu Ten-nesseja Williamsa ter film »Izbiti oponaševalca«, nagrajen z osmimi Oscarji. S slovenskimi kinematografi imamo dobre odnose, nezadovoljni pa smo s časopisno kritiko, ki često razvrednoti dela, ki so občinstvu izredno dobrodošla.«
Predstavnik »Makedonija film« Drago Tomovič je uvodoma poudaril, da stanje z nakupom novih filmov ni najbolj rožnato. Filmov iz tujih dežel ne dobimo redno, ker primanjkuje deviznih sredstev. Domačih filmov, ki jih še snemajo, pa podjetje še ni odkupilo, ker se boji, da niso kvalitetni in bo z njimi imelo le izgube. Med pomembnimi tujimi deli je ameriški film »Zajtrk pri Tiffanyju« z Audrey Hepburn v glavni vlogi, francoski film »Misterij Pariza« z Jeanom Maraisom, italijanski film »Noro morje« z Glno Lollobrigido in Jeanom Paulom Belmondom ter »Boccaocio 70«. Med domačimi pa film. izdelan po anketi iz sodobnega življenja »Resnično stanje stvari«.
Predstavnik »Zeta filma« Matija Eles je med drugim povedal, da je podjetje odkupilo nekaj pomembnih del, med katerimi je španski film »Krvnik«, ki je bil nagrajen na filmskem festivalu v Benetkah, nova verzija francoskega filma »Grof Monte Christo«, Godardov film »Prezir« z Brigitte Bardot v glavni vlogi, italijanski film »Nevarni ovinki« z Vittorijem Gassmanom ter prva sinhronizirana verzija »Lani v Marien-badu«. Naše poslovanje s slovenskimi kinematografi je dobro, razočarani smo samo nad slovensko publiko, ki ni sprejela naše sinhronizacije filma »Lani v Marienbadu*.
Predstavnik »Morava filma« Edvard Jurca je dejal, da je podjetje odkupilo med drugim tudi film »Ana Kamnina« z Greto Garbo v naslovni vlogi, ameriške filme »Kaj se je zgodilo z Baby Jane« z Bette Davis in Joan Crawford v naslovnih vlogah. »Razbito ogledalo« z Orsonom Wellsom. »Skrivnosti življenja«, Disneyev dokumentarni film in bolgarski film »Tatovi breskev« z. Kadetom Markovičem, ki je bil nagrajen na beneškem festivalu. V prihodnjem letu želimo, da bi gledalci vse naše filme sprejeli s takšnim navdušenjem, kot so sprejeli slovenski f,ilm »Ne joči Peter«.
Predstavnik podjetja »Vesna film« Albert Vodnik pa nam je povedal, da je podjetje odkupilo angleški film »Becket« po Anouilhovem delu in z Richardom Burtonom v naslovni vlogi,, ameriški film »Upornik brez razloga« z Jamesom Deanom, ameriški kriminalni film »Topkapl« z Melino Mercouri ter ameriški film z Johnom Waynom »Satari«. Med vzhodnimi deli pa ruski film »Balada o Moskvi«, češki film »Črni Peter* in številna druga dela. Svoj razgovor je zaključil z besedami: »Slovenskim kinematografom, želimo boljše ekonomske uspehe in večje razumevanje raznih družbenih činiteljev, slovenskim kritikom pa še naprej življenje z močno hrbtenico.«
IVA BOZOVICAR

MOŽNOSTI ZA RAZVEDRILO IN ODDIH LJUBLJANČANOV V ZIMSKIH MESECIH
*~nr.......ittitiiitt iii[mi>iiimiiii'iwiiiin i»iuwiii»iiii—iui'i
i
p

1
I
I
i
Topli jesenski meseci so že davno za nami.
Živo pisano preprogo iz suhega listja je zamenjala mehka snežna odeja. Nekaterim je prinesel sneg veselje, drugim skrbi.
Tudi športnikom, ki imajo zimo prav tako radi kot poletje, prinašajo beli meseci svoje preglavice. Denar za opremo, počitnice na snegu, kako in kam na razvedrilo...?
O teh danes tako aktualnih vprašanjih govori naš prispevek. Točneje: govori o Ljubljani in o tem, kaj nudi to mesto pozimi svojim prebivalcem, da bi jim bili mrzli zimski dnevi čim krajši...

Še vedno zelo skromni pogoji. Trikrat »zelo« in enkrat »skromni«, saj je Ljubljana skoraj brez objektov za rekreacijo in razvedrilo

Državni prvak v »koritu«
Ko sem kot študent preživljal počitnice v nekem mestu, me ni nikoli skrbelo, kaj bom počel ob prostem času. Nerodno je bilo le to. da sem bil vsak delavnik prost šele zvečer od pol šestih dalje. Tako nisem smel biti preveč izbirčen in sem se največkrat odločil za priljubljeno zabavo — plavanje. Če se mi je mudilo, sem stopil v pokrito kopališče z olimpijskim bazenom, ki je bilo kar čez cesto. Kolikor pa čas ni bil problem, sem šel s prijatelji do drugega, petnajst minut oddaljenega zimskega kopališča, ki je imelo poleg običajnega olimpijskega bazena še bazen 25 x 25 z desetmetrskim stolpom za skakanje in manjši bazen za otroke.
Na veliko letno kopališče ni bilo več misliti, saj so se ljudje že krepko zavijali v tople plašče. Naj mimogrede povem, da si našel na tem kopališkem kompleksu med drugimi športnimi napravami kar enajst bazenov — sedem olimpijskih in štiri manjše.
Da se razumemo — vse to ni bilo pri nas. (No,... povsem soglašam, da je pripomba odveč.)
Na smolo ljubiteljev kopanja, plavanja in drugih vodnih in podvodnih športov je v Ljubljani plavalna sezona danes zelo kratka. Junij, julij, avgust, morda še nekaj dni v septembru, pa je vsega konec. O zimskih bazenih namreč v Ljubljani še danes ni ne duha ne sluha.
No, ob tem lahko še mirno povemo, da je v današnji situaciji skoraj smešno izgubljati besede o toliko opevani »plavalni akciji«. Dokler se bedo plavalci marali boriti za »žlico vode« v odTuženerr. »koritu« na Iliriji, dokler bodo naši otroci uporabljali ure šolske te1 e ne vzgoje za počepe ob svojih šolskih klopeh, ali celo za oglede kino predstav, ker jim pač drugega ne preostane. vse dotlej pomenijo znane in mani znane parole le pesek v o*i.
Vendar, krivični ne smemo biti. Kdor pravi, da v Ljubljani ni zimskega bazena, ta ne ve dosti. Kdor pa trdi, da se v zimskih bazenih v Ljubljani n« more kopati, temu pa lahko samo prikimamo. Je pač tako ...
Bazenček na Kodeljevem v novem poslopju Visoke šole za telesno kulturo namreč zares ni megel rešiti vprašanja našega plavalnega spor*a v naj-ši"šem Dcmenu besede. Saj so njegove dimenzije tako skromne — dolg je le
12.5	metra — da komaj, komaj zadevo’j tri e svoje lastnike. Ko smo šolo g-adili, smo zatrjevali, da je bazen dovolj velik, da. za kaj bolj »impozantnega« nimamo sredstev. Danes pa se po starem običaju že tolčemo po glavi in godrnjamo.
Načrti, katere smo še nekako zmožni poskrbeti, padajo drug za drugim v vodo. V okviru občine, šole, kolektiva, pa tudi republike.
Tako smo na pragu leta 1965 v Ljubljani še vedno brez plavalnega bazena, ki bi lahko služil športnikom skozi vse leto. ne glede na letni čas. ne glede na vreme. Se vedno smo torej brez tistega objekta, ki bi nam omogočil Šroti in rekreacijo št. 1, ki bi enkrat dokončno nudil številnim mladim plavalcem normalno kontinuirano delo ter jim zagotovil napredek. Naj povem, da smo v evropskem merilu med zelo, zelo rezkimi izjemami, ki še nimajo pokritega zimskega bazena. In to v mestu, ki ie samo pred nekaj meseci osvojilo ekipno državno prvenstvo v plavanju.
Malce preveč se pogovarjamo, vse preveč se le prerekamo okoli načrtov, lokacij in d:menzij. Tako je med drugim že močno ostarela misel o adaptaciji letnega bazena v Vevčah, ki bi ga lahko z razmeroma minimalnimi sredstvi preuredili v zimskega. Po predvi-
denem načrtu bi kopališče povsem ustrezalo rekreativni dejavnosti in pa seveda zimskemu treningu plavalcev iz Vevč in Ljubljane.
Pa nič ...
Čeprav je načrt povsod naletel na odobravanje, tako v vevški papirnici, na občinski skupščini Moste, kot na Plavalni zvezi Slovenije, se je preprosto povedano nekje »zataknilo«. Nekateri so se namreč kar čez noč spomnili, da je gradnja bazena izključno stvar občine — kot da bi se želeli kopati v njem samo Moščani — da rabimo zimski bazen v Ljubljani in ne v Vevčah itd, itd.
In tako se smemo nadejati, da bomo lahko še dolgo, dolgo časa samo sanjali o prijetnem čofotanju po topli vodi. ko bosta zunaj gospodarila sneg in veter.
Unikat
nad Bloudkovim parkom
Skoraj ni več človeka, ki bi si upal. trditi, da za šport ne trošimo precejšnjih sredstev. Prav tako bi težko našel koga, ki bi lahko mirno dejal, da vlagamo sredstva načrtno, smotrno, oziroma po vsestranski in temeljiti presoji. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da bi lahko imeli danes športniki in ljudje. željni zdravega oddiha, že marsikaj na voljo, če nas ne bi pri naših odločitvah spremljali nadvse skromni nazori o športu, o telesni kultpri na splošno.
V Ljubljani nimamo tako malo smrtnih objektov. Pravzaprav precej. Če pa jih začnemo tako’e naštevati po vrsti od prvega do zadnjega, bomo ugotovili, da smo skoraj vse zgradili za tekmovalni šoort. Z drugimi besedami bi lahko dejali:	večjna obstoječih
športnih objektov danes služi le tistim ljudem, ki se s športom ne ukvarjajo zaradi razvedrila, zdravja, zaradi športa samega. In teh ni veliko. Za množico drugih, ki pa iim šport pomeni izključno le rekreacijo, sprostitev po delu, oziroma vir nabirania novih moči za izpolnitev nadaljnjih nalog, na vse tiste smo pozabljali, in pozabljamo še danes.
Pred dobrima dvema letoma smo dobili v Ljubljani svoje prvo umetno drsališče. Vse dotlei je bilo zimsko veselje mladine skoraj v celoti odvisno od naključij. Zaradi slabih zim, ki so zadnja leta tako pogoste, tudi sneg in led nista več nekai stalnega, zato se mora marsikdaj pretežni del mladega naraščaja odpovedati priljubljenemu razvedrilu in si poiskati zabavo drugje. Letos je prvi sneg tu in upajmo, da ga
bo za smučanje in sankanje dovolj. V nasprotnem primeru bo morala mladina tudi letos preživeti lepe zimske mesece v svojih stanovanjih, saj ji kaj drugega tudi ne bi preostalo.
Z umetnim ledom letos spet ne bo nič! Objekt pod Čekinovim gradom je namreč v drugi fazi izgradnje, tako da se lahko vsi tisti, ki so si lapi in predlani kupili nove drsalke, za letos obrišejo pod nosom. Sicer pa, kdo ve. če ne bo prav kmalu pritisnil pravcati sibirski mraz in napravil tone ledu tudi tam. kjer si g- najmanj želimo.
Torej, tudi glede drsališč danes nismo nič na boljšem kot z zimskimi
plavalnimi bazeni. Smo nekako tam, kjer so bili naši starši pred petindvajsetimi ali tridesetimi leti.
Pohvalimo pa se lahko z nečim, s čimer se menda ne more pohvaliti nihče daleč naokoli. Pred leti smo uredili nad Bloudkovim parkom progo za sankanje, ki začuda proti vsakršni praksi še danes služi svojemu namenu.
To je redek primer — lahko bi skoraj dejali edinstven — da smo vložili
sredstva v objAt, ki služi vseskozi edinole razvedrilu, rekreaciji in ne samo izključno v tekmovalne namene.
Proga sicer ni dolga ne vem koliko kilometrov, je pa zato toliko prijetnejša in kot nalašč za vse one, ki se radi sankajo in nič več. Lahko si mislimo, koliko sprejme vsako zimo hvaležnih mladih obiskovalcev, saj so za ta šport nujno, potrebne samo sanke. Te pa veljajo danes približno le toliko, kot. en smučarski čevelj ali na primer drugorazredno okovje za smuči.
Množičnost na snegu in v žepu
Ko smo sestavljali prioritetno lestvico športov in pri tem mislili na interes ljudi do določenih športnih panog, na biološki učinek in druge vrednote športnega razvedrila, smo postavili smučanje na sam vrh. Vse je govorilo zanj in zelo malo proti.
Š tem seveda nismo odkrili poti okoli sveta. Le formalno smo, potrdili to, kar govorimo že od nekdaj.
Samo govorimo? Na žalost samo to.
Sicer pa, prav na kratko poglejmo, kaj nudimo danes v Ljubljani smučarjem, ko nam bela zima radodarno nudi zajetno snežno odejo.
Manjši in večji turistični kraji v Sloveniji bodo letos obogateli kar za 25 smučarskih vlečnic! Povsod tam, kjer so bili smučarji in turistični delavci resnično zainteresirani zanje, jih že imajo ali pa jih bodo dobili v najkrajšem času. Da tu sploh ne omenjamo velikih vzpenjač, ki so nedavno popeljale prve potnike na Rjavo skalo, Veliko planino, 5'panov vrh . ..
V Ljubljani na primer, ki ima toliko in toliko desettis.oč mladih ljudi, ki ima toliko in toliko tednov na leto sneg. pa še danes nimamo ene same najpreprostejše, najbolj cenene smučarske vlečnice, Imamo pa več smučarskih skakalnic, med njimi celo plastično! 2e več kol deset let stari načrti za gradnjo vlečnic na Šmarni gori. Golovcu in Šišenskem hribu, so danes že močno porumeneli. Do načrtov smo se še nekako prikopali, od' tu dalje pa ni-
smo storili enega samega koraka več. Privlačni tereni na Šmarni gori, Katarini, Toškem čelu in drugod tako danes žalostno samevajo. Sadovnjak na Rožniku je gotovo tak kot pred štiridesetimi leti, podobna je situacija na Golovcu.
Enega samega drevesa nismo posekali. ene same lopate nismo zasadili, da bi neka.r- storili za mlade smučarje. Celo nasprotno! Na Šišenskem hribu, tako rekoč v centru mesta, smo prepredli lepo smučarsko stezo, ki je še nedavno služila za tekmovanja, z bodečo žico in tako seveda v celoti onemogočili vsakršno smučanje, vsakršno rekreacijo.
Zdi se. kot da bi želeli uničiti in onesposobiti še to. kar nam nudi mati priroda. Je pač tako. Nekje imajo posluh za take stvari, drugje ga pa spet nimajo.
V Ljubljani ga seveda nimamo, kar ni potrebno še posebej razlagati.
Smučarji, posebno mladi, pa se danes srečujejo še z drugim problemom, ki je po eni strani celo še bolj pereč, kot, pa debelina snežne odeje, tereni, vzpenjače in podobno.
Gre za opremo. Znano je namreč, da stanejo danes naj preprostejše dilce približno sedemnajst tisočakov. In to pri nas, ki se ponašamo z eno izmed treh največjih tovarn na svetu za izdelavo smuči.
Smuči so torej presneto drage. Pa čeprav niso zares nič »ekstra«, saj izdeluje »Elan« smuči za široko potrošnjo.
Nima smisla, da bi ponovno pričeli ses‘avljati tiste račune, s katerimi si v teh mesecih belimo glavo skoraj vsak dan: smuči sedemnajst tisočakov, palice štiri, čevlii dvanajst, hlače toliko. pulover toliko itd., itd. Naj jemljemo za primer karkoli, naj naštevamo kakor vemo in znamo, vedno bomo prišli do zaključka, da je smučanje sila draaa stvar. Točneje: smučarski šport je danes tako drag. da otroci staršev s povprečnimi mesečnimi dohodki nanj ne sme;o mislit!.
Tako se je povsem upravičeno uve-ljavVo načelo, da morajo biti za tak množičen šnort.. kot je smučanje, množični tudi jurčki.
A. ULAGA
« ♦
1	2	3	4	5	6	I	7	8	9	10	11	12		13	14	15	16	17	18
i ki' £					□	|	20		4	1				21		\			
22						23					n	26	25	□	26				
27				□	28					LF				nj		31			
32			□	33					□	*						D	36		
3?		U	38					□	39					□	40	41			
	42	43					□	44				1	□	45				I	
		w>			I	□						D	48					49	I
50	51				D	52				LJ		53					□	54	55 J
56			d	57	58					O	59					O	60		
61			62	□	a				□	69-					D	65			
£6				67	□	68		□	69					o					
71					n	r™	73	7V					F	75					
7&						i	77						i	78					
~ y ", LTL) -V';	,i :y/LL;v' V- /V..',
Komunalni zavod
za socialno zavarovanje
Ravne na Koroškem
RAZPISUJE
naslednja delovna mesta za:
1.	dva referenta za in-validsko-pok ojninsk o zavarovanje
2.	socialnega delavca
POGOJI:
pod 1. diplomant pravne fakultete ali diplomant Višje.pravne, Višje upravne šole. ali Višje šole za kadre socialnega zavarovanja s 3-letno prakso v službi socialnega zavarovanja ali podobni upravni službi
pod 2. diplomant Višje šole za socialne delavce
? ■
Osebni dohodki po pravilniku.
Samsko stanovanje na razpolago takoj, družinsko
pozneje.
Nastop službe po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
NAGRADNA KRIŽANKA
LEPO OBLEČEN — ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE:
VODORAVNO:	1. zrelostna
skušnja, 7. pozitivno nabito jedro .vodikovega. atoma, 13. odlok, ukaz, 19. izvedenec v vinarstvu, 20. okrogel ornament v obliki rože, 21. volan, 22. razglas, nalepljen na javnem prostoru, 23. desni pritok Donave v Srbiji, 24. znak za kemično prvino, 26. strojna žaga, 27. znamenje, napoved česa, 28. sladkpvpdna riba, 29. reka na Gorenjskem. 31. mesto na Aljaski, v zalivu Norton. 32. neumen, blazen, 33. lučs veliki duh, 34. slovanska boginja smrti, 36. raz-cvetje, 37. nemški predlog, 38. kuhinjska posoda, 39. vrsta sukna, 40. prestol (množ.), 42. vrsta metulja, tudi mitološki grški lepotec, 44. neustrašen človek, silak, 45. stil, 46. tuje moško ime, 47. mesto v Boki Kotorski, 48. hiperoksid, 50. pripadnik germanskega naroda. 52. skupek prediva, 53. grški otok, 54. kratica za »opombo«, 56. naziv osebnega avtomobila, ki ga izdeluje tovarna »Tomos«, 57. mesto v Maroku, ki ga je pred leti katastrofalno prizadel potres. 59. ppdjski delavci, 60. poželenje, 61. madež, pega (množ.), 63. snop slame, 64. šolska potrebščina, 65. nekdanja votla mera, k or ec, 66. izpuščaj (množina), 68. podredni- veznik, 69. muza ljubezenskega pesništva, 70. podnebje, 71. črkopis, ki se
Prva nagrada 10.000 dinarjev in pet nagrad po 1000 dinarjev.
Rešitve pošljite najkasneje do 11. januarja na naš naslov: »Delavska enotnost«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Na prednji strani pisemskega ovitka označite: »Nagradna križanka«.
imenuje po hrvaškem književniku, vodji ilirskega gibanja, 73. izolator. 75. priimek angl. pisatelja NCitadeia«), 76. Visoka ravan z dvema vrhovoma v Armeniji, 77. predstojnik pravoslavnega samostana, 78. južni sddo/
NAVPIČNO:	1. trd klobuk,
2.	rastlina vetrnica, 3. celjska tovarna konfekcije, 4. konjenik, 5. čas, doba, 6. znak za kemično prvino, 7. refren, 8. moško ime, 9. posebna oblika kisika, ki nastane ob ultravio-letnem izžarevanju ali elektr. izpraznitvah. 10. atletska disciplina, 11. soglasnik in samoglasnik, 12. nabran ovratnik, 13. začetnici imena in priimka slov. slikarja in kiparja (»Kralj Matjaž"), 14. enota dela, 15. zdravilna rastlina, 16. bajeslovne (množ.), 17. pripadnik starega germanskega plemena, 18. brezumno' divjati, trapati, 23. angleški časnik, 25. drugo ime za Perzijo, 28. naziv
vrste sovjetskih satelitov, .ktfso jih izstrelili na pot proti mesecu, 29. obrtnik, 30. znak za kemično prvino, 33. senena kopica, 34. enočlenik (v matematiki), 35. športnik, 38. drobna luknjica v snovi .(množ.), 39. priimek začetnika nemške reformacije (Martin), 41. del telesa, 43. odstop, umik, 44. ime pisatelja,
ki je napisal prvi slov. roman »Deseti brat«, 45. kar ima tisti', ki zadene na loteriji, 47. star rokopis, zbirka zakonov (množ.),
48. nacionalni muzej v Madridu, 49. strupen alkaloid v krompirjevih klicah, 50. domača in šolska vaja, 51. poslanec, oglednik, 52, okrajšano domače žensko ime, 53. bombaževina, 55. reka v Južni Ameriki, ki se izliva v zaliv La Plata, 58. šahu podobna igra, . 59. .poljedelsko:, , . orodjeP(množ.), 76,0. tuje 'žensk# f ime, 62. grška ^krajina, 64. .gora pri Ljubljani, 65. največja na kopnem živeča žival, 67. kravica, 69. velika avstralska, noju podobna ptica, 70. življenjska tekočina, 72. arabski žrebec,
74. , enako, kot 6. navpično, 75. sosednja soglasnika.
MARIBOR
znak kvalitete
PRODAJNI SERVIS'
LJUBLJANA • MARIBOR
’ -vLomim :-h4 .sižfila sloni
Prikolice
za varno vožnjo
Proizvaja:
TEHN0STR0J LJUTOMER
Prešernova cesta 40
Telefon 81-035 81-064
V\'\XXX\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXX\XXXXXX
Spored RTV Ljubljana od 31. decembra 1964 do 6. januarja 1965
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
31. decembra	1. januarja	2. januarja	3. januarja	4. januarja	5. januarja	6. januarja
d. 00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—	6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji .zabavni zvoki — 8.55 Radijska kola za višjo stopnjo — Glasbena pravljica Peter in volk
—	9.25 Dane Škerlj: Poslednje
?~<nje starega hrasta — 9.45 Pihalna godba Ljudske milice — io.uo Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Novoletni glasbeni sejem — 11.00 Nimaš Prednosti! — 12.05 Naše znane hovoletne jedi. ki jih že dol-do nismo jedli ... — 12.30 Z v'alčkom in polko v Silvestrovo (voščila kolektivov za Novo leto) — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Z melodijami čez hrib in dol (pozdravi kolektivov za Novo leto) — 14.05 Iz repertoarja slovenskih opernih pevcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo — 15.15 Popoldne z dedkom Mrazom — a) Vesela otroška orkestralna glasba, b) Pesem — najljubši otrokov prijatelj, c) Veseli tobogan. d) Pesmi o novoletni jelki, dedku Mrazu in zimi c) Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič:	Medved
—	18.00 In še za slovo stare-hiu lotu — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Slovenske večernice 1964 — 22.10—24.00 Z vedrimi Melodijami v Silvestrovo —
24,00	SREČNO 1965 — 00.05 Prvi ples v Novem letu — 100 Za staro in mlado — 2.00 Moderni ritmi — moderni časi —
3.00—	4,00 Spomini in želje
6.00—7.00 Pozdrav novoletnemu jutru — 7.15 Novoletno jutro (pozdravi kolektivov za Novo leto) — 8.00 Zdravica v Novem letu — 8.15 Vesele pesmi za vesele ljudi —	9.05
Mladinska radijska igra —- Tone Pavček:	Čudovito mesto
Nigagrad —	10.00 Mladinska
orkestralna glasba — 12.20 Novoletni koncert Slovenskega okteta — 10.50 Koncert Promenadnega orkestra Radia Hilversum —	11.30 Dvajseto
Novo leto — 12.05 Mnogo sreče! (za Novo leto vam čestitajo) — 13.15 Obvestila in a-bavna glasba — 13.30 »Vožnja na saneh«« — 14.00—16.00 Danes popoldne — 16.00 Naši sodelavci — svojim poslušalcem —
17.05	Listi iz arhiva zabavnega orkestra RTV Ljubljana —
17.30	Radijska igra — Mal-colm Hulke in Eriče Paice: Zlati piskerček — 18.30 Recept za Rossinijevo uverturo 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Naš novoletni sestanek
—	21.00 Alfred de Musset: Zimska noč (literarna oddaja)
—	21.30 Mehanični virtuozi — 22.10 Pol ure za ples — 23.05 Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
6.00—7.00 Dobro jutro! — 6.30—6.35 Napotki za turiste —
7.15	Novoletno jutro — (kolektivi voščijo za Novo leto) —
8.00	Igrajo veliki zabavni orkestri — 8.40 Glasbena prav-ljiva — Marijan Vodopivec: Pravljica o Palčici — 9.05 No-letni običaji pri nas — 9.30 Za Novo leto — novi posnetki —	10.00 Marja Fortič:
Pet vprašanj za dr. Kretskega — 10.20 Z naših javnih pri-leditev zabavne glasbe — 11.00 Šport v letu 1964 — 12.05 Kolektivi voščijo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Novoletni domači pčle mele — 14.00 Prizori iz Char-pentierove opere Luiza —
15.05	Ljubljanski jazz ansambel v dvorani Slovenske filharmonije — 16.00 Gostje koncertanti našega orkestra —
17.05	Jugoslovanska satira
—	Klinika za živce —	18.00
Srečanje s šansoni —	19.00
Obvestila —	19.05 Glasbene razglednice —	19.30	Ve-
černi radijski dnevnik — 21.00 Za vsakogar nekaj —	21.30
Samo zase igram blues — 22.10 Odd j a za naše izseljence —
23.05	Za prijeten konec tedna
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.30—6.35 Napotki za turiste —
7.40	Pogovor s poslušalci —
8.00	Mladinska radijska igra — Jan Beran: Dva in dva je sedem — 8.45 Iz albuma mladinskih skladb — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
-	I. — 10.00 Še pomnite tovariši.... — Andrej Kovač: Z drevja se je usipal sneg —
10.30	Borbene pesmi, ki so jih peli Pohorci iz II. grupe partizanskih odredov — 10.4Q Nedeljski koncert lahke glasbe
—	11.40 Nedeljska reportaža —
12.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za našo vas — 13.50 Na
kmečki peči — 14.000—17.00 Ra-nes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — B. Nušič: Povestica sestavljena s škarjami — 17.05 Majhen nedeljski operni koncert — 17.30 Radijska igra — Jacques Con-stant:	General	Frederic —
18.40	Melodije, podobe in ritmi — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	C. W. Gluck: Orfej in Evridika — 21.20 Melodije ob kaminu — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Močni komorni koncert s skladbami slovenskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
5.00—8.00 Dobro jutroi —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji di-vertimento — 8.55 Za mlade radovedneže:	Nada Fajon:
Prazniki na Japonskem — 9.10 »Zaplešimo in zapojmo-« — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba Rudolf Vrbanec — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pisan orkestralni interrnezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra —	11.00 Nimaš
prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo, hišo — 12.30 Virtuozi od tod in tam — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 S poti po Rusiji -r- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —	15.30 Zborovske
skladbe Jakoba Aljaža in Frana Gerbiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.15	Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas: Dr. Dolfe Vogelnik:	Kako	' umiramo —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zvočni mozaik 20.40 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Melodije za lahko' noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo —- 24r.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
5.00—8.00 Dobro jutro!' —
6.00—6.10 Jutranji radijski devnik — 8.05 Ansambel Dobri znanci in trio Jožeta Kre-žeta — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Grobovi in bogovi — 9.25 Prizor v ječi iz Boitove opere »Mefistofe-les« — 9.45 Zvočne miniature
—	10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15' Glasbeni sejem ,-tt 11.00 Nimaš .prednosti!
—	J2.05 Kmetijski nasveti —
12.05	Igra harmonikarski orkester DPD »Svoboda« iz Šentvida — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13‘-0
Priporočajo vam ...	—	14.05
Radijska šola za višjo stopnjo
—	Louis Pasteur — 14.35 Pet
minut za novo pesmico —
15.00	. Dopoldanski radijski
dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila —-aktualnosti doma in v svetu
—	18.15 Predstavljamo vam ju-
goslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19 00 Obvestila —	19.05 Glasbene raz-
glednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20,00 Majhen recital altistke Bogdane Stritar — 20.20 Radijska igra — 21.11, Serenadni večer — 22.10 Zabavna glasba — 23.05 Mali zabavni ansambli — 24.00 Zadnja poročila in zaključek. oddaje
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja — 8,55 Pisan svet pravljic in zgodb —	9.10 Janko
Gregorc: * Vaška suita — 9.25 Dopoldanski domači pele mele — 9.45 Igra saksofonist Srečko Dražil —	10.00. Dopoldanski
radijski dnevnik — 10.15 Melodije za razvedrilo —	10.45
Človek in zdravje —	10.55
Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! —12.05 Radijska kmečka univerza —
32.15	Trio Avgusta Stanka, pojeta Dana Filiplič in Franc Koren 12.30 Pol ure * Mariom Lanzo na opernih, deskah
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Grobovi in bogovi — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci ’-rl nas in po svetu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Slovenske narodne v priredbi za soli zbor in orkester Karla Pahorja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke Radia Koper — 18.45 Naš rdžgovor —
19.00	• Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Poje KUD Jože Hermanko — 22.10 Godala in zabavni, zbori
—	23.05 Literarni nokturno —
23.15	Jazz g. plošč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
mm
UEPokzitt
INVESTICIJE
Pokritd
IMEST/C/J£
?A SMO KOA/CA/o LE PEŠA/ TA NESPEČNI PROBLEM J)TKOSKEJA VARSTVA ,	>

P££P/StJT!RANO V LETUŠU /

TSfjUfjJ,
ŽILAVCA:
29&/62 24 + ‘SlfUgl
+ ‘'S&lfU + i TE emr A	j rl
+	J 64
E 211611 + 6964 121 + 411121 + Z2 6J2 111 -h 1}?1UH + 3116112 A lilioil -h 211*192 4- Jc2 Col iL/
+. 2 39f 74 + l^HES + 7(2 9*11
NO IN NAJ BOMO ZDAJ POČ AL/ S TEM
' CUDOIETO, TO VE MEA/OA EB/USTVEU pbj-MER,DA JE NEKDO . .VADRSAL ZAKADI ,
X neznanja /
01 '2180
NEJE, TO N/So DEDKI MR9Z/-AMPAK CVAM M/S,NECA SVETA, K/ JEJ, .OSTAL BJ2EZ PRE* ajPoca ATčT
■
lini
■■HflHOBSH
” !s
Pripravljalna tlela za polaganje telefonskega Kalila preko potoka
Polaganje medkrajevnega telefonskega kabla
Med razmeroma mnogimi gradbenimi podjetji pri nas si je povsem svojstveno izoblikoval svojo dejavnost »TEGRAD« — ljubljansko gradbeno podjetje. Podjetje se je namreč odločilo za opravljanje številnih poslov, ki zadevajo izgradnjo in vzdrževanje telefonskih omrežij. V svoj delovni program je uvrstilo: polaganje in spajanje kablov na telefonskih omrežjih:
O gradnja in vzdrževanje nadzemnih telefonskih linij,
•	gradnja vseh vrst kanalizacij za polaganje kablov in
•	projektiranje vseh vrst telefonskih omrežij.
Za uspešno opravljanje vseh teh dejavnosti ima podjetje solidno urejene ter opremljene lastne delavnice, razmeroma ugoden kadrovski sestav zaposlenih, čeprav podjetju še zmerom primankuje ustrezne delovne sile s srednjo strokovno izobrazbo, za potrebe gradbeniške dejavnosti pa si je podjetje organiziralo lastno betonarno. »Tegrad« je znano ime na območju naše republike, saj jo malone ni akcije, pri kateri ne sodeluje. Vsekakor v okviru svojega delovnega programa in skladno s svojo specializiranostjo. Od večjih del, ki jih je podjetje izvršilo ali pa jih izvaja, lahko omenimo nekatera večja medkrajevna omrežja: Ljubljana _ Zagreb, Šentilj - Maribor -Ljubljana, Maribor - Dravograd, Ljubljana - Kranj ... Ob omenjenih srečamo »Tegrad« še kot Izvajalca del na vseh krajevnih telefonskih omrežjih širom po Sloveniji.
Povsem razumljivo je, da predstavlja »Tegrad« desno roko PTT skupnosti, katere člani so. Z zadolžitvijo izvedbe razširjene reprodukcije PTT omrežja v naši republiki, poudarek velja polaganju raznovrstnih kablov, opravlja podjetje okoli 60 odstotkov vsega svojega poslovanja. 40 odstotkov pa namenja potrebam drugih podjetij, predvsem železnice, »Iskre«, elektro podjetij itd. Avtomatizacija telefonskih omrežij pa nalaga ob dejstvu, da je Jugoslavija kar zadeva telefonsko omrežje na komaj predzadnjem mestu v Evropi, takoj za Albanijo, podjetje »Tegrad« v bodoče odgovorne naloge. Lastno industrijo za proizvodnjo kompliciranih avtomatskih telefonskih central imamo, naši proizvodni
diagrami tovarn kablov in sploh žic so dokaj ugodni. Ob tej proizvodnji pa se zavzema »Tegrad« za čim hitrejšo uvedbo lastnega, bolj industrializiranega načina poslovanja. Zavzemanje spremlja strpnost: podjetje odvaja letno okoli 70 milijonov dinarjev za sklade ter predvideva, da bo s tako prihranjenimi sredstvi lahko v treh do štirih letih usposobljeno za sodobni, industrijski način izvajanja vseh tehničnih del. Misel zadeva mehanizacijo, proizvodne prostore in ne naposled nove kadre.
Zlasti pri kadrih je omembe vreden izjemen položaj članov delovnega kolektiva »Tegrad«. To so delavci, ki neprestano potujejo iz kraja v kraj. To potovanje pa je seveda vezano na številna neugodja: vprašanje stanovanj, prehrane, pravočasnega oskrbovanja z reprodukcijskim materialom, vremenske prilike, prepogosta oddaljenost od večjih naselij ... Od tod tudi težave, ki: jih ima podjetje pri nujnem najemanju sezonske delovne sile ter sploh pri kadrovskem izpopolnjevanju svojega kolektiva. Podjetje ima razmeroma zadostno število delavcev z visoko izobrazbo, primanjkuje pa mu delavcev s srednjo tehnično kvalifikacijo in delovodje. Pot iz zadre-gre uglajuje »Tegrad« z organiziranimi tečaji za tehnični kader.
V osnovi je podjetje razdeljeno na 3 sektorje: najobširnejši je tehnični sektor, ki ga sestavlja na splošno imenovana operativa — priprava dela, merilna služba, služba tehnične dokumentacije in projektivni biro. Operativa se ukvarja z izvajanjem žičnih napeljav, s polaganjem kablov ter montažo in z izvedbo kanalizacije za kable. Pri tem je v zadovoljivi meri opremljena z različno mehanizacijo. Stranske obrate podjetja pa sestavljajo: avtopark, ključavničarsko mizarska delavnica in betonarna.
Temu sektorju bo podjetje v doglednem času pridružilo še študijsko razvojni oddelek. Takšen oddelek ne bi bil potreben samo za koristi podjetja, ampak bi bila njegova funkcionalnost močno utemeljena sploh za potrebe hitrejšega razvoja telefonije v naši republiki. Pred dvema letoma se je podjetje ukvarjalo tudi s servisno dejavnostjo. Vendar pa so mu popravila raznih električnih aparatov predstavljala le postransko zadolžitev, ki jo je podjetje pozneje črtalo iz svojega delovnega programa v prid specializaciji pri izgradnji telekomunikacijskega omrežja. Podjetje namerja celo več:	potrebe in perspektiva
opozarjajo na možnost vključevanja »Tegradove« operative. v izvedbo
Stroj za kopanje jarkov
večjih akcij pri polaganju električnih kablov. Ker je podjetje že tako ali tako usposobljeno za polaganje telefonskih kablov pod zemljo, je le majhen korak do organizacije polaganja električnih kablov pod zemeljsko površino. Namen je jasen! Vendar pa pravijo v podjetju, da "bo še zmerom ostala njihova osnovna dejavnost polaganje telefonskih omrežij, kolikor pa jim bo čas dopuščal, bodo lahko na voljo elektrogospodarski skupnosti. Misel je še toliko bolj izvedljiva, če poudarimo solidno izvajano nagrajevanje po delu na osnovi cenika posameznih storitev, ki obsega nad 80 odstotkov vseh dejavnosti podjetja, saj je ravno dobro nagrajevanje tisto, ki ugodno vpliva na
produktivnost zaposlenih ter na celotno proizvodnjo podjetja. V ilustracijo letos je podjetje realiziralo milijardo 400 milijonov, v naslednjem letu pa še povečuje realizacijo bruto dohodka za 100 milijonov.
V zadnjem poglavju nas delovni kolektiv »Tegrad« seznanja še s težavami, ki jih ima z odločno neustreznimi upravnimi prostori v provizoriju ter tehničnimi pisarnami na Šrhartinski cesti in strojnimi obrati: na Viču. Vendar pa se podjetje trenutno zavzema predvsem za nakup mehanizacije, za učvrstitev temeljev, ki lahko poglobe industrijsko obeležje njegove gradbene dejavnosti, v daljšem planu pa ima vsekakor tudi rešitev tega problema decentralizacije.
liiiiiii!iiiHiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiii!iiiii]iii::i!:";i[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
llli!l!!l!llll
lttl!!!lll!!!lll!IIUI!!l!!!!!:!!l!l!lli!!!!:ill!lll!!llllllllll!!lllll!ll!
Illll!llll!l!!;!ii!lllll!lllllllllllllllllllll!llll!llll!!llllllll!i:illi::!!l!l!llli
l!!i!l!!!l!ll
lll!!B!!:!S;!l:!:illlllllll
l!llll!i:!i:!li!|lllllll!llllllllllllllllllll!llilllllllllll!llllll
ll[|lllilillllll!ll!lilllllli:ilillllllllll!lilllllllllllllllllllllllllllll!
Gozdno gospodarstvo Maribor
Z GOZDNIMI OBRATI:
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor — Lenart, Reka — Pohorje, Ptuj, Ormož, Slov. Bistrica in Oplotnica,
z obratom za gradnje, z obratom za urejevanje gozdov in z obratom za lov in ribolov
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter z gozdovi v državljanski lasti, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in skrbi za lovski in ribolovski turizem.
Komunalna banka
Maribor — Orožnova 2
IN NJENE EKSPOZITURE:
— MESTNA HRANILNICA MARIBOR, Trg Svobode 6 — LENART V SLOVENSKIH GORICAH — ORMOŽ
— GORNJA RADGONA
Sprejema hranilne vloge in otvarja žiro račune privatnim osebam. Hranilne vloge se obrestujejo po 5—7 % letno'.
Tajnost hranilnih vlog je zajamčena.
Za obveznosti iz hranilnih vlog jamči federacija.
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA
PROIZVAJAMO:
»Boris Kidrič«
Kidričevo
SUROVI ALUMINIJ V VALJARNIŠKIH FORMATIH IN INGOTIH, KALCINIRANO GLINICO ALOs IN ALUMINIJSKE LEGURE TELEFON: MARIBOR 31-095 TELEKS: KIDRIČEVO 03316 POSTA: KIDRIČEVO ŽELEZNIŠKA POSTAJA: KIDRIČEVO



llll!ll!lllll!llllll|lllll!{illi'lliii|i[in,y ;;i||[[y|!|!|;]!|||||||||||||||||||t!|
T:i!!,!l!|i!llll!l!l!lllllllllll!llllill!l|llll!!ll!lll!llli|i!!!!!:l:illllllllllllllllEII
IIIIIIIDEICi
			
ffloMTAB.
IZVOZ-UVOZ - TEHNIČNA TRGOVINA
Centrala: Ljubljana, Beethovnova 11/V Telefon: 23-446 do 449 Telex: 03-175
Telegram: Contal Ljubljana
PREDSTAVNIŠTVA:
TEHNIČNE TRGOVINE:
IZVOZ-UVOZ:
nalili nvaovaaah
BEOGRAD, Majke Jevrosime 8, tel. 2 77 64, telex 01-828 SPLIT, Ulica Prvoboraca 35, tel. 4 13 92
KOPER, Verdijeva 7 a CELJE, Miklošičeva 5, tel. 2900
LJUBLJANA, Vošnjakova 3, tel.
3 65 57 (za blago široke potrošnje) LJUBLJANA, Moša Pijade 25, poslovalnica
»Mlinar« .(tehnične potrebščine za prehrambeno industrijo) 31-526 LJUBLJANA, Celovška c. (pred kinom »Šiška«)
LJUBLJANA, Titova 50, GR (razstavni prostor opreme za trgovino in gostinstvo), tel. 3 10 22 BEOGRAD, Majke Jevrosime 8, tel. 2 77 64, telex 01-828 MARIBOR, Gregorčičeva 7, tel. 28 82 CELJE, Miklošičeva 5, tel. 2900
strojna oprema, elektrooprema, birotehnična oprema, izdelki kovinsko predelovalne industrije Trgovina na debelo in na drobno: tehnični predmeti široke potrošnje, birotehnika, oprema za gostinstvo in trgovino in elektrotehnično blago
SERVISNE DELAVNICE:
Ljubljana', CONTAL', Slomškova 27/ tel. 3 22 03
Maribor, CONTAL, Gregorčičeva 24, tel. 2 19 62
Split, CONTAL, Ul. Prvoboraca 35, tel. 4 13 92
Celje, CONTAL, Milklošičeva 8
Novi Sad, Precizna mehanika JA 24, tel. 37 80
Železniško transportne podjetje
Postojna
Industrija gradbenega materiala, naravnega in umetnega kamna Vrhnika ter obrtno gradbeno podjetje DOLOMIT Vrhnika
SE S 1. 1. 1965 ZDRUŽITA V NOVO PODJETJE
»I G R A D «
VRHNIKA
industrija gradbenega materiala in gradbeništvo
I
ti
% s
e
S PREDMETOM POSLOVANJA:
1.	Izdelava zidne, strešne, stropne, dimniške in fasadne opeke;
2.	Visoke gradnje, stanovanjske in industrijske ter gradnja za trg;
3.	Nizke gradnje;
4.	Montažne in polmontažne gradnje;
5.	Izdelava montažnih, opečnih in betonskih elementov;
6.	Teracerstvo in betonarna;	'
7.	Stavbno mizarstvo;
8.	Inštalacija za vodovod in centralno kurjavo;
9.	Kamnolomi, izdelava marmornih blokov, lomljenca in. teraco peska;
10.	Prevozne storitve za lastne potrebe in drugim;
11.	Prodaja gradbenega materiala na drobno.
Kolektiv združenega podjetja želi vsem poslovnim strankam in ostalim srečno in uspeha polno novo leto 1965 in se priporoča za sodelovanje.
PAPIRNICA KOLIČEVO
Količevo — pošta Domžale
OBRTNO GOSPODARSKO PODJETJE
(Cvetličarne
S POSLOVALNICAMI:

LJUBLJANA - VVolfova 10
CVET — VVOLFOVA 19 CVETLICA — TITOVA 3 ORHIDEJA — NEBOTIČNIK PREHOD ROŽA — NAZORJEVA 1
SE PRIPOROČA ZA CENJENI NAKUP IN OBISK
LTovarna kovčkov in usnj enih
izdelkov Toko
DOMŽALE

DELOVNI KOLEKTIV
Združene kemične industrije
DOMŽALE
se tudi v novem letu priporoča za sodelovanje vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem.
Za potrebe industrije in široke potrošnje izvajamo in priporočamo:
« e e «
e • e e e e
I
svinčene okside (minij, glajenko)	v -
svinčeno belilo • temeljne barve in kite
oljnate barve in emalje za zunanji in notranji premaz
emalje DOM, lumalin, tesarol, piratol
nitro lake in emalje za les in kovino
premaze za avto industrijo • dvokomponentne lake za les in kovino kazeinske in kolodijske barve za usnje HELIOPOL (poliester lake) in HELIOPLAST EMULTEKS — vezivno sredstvo
škrobe — krompirjev in koruzni — naravne in razgrajene dekstrine in britsko gumo • dekstrinska lepila
PRVOVRSTNA KAKOVOST! SOLIDNA POSTREŽBA!
feht....D..v:................,...,Zmd

vum svle
. ■ • ■■ ■ ■■
iiiiip
!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii;iini
Cjllllilillillllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll
IllCiiliiilll
Gradbeno podjetje Črnuče Črnuče pri Ljubljani
|w\^/^AA/\^y\AAA^AAAAAAAA7VSAAAAvAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/SAAAA ,
|	IZDELUJEMO:
e STROKOVNO KLEKLJANE ClPKE IN STROJNE VEZENINE,
• VSE VRSTE ZENSKIH ROKAVIC, KI VAM JIH NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH
|	Tovarna čipk
1 in vezenin
[	BLED
POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE!
ivWWWAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^VWWWWVVVVWVVV\ (
ig
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
[ KOLONIALE
BLED
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK
!!!l!Si!!llll
VELETRGOVINA
)alS^


LJUBLJANA
Aškerčeva 3
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: »EMONA« L j ubij na, Borštnikov trg 3 »GRMADA« Ljubljana, Celovška 43 »GRADIŠČE« Trebnje »HRANA« Ljubljana, Gerbičeva 7 »JELKA« Gornji grad »LITIJA« Litija, Valvasorjev trg 10 »LOGATEC« Dolenji Logatec 27 »METLIKA« Metlika »POLJE« Polje 70 »ROBNIK« Ljubljana, Aškerševa 3 »STANDARD« Novo mesto, Glavni trg 3 »STRAŽA« Straža pri Novem mestu »ŠPECERIJA« Ljubljana, Prisojna 7 »TRŽAN« Mokronog
iiillilil
■iiHIIIIII
ator
KOMUNALNO PODJETJE	j
NOVO MESTO - Vrhovčeva ulica 1
I
> ^^AAA<^^AAA^AAA/VWV^AAA^AAAAA/W^/^AA/VWV^/WVWVW^AAAAAAA/|
■Ip
a: p
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
DOLENJKA 1
NOVO MESTO	|
> AAAAAAA/yv^AAAAAAy^^AyAAAAAAA^/^A^AAA/y^AA/^AAAAAAAAA^/^AA/W 1
Trgovsko podjetje Vrhnika
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK
Lesni kombinat
LJUBLJANA - LANGUSOVA 8
TRGOVSKO PODJETJE
TABOR
GROSUPLJE
mr
ELEKTRO STROJNO PODJETJE
Ljubljana, Aleševčeva ulica
1	j
(JAVORI
☆
IZDELAVA GOSTINSKE OPREME
LJUBLJANA - TRNOVSKI PRISTAN 8
SE PRIPOROČA ZA SODELOVANJE IN CENJENA NAROČILA
Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA
Lesna industrija »Javor«, Pivka
proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče
•	plemenite, in slepe furnirje.
•	lepljene sedeže in naslone e lesno ambalažo
•	žaga mehki in trdi les
I ry\AAAAA/^ y^A/'/^AAAAAAAA/\AAAAAAAAAAAA/,J^AAAAAAAAAAAAAAAA/^A/^AAAAAAAA>A/^AAAAAAAAAAAAv•>A/■^AAAAAAAA/•7‘^'yV7^l^/^AAA/ AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/,y\AAAA^7-J'yWVWVW\AAAA/yW\AAAAAAAAAAA/V E
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
želi
srečno in uspešno novo leto 1965:
UPRAVA PODJETJA ORGANI SAMOUPRAVLJANJA POLITIČNE ORGANIZACIJE KOMITE IN SINDIKALNI ODBOR
SEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO MORŠCAKOM
ELES
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
S SVOJIMI ZDRUŽENIMI PODJETJI IN UPRAVO V LJUBLJANI ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM IN POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965	;
> i
X ”.Z—rS5
HIIIIIIII!lll|llllll|l"!|l"lll|lllllllllllllllillll|i|llllll!!llIWllH,l:l i...........................................
Il!l!ll!ll!lll!!!!!lll!!lllll!l
IIIIIIHIII!III!H!I!!!!!!!!?I|IIH||
||I|I|I!!!HW!IIII
.............................|i|HF'!l........................................................milil........................................................	|lll!|!llll|lll!!ll|lllll!ll|’it!!i!!'r'!'!!!ll!|!l!i|||||H||||||!!i||i|||!i!l|H||lllilli!||!!H|!i|lll||l|ll!l!!!l!]|!l!l!!|||!!||!|!||!!l!||||j|!!!|i]!|i|iN!!H
x"tiX;

- - • ■ ■ : ^
;i|!
^SšMtesr-


Illllllillilil
IlllllllllllltlliiillUlilll
ililiillllllll
IllllllltiilliilliiiililllillllllllillllllillliltlllllllllllllllUlllllli
llllillliiliillillillilllllilllllllll|IIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIll!!,ll!liil«iWillilliii®liiBli>lllilliillllllllll!liHIISilime^
JESENICE NA GORENJSKEM
Krajevna skupnost PLAVŽ
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
z vsemi množičnimi organizacijami
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
želi vsem zavarovancem v občini Jesenice in Radovljica
srečno in zadovoljno novo leto 1965
SPLOŠNO
GRADBENO PODJETJE
SAVA
KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE »FRANC ROZMAN« GOZD MARTULJEK
LJU
co
uu
§ V'^^y^^^^^%AAAAAAAA/y\AA/'y,y\/\AAAAAAAA/VgVSAA/7'AAyV\AAAAAAAAAAAAAA/V\AA/,^AA/VSAAAAA/VVV\AAAAAAA/\AAAAAA^/^AAAAAA/V^/^/VVVV^AAAAAAAA^AAAAAAAAA/vAAAAAAAAAAAA^/vAAA/vA/i/^AAAAAAAAAAAAAA/
DIMNIKARSKO PODJETJE SINDIKALNA PODRUŽNICA
KRANJ	KMETIJSKE ZADRUGE
s svojima poslovnima enotama NAKLO PRI KRANJU Tržič in Škofja Loka
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV

Sodci
Kolektiv
Kolektiv
ZAVODA
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
KRANJ
Kolektiv
OBRTNEGA PODJETJA CERKLJE PRI KRANJU
uraro
Lekarne
Kranj
DELAVSKA UNIVERZA
KRANJ
TV
VELETRGOVINA
Živila r “mu
IZDELUJE:
•	prvovrstne avtomobilske plašče
•	plašče za kolesa
•	jermene
•	klinasta jermena
•	transportne trakove
•	prevleke valjev
•	prevleke koles
•	podplate
•	podpetnike
•	podplatne plošče
•	blago za dežne plašče
•	lepila itd.
Lesna industrija
Kranj
SPLOŠNO
GRADBENO PODJETJE
Pr o j ekt
KRANJ
Steklarstvo
KRANJ
vrši vse steklarske usluge in se priporoča za cenjena naročila
Kolektiv
TOVARNE OBUTVENIH STROJEV IN OPREME
TOSO
KRANJ
GOSTINSKO PODJETJE
JELEN
Kranj
se priporoča za cenjeni obisk
-	. -j.
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE NA GOR.
s svojimi poslovnimi okoliši Šenčur, Zalog in Voklo
DELOVNA SKUPNOST
. KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA KRANJ
se tudi v letu 1965 priporoča za cenjeni obisk
KOLEKTIV
KOMUNALNI ZAVOD
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
KRANJ
Elektrotehnično
podjetje
Kranj
želi vsem svojim odjemalcem, naročnikom ter sodelavcem uspešno in zadovoljno novo leto 1965.
Obenem zagotavljamo, da se bomo v letu 1965 še bolj trudili.
Vsestransko bomo izboljšali tehnične storitve v naši-h servisnih delavnicah in trgovinah v Kranju in Tržiču.

H!l||!!!!!l|ip!!l'!|
Kmetijsko
živilski
kombinat
Kranj
Z OBRATI OLJ ARNIČA, KLAVNICA, MLEKARNA IN KMETIJSTVO
Gozdno
gospodarstvo
Kranj
S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1965. PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE.
!IIHIlll!lli|IU|llli||mi|||i!|||||!|yf||i||||||||||^
!!lll!!HII!ll!l|iy:!l!IIHI!l!ll{

FElittia*
* .. ' ~ w....................................................................... .

WuM i

a..i...i
IIHIIH
llilllllll!!!lll!!!lllllllllllll!lllillll
lllll!!!!!ll
Bfflllll
Krilili

bii. mm. i iniiMii—iiiniiMi; i naarai
llfflllllBIli
OKRAJNI SINDIKALNI SVET MARIBOR
S SVOJIMI OBČINSKIMI SINDIKALNIMI SVETI
OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR-CENTER
MMIBOR - TOMŠIČEVA 45
iAy\y^y^y^yv1V^y^y^/^y^/,V^ZV^V^yv^v^y\/VV^/^/V^/VV^/^AV^/^AJ*yvV^AV^/^<'^^^
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VSE NAJBOLJŠE I	V NOVEM 1965. LETU -
ŽELI

MARIBOR
Tovarna avtomobilov Maribor
Tovarna avtomobilov in molor$ev
Ekonomična, sodobna in trpežna vozila tonaže od 2—4,5 t ter prikolice AF-1 nosilnosti 41 z zračnim zavornim sistemom, kakor nadomestne dele za vozila tipe »Pionir« in TAM-4500 nabavite po tovarniški ceni v
PRODAJALNI IN SKLADIŠČU
Maribor
E /VWNAAAA/V\AAAAAAAAA/
»SLOG« PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO
—-----------MARIBOR - ČRTOMIROVA 6
z obrati v Mariboru in Središču ob Dravi.
se priporoča s svojimi izdelki za opremo šol, domov, trgovskih, gostinskih in turističnih objektov, laboratorijev itd-po lastnih ali naročnikovih projektih
ZIDGRAD
GRADBENO PODJETJE
IDRIJA
Sindikalna podružnica
TOVARNE
DUŠIKA
RUŠE
RUŠE PRI MARIBORU
FOTO-OPTIŠKO PODJETJE
AB A — Maribor
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI
KOMUNALNO PODJETJE
MARIBORSKI
VODOVOD
MARIBOR
TOVARNA KOVINSKE OPREME
SVILA
TEKSTILNA TOVARNA
MMIBOR - OB DRAVI 6
MARIBOR


PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE
»TEHNOGRADNJE«
MARIBOR, STRMA ULICA 10 a
IZVAJA IN PROJEKTIRA V INŽENIRSKO TEHNIČNO STROKO SPADAJOČA GRADBENA DELA
O
Sedaj izvaja podjetje dela na dolinskem jezu in elektrarni Kfuščica — Lika, na elektrarni Srednja Drava 1 in na mostovih preko reke Evfrata v Siriji
O
II1IIIIIIIIEII1IIIIIIIII
Si&iČiž

Proizvajamo:
kalcium karbid elektrokorund ferolegure umetna gnojila komprimirane pline
S svojimi kvalitetnimi izdelki se priporočamo za cenjena naročila
TOVARNA
DUŠIKA
RUŠE
Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem novo leto in jim želi obilo uspehov.
..... ,
iiiiiininipiiHmini
l|llllll|illI!:,l!ll!lllll|,|l|lll|lllilll!l!|llllllllllllllllllllllll!HIIIIIIIWl"ll!l!!llllll

lll!!:!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIIIII|l!ll!llli!!li|i!'l,|il|||l!l!'!llllll
mm
njih«
? ih
mmmsmsk:
; F
mm
m
________M___


& xsm..

jfšmBasmmmsmsmsammmsmssmmss^smmmssmmam^imMtamssmss^ssmsMsm
ZDRAVILIŠČE
KOLEKTIV
Slatina Radenci
Odprto tudi v zimski sezoni nudi svojim gostom in obiskovalcem kvalitetne zdravstvene storitve.
Redno uživajte Radensko slatino.
V sodobnih in prijetno urejenih hotelih bo bivanje in zdravljenje v Radencih koristno za vas.
INDIKACIJE
Bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic in sečovodov, bolezni želodca in črevesja, bolezni jeter in žolčnika, bolezni presnove.
TRI SRCA, ki je vir zdravja
ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, KAKOR TUDI VSEM UPOKOJENJEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1965
SPLOŠNA BOLNIŠNICA Murska Sobota

nHnm
\-TUU'v. 1 -\5/Dori	'>v5i IvVt/ 'X'"r/
iSigS
M
m
e
i,
N
»
m
K
m
«
Tovarna
avtoopreme
PTUJ
PROIZVAJA:
•	DROBNO AVTOMOBILSKO OPREMO — KLJUČAVNICE, SENČNIKE IN DRUGO
•	VELIKO AVTOMOBILSKO OPREMO — POSODE ZA GORIVO, VOLANE IN DRUGO
•	KOPIRNE APARATE
PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE IZDELKE
SKUPŠČINA OBČINE
Z VSEMI MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI
PTUJ
SLIKARSKO, PLESKARSKO IN ANT1KOROZIJSKO PODJETJE
PTUJ, Ulica heroja Lacka 5
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI VZDRŽUJE, MODERNIZIRA IN GRADI JAVNE CESTE V MARIBORSKEM OKRAJU
Kovinsko
podjetje
MONTER
POLJČANE
Z OBRATI: Alu. stavbna oprema — Ključavničarstvo
—	Avtomehanika — Kleparstvo — vodoinstalaterstvo
—	Splošno kovaštvo
TRGOVSKO PODJETJE
• Perutnini
»MUTA«
TOVARNA POLJEDELJSKEGA ORODJA IN LIVARNA
MUTA OB DRAVI
PROIZVAJAMO:
—	poljedelsko, rudarsko, gradbeno in vrtno orodje
—	razni, odkovki
—	trgovsko in strojno litino
—	jekleni pesek
S svojimi kvalititnimi izdelki zadovoljujemo najširši krog potrošnikov
Sindikalna podružnica
OBRTNEGA STROJNO MEHANIČNEGA PODJETJA
RADLJE OB DRAVI
Tovarna rezalnega orodja
Prevalje
PROIZVAJAMO : pile in rašpe
orodje za strojno obdelavo lesa rezkarje za obdelavo kovin
ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN NAROČNIKOM
PTUJ
S SVOJIMI OBRATI:
— TOVARNO KRMIL — FARMO PIŠČANCEV PERJAD — MESO IN SERVISNIH SLUŽB
Nudimo naše kvalitetne proizvode: krmne mešanice, perutnino, meso in mesne izdelke/jajca in divjačino
Sl
iilllllllli Hilli milili llilll ll! klil[i(lin:!liii min um" "in iii i"i"i|iiiiiii"i"i"l"ii"ui
ŠPEDTRANS
| ŠPEDICIJA IN TRANSPORTI
| MARIBOR, Meljska 16
Kvalitetne in hitre prevoze izvršujemo doma in v tujina.
Za cenjena naročila in sodelovanje v novem letu se priporbča "kolektiv.
VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI
Komunalna banka
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA!
ELEKTRO CELJE
POSLOVNA ENOTA
SLOVENJ GRADEC
Mariborska livarna ; Maribor
PROIZVAJAMO:
•	medeninaste palice za avtomatsko obdelavo v .kvaliteti. Ms 58
•	odlitke barvastih kovin
e tisnjenee, 'otreske in odkovke iz barvastih kovin
•	vodovodne, parne in sanitarne armature
Kopitarna Sevnica
SEVNICA OB SAVI
PROIZVAJA:
• KOPITA e PETE e REZAN LES
priporoča za dobavo lipovega, jelševega in gabrovega lesa
\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA«AAAA^vAAAAA/V 'AAAAAAAAA/W\AAAAAAAA/‘yVNAAAAAAAAAAAAAA.' S
CE ŽELITE BITI ZADOVOLJNI, POTEM KUPUJTE CIGARETE
Tobačne tovarne
Ljubljana
F I LTE F? CIGARETE

Hi
Daljša cigareta — daljši užitek
LONG SI2E
X-X,X*X\vH‘X\\’H*X
v/KvavavavJvKv!
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
»TITAN« KAMNIK
priporoča naše kakovostne izdelke:
Stavbne ključavnice, cilindrične vložke, obešanke — navadne in cilindrične, mesoreznice, fitinge, odlitke itd.
Prepričajte se o kakovosti naših izdelkov.
SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB
OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP
in ostale množične organizacije
IDRIJA
I Jr'% i # a,	^
..... ".. .	. .• v:~•T-r.r:--.7-
% k
CESTNO
PODJETJE
KOPER
LIPA
lesno industrijsko podjetje
Aj do vščina
CIB
BOVEC
INDUSTRIJSKO PODJETJE ČIPK IN POSTELJNE KONFEKCIJE
- y^w^v^y^/^Ay^>^>l^Ay<A^v^a^Av<AAv^v,^^v^/^y»v^z^z^y^y,,v‘v^y^/•yv^Ay^Ay^v, rv^✓■v^v^v‘v^v\/^AV^v\Av^a^A/^v^AZv^Av^v^v^v•v^/^/\/^/^v^yV\Av^y^Av^v^v^/NAvAv^v*v^v^v^^	- ^
SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB
OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP
in ostale množične organizacije
TOLMIN

ELEKTRO GORICA
NOVA GORICA
Hilli
S POSLOVNIMI ENOTAMI:
Pi	Gorica
S	*°?er
s? nK	Sezona
Tolmin
TRENTA
KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
BOVEC
* S s v« y ZnAAAAAAAAZVSAAZuT^ZVN/NZN^AZVVVNAA/v-* J'J' Z J- vTv*	J
Rudnik živega srebra
IDRIJA
ŽELI VSEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1965 IN JIM KLICE
SREČNO!
l£:'".';!|imi!lll|||iH!l!]lll!llll!l!ll!llll!llllllllllllillllllllIIHIIIIII!ll|!!!II!ll!ll!IIIIIIIHI!lllllllllllliilSiiijllllllill!llllllll!llllll
■lili
lllllllllliil!l!llllllill!l»MIII|[|lil!illlll!!l
, V
lllllIliliilllllllllllHffl
lllllllllllltilll
fpliil
IH i	I S	.■r,"'-’- i	r -1	t' , < ,
nadaljnjih uspehov del
/

EliSii*

».siiiuiiiiiiiiiiiiiiiiEiie
I
li!liiliii!fl;ll!!!!itlli!il!!i!l;ii<!l!lji:il!lil!ili!lliljjiili|itji|jijji|ljili)llt|)||ijjillljil![|tll||i)ltil!ii)|iitlitlilljlilll|li|jll!jijliji|||j!li|
lliliiililtiiliilli!
Slovenijašport
trgovsko podjetje na veliko in malo
s prodajalnami:
vam nudi:
v MARIBORU. CELJU, KRANJU, KOPRU. ZAGREBU, NOVEM SADU in v BEOGRADU
v največji izbiri športno in telovadno orodje, camping opremo, opremo za podvodni ribolov, smučarsko opremo, športno obutev in oblačila ter druge športne potrebščine. — Opremljamo telovadne dvo-
Dobra kvaliteta — zmerne cene.
Oglejte si bogate zaloge v vseh naših prodajalnah!
Občinski sindikalni svet
TREBNJE
LESNO
INDUSTRIJ S K I KOMBINAT
»LIKO«
Vrhnika
.'vUfbeonia i.uj>•;»*%*. .
AVTOPROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA
»Gorjanci«
Novo mesto - Straža
S S J®:
I TRGOVSKO
i
PODJETJE
»TOLMINKA«
TOLMIN
r
Soško gozdno gospodarstvo Tolmin
s svojimi obrati
E
l £ S ii A INDUSTRIJA
> 22 JULIJ
IDRIJA
r ii "riiiiiiiiiipiii iiiij iii iiiipilifpfitfjiiiiiiMii,iimji
Tovarna igel KOBARID
Gozdno gospodarstvo
cd
C
co
o
Oh
■MMMHpHnRNHMMPMMHMftnan
Tovarna kolektorj ev IDRIJA
Tekstilna tovarna
V®
ipl
m •*
AJDOVŠČINA
Elektro Gorica
Enota Tolmin
TOLMIN
Gradbeno
podjetje
»POSOČJE«
TOLMIN
Mizarsko
podjetje
SENOŽEČE
Splošno
mizarstvo
DVOR
PRI ŽUŽEMBERKU
Sindikalno podružnica
gostinskih in
kmetijskih delavcev
ŽUŽEMBERK
PPSPPPP!! 9".!'
kombinat za predelavo in promet žitaric
Aj davščina
S s svojimi obrati:
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA, SLAP OB IDRIJCI, VRTOVIN
e PREDELUJE VSE VRSTE ŽITARIC, PROIZVAJA TESTENINE, KRUH, VSE VRSTE PECIVA IN MOČNA KRMILA
TEKSTILNA TOVARNA
Motvoz in platno
Grosuplj e
PRIPOROČA SE VNAPREJ SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN ŽELI V NOVEM LETU VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN POTROŠNIKOM
SE. NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV
»B E L T«
BELOKRANJSKA
ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
ČRNOMELJ
pioizvaja kvalitetne ulitke za avtomobilsko in strojno industrijo ter razne stioje za gradbeništvo in opremo livarn. — Izdelki tovarne so zelo cenjeni in iskani.
Delovni kolektiv se priporoča in želi vsem delovnim ljudem širom naše domovine uspešno poslovno novo leto.
IMNHKIlua ......................'lllllffll
I.®® Jr	** i

j



51. komuna LJUBLJANA-BEŽIGRAD
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3
4	KRANJ
5	KAMNIK 6. SEŽANA 7 NOVO
MESTO
8.	SEVNICA
9.	LOGATEC
10.	NOVA	19. ŠKOFJA	26. ŠMARJE	35. KOPER	43. ZAGORJE .
	GORIC A	LOKA	PRI JELŠAH	36. TRBOVLJE	44. PIRAN
tl.	GROSUPLJE	20. SLOVENSKA	27. POSTOJNA	37. ILIRSKA	45. DRAVOGRAD
12.	MURSKA	BISTRICA	28. ČRNOMELJ	BISTRICA	16. LENDAVA
	SOBOTA	21. DOMŽALE	29. ŠENTJUR	38. IZOLA	47. KOČEVJE
1.1.	PTUJ	22. SLOVENJ	50. TOLMIN	39. MARIBOR	48. MOZIRJE
II.	TREBNJE	GRADEC	31. CERKNICA	— TABOR	49. LJUBLJANA
15.	METLIKA	2J. VRHNIKA	3L. RIBNICA	40. HRASTNIK	— CENTER
16.	RADOVLJICA	24. LAŠKO	33. MARIBOR	41. MARIBOR	30. LITIJA
17.	RAVNE	25. SLOVENSKE	- CENTER	— TEZNO	
18.	Žalec	KONJICE	34. BREŽICE	42. CELJE	
iSJLJi !;# m
ana - srce Slovenile
KOMUNA OB SAVI, PREDSTRAZA LJUBLJANE NA SEVERU — BEŽIGRAJSKA OBČINA — PREDSTAVLJA S SVOJO- VITALNO RASTJO NOVO NASTAJAJOČE MESTNO SREDIŠČE, KI IZ L E TA V LETO IZGUBLJA SVOJE
Predmestno obeležje, urbanistična načrtovanja da ter o Bežigradu POSEBEN PEČAT: OBLIKUJEjp PROSTOR MED TITOVO IN VODOVODNO CESTO TER SAVO V SKLADNO DRUŽBENO IN GOSPODARSKO SOSESKO, V KATERI BO DOVOLJ UDOBJA ZA V EC KOT 40.000 PREBIVALCEV. ZE SEDAJ ŽIVI IN DELA NA OBMOČJU KOMUNE NAD 35.000 STALNIH IN NAD 6*600 ZAČASNO NASELJENIH LJUDI TER DOSEGA GOSTOTA PREBIVALCEV NA KVADRATNI KILOMETER ŠTEVILKO 870. PRI TEM VELJA POUDARITI, DA PREBIVA V KOMUNI LE NEKAJ VEC KOT 1.100 KMETOVALCEV, SICER PA ŽIVE NA: NJENEM OBMOČJU DELAVCI RAZNOVRSTNIH POKLICEV. LANI JE BILO ZAPOSLENIH V. 110 PODJETJIH IN OBRATIH NAD 11.800 OSEB, LETOS JE TA ŠTEVILKA VEČJA. VSAK OD NJIH USTVARJA NAD 1 MILIJON 760 TISOČ V NARODNEM DOHODKU, VSAK OD NJIH JE SOUDELEŽEN PRI VSAKOLETNI REALIZACIJI 20 MILIJARD. KI JIH DAJEJO DELOVNE ORGANIZACIJE KOMUNI NA NASLOV NJENEGA NARODNEGA DOHODKA TUDI TA ŠTEVILKA RASTE. Z GRADNJAMI NOVIH TOVARN V OBČINI TER Z MALONE NEUSAHLJIVIM PRISELJEVANJEM LJUDI IN a RAZMEROMA UGODNIM NARAVNIM PRIRASTKOM PREBIVALSTVA BEŽIGRAD HITI Z OBLIKOVANJEM NOVIH IN NOVIH STANOVANJSKIH SOSESK. LETNO DOGRADI NA STOTINE NOVIH STANOVANJ, DOGRAJUJE ŠTEVILNE OBRATE DRUZpENEGA STANDARDA, ASFALTIRA KILOMETRE PLOČNIKOV IN CEST. MODERNIZIRA NEKOČ TIPIČNA KMEČKA NASELJA, POSTAJA Z OMREŽJEM ZDRAVSTVENIH USTANOV. PREDVSEM PA Z VISOKOŠOLSKIM CENTROM ZA LJUBLJANO IN ZA SLOVENIJO NEPOGREŠLJIVO SREDISCE.
I
'BTk ežigrajska komuna pa se ni vsa 'eta razvijala s poudarkom na jčT^ mnogostranske dejavnosti. Na-sprotno: najpoprej so nastajala na njenem območju stanovanjska naselja. Zategadelj tudi opazna beležka o naglem porastu prebivalcev. Leta 1953 je živelo v komuni nekaj nad 20.000 ljudi, zdaj je število že skoraj podvojeno. Tolikšen premik v rasti števila prebivalcev pa seveda terja v poslednjih letih pospešeno zanimanje za hitrejši razvoj tako imenovanih terciarnih dejavnosti — za razvoj trgovine, obrti, družbenih služb. Posebno še ob opravičljivem pričakovanju, da bo priliv novih prebivalcev tudi v bodoče zelo
močan, kar pogojujejo nadaljnje stanovanjske gradnje in nadaljnji razvoj gospodarskih panog v komuni. V tem je skladnost občinskih prizadevanj, da spreminja odnose med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, da počasi in hkrati odločno usmerja nadaljnji razvoj komune h cilju: k izgradnji homogenega mestnega središča z vsemi karakteristikami večjega naselja.
Komunala
Naglo naraščanje števila prebivalcev ni spremljala z ustrezno naglico gradnja komunalnih objektov. Posebno pereče je še zmerom vprašanje šolskih
prostorov. Vsaka šola namreč pomeni z 18 razredi in s telovadnico — investicijo v znesku pol milijarde dinarjev. Kolikšen pomen pripisuje občinska skupščina zgraditvi šolskega prostora, lahko ilustrira podatek, da je letos namenila za nadaljnji razvoj šolstva 31 ".o vseh svojih proračunskih sredstev.
Družbena pr eh ra im
Drugi problem je družbena prehrana. Mnogo bežigrajskih občanov občuti vrzel, zato ni prav nič nenavadno, da je bilo vprašanje družbene prehrane pogosto sproženo in ob najrazličnejših priložnostih. Zdaj se občinska skupščina' resno pripravlja, da odpravi to pomanjkljivost: do konca leta 1966 67 naj bi bila pod streho nova samopostrežna restavracija, ki bo stala v bližini Gospodarskega razstavišča.
1 *
Skupščina je letos že dvakrat obravnavala delo občinske uprave. S prehajanjem vedno večjega števila pristojnosti na občino, občinska uprava ne povečuje števila uslužbencev, prizadeva pa si, da v kar se da največji meri zadovolji občane.
Investicijska politika in gospodarstvo
»Kritične ugotovitve,« pravi predsednik občinske skupščine Ljubljana-Beži-grad, tovariš Jože Pogačnik, »ki so bile letos upravičeno izrečene na račun investicijske ihte pri nas v naši republiki, veljajo bolj ali manj tudi za dosedanjo investicijsko politiko v naši občini. Te ugotovitve pa niso pravzaprav nič novega, saj smo slišali podobne tehtne pripombe že lani ob razpravah o družbenem planu ter proračunu za letos. V teh razpravah je bil zlasti pogpsto izrečen očitek na račun kratkovidnosti občinske skupščine in nekaterih gospodarskih organizacij na našem območju. Te so dolga leta zavlačevale sicer potrebne investicije, naposled pa so tako
rekoč vse naenkrat začele z rekonstrukcijami in z novogradnjami. Tako je torej nastala na nivoju komune ravno v času, ki drugače razsoja o investicijah, široka investicijska fronta!«
Vsi, ki so grajali zavlačevanje potrebnih investicij v bežigrajski komuni, so imeli prav. Pretežni del industrijskih zmogljivosti je namreč v tej občini last predelovalne industrije, ki je bila zastarela in iztrošena že leta 1945, kljub temu pa so jo delovni kolektivi vse do leta 1962 intezivno izkoriščali, ne pa kaj prida obnavljali. Razumljivo: to je bila zahteva časa! Tako je za primer strojni, park v Tovarni kovinske galanterije star v povprečju 37 let, življenjska doba takšnih strojev v tovrstnih tovarnah v svetu pa dosega komaj petnajst let. Tovarna »Tuba« je začela obratovati leta 1927, z že amortiziranimi stroji, ki jih je njen tedanji lastnik kupil nekje
na češkem in je potemtakem trenutno strojni park tovarne »Tuba« star dobrega pol stoletja.
*
Navedena primera o neodložljivosti vsaj nekaterih investicijskih naložb v modernizacijo industrije, sta sicer morda najbolj očita, nista pa edina. Investicije so sprejemljive tudi drugod, v podjetjih mlajšega datuma in z drugačnimi karakteristikami. Spet primer: podjetje »Modna oblačila« je opremljeno z razmeroma sodobnim strojnim parkom, so pa njegovi obrati raztreseni samo v Ljubljani na sedmih kontih. Investicije v novo proizvodno dvorano, s čimer bo izvedljiva boljša organizacija dela in sploh modernejša tehnologija v tovrstni industriji, so vsekakor opravičljive.	*
Prelomnica v splošni investicijski politiki bežigrajske komune je nastala leta 1982:
Leto	Gospodarske investicije	Negospodarske investicije	Skupaj	(V tisočih!) , Razmerje
1961	1.086.511	262.294	1.348.805	81:19
1962	4.196.214	1.446.243	5,642.457	74:26
1963	3.336.000	1.816.000	5.152.000	71:29
1964	5,422.000	3.234.000	8.656.000	63:37
Gospodarska gibanja v bežigrajski komuni dopolnjuje ilustracija razmerja med bruto produktom in splošnimi investicijami:
Leto
c 3 ,
sil 1!
(V milijonih!)
|S- *
lil!
1961	33.805	1348	3.9
1962	39.489	5642	1	14,3
1963	50.666	5152	10,2
1964	61.475	8656	14,1
Podatki seznanjajo z deležem investicij v bruto produktu, ki je že leta 1962 dosegel raven povprečja razvitih
dežel. Hkrati pa številke prepričljivo govore v prid obetajočega razmerja med investicijami v gospodarske in med investicijami v negospodarske dejavnosti, med investicijami za družbeni standard. Bežigrajska komuna je sestavni del našega mesta. Umevno potemtakem, da v svojih prizadevanjih pri oblikovanju lastnega mastnega videza ne zaostaja za drugimi ljubljanskimi komunami. V svojem statutp podčrtuje nujnost medobčinskega sodelovanja in seveda sodelovanja z Mestnim svetom Ljubljane. Osnovni impulz v gospodarjenju in življenju pa ji dajejo njene delovne organizacije in seveda občinska skupščina. Zaupljivi spremljevalci komunalnega življenja pa so politične organizacije i— od SZDL do sindikalnih organizacij — ki pomenijo s svojo aktivnostjo nepogrešljivega akterja v celotnem komunalnem dogajanju. Naposled velja poudariti • še funkcije enajstih, krajevnih skupnosti, ki popolnoma samostojno odločajo na svojih območjih. Tem skupnostim občinska hiša' namenja sredstva iz občinskega proračuna za redno delovanje organov krajevnih skupnosti in namenska sredstva za polno ali delno financiranje določenega programa in nalog, ki jih opravlja krajevna skupnost.. To so sredstva občinskega proračuna za socialne pomoči, urejevanje in vzdrževanje krajevnih družbenih centrov in so sredstva občinskih družbenih skladov — šolskega sklada za delovanje vzgojno varstveno: ustanov; komunalna sklada za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav, ki jih prevzema krajevna skupnost; cestnega sklada za vzdrževanje manjših cest in krajevnih potov. .. Teh sredstev je iz leta v leto več. fz leta v . leto pa so tudi večje potrebe občanov. Zaradi tega je potemtakem umevna občinska politika v- odnosu do investicij v negospodarske dejavnosti, saj s lemi investicijami rešuje prepekatere očitnejše probleme, ki so sicer problemi krajevnih skupnosti občanov.
Med ljubljanskimi komunami je bežigrajska po velikosti malo večja kot je komuna Center, a neprimerno manjša od ostalih treh ljubljanskih komun. Vendarle pa je polna značilnosti in raznolikosti. Njen izrazito mestni predel, ki se razteza meri Savsko ’ cesto, glavnim kolodvorom in kamniške s-s -niško progo, je poln zanimivih kontrastov: Savsko naselje, Stadion, nagla stanovanjska rast ob Titovi cesti v Stoži-cah. Ostali predeli komune nosijo v sebi drugačne značilnosti: n d izrazito kmetijskih do industrijskih Razteza se v dolgi črti od Savelj in Kleč čez Črnuče pa vse tja do Dola, manjšega naselja ob skrajni vzhodni meji komune.
Značilnosti komune pa ; seveda' po svoje vplivajo na razvoj njenih gospodarskih organizacij, s katerimi seznanja pričujoča reportaža.
Na križpotju domačega la svetovnega gospodarstv
'mgmmm
J m.	f


il JP S kg -	1 h 4

Gali
* :
fli
#fl&8 J
P»Šl' „4. L-^j EltiSiŠr
sKBfe*.>.-1

*w*l& .dll . % 1

- Žlahtnejšega spomenika, ki nas spominja in nas bo vselej spominjal VII. kongresa ZKJ, Ljubljana ne more imeti kot v monumentalni gradnji Gospodarskega razstavišča. Njegova vrednost ni samo neprecenljiva za naše mesto, ampak tudi za našo republiko, celotno državo, za ves svet. V desetih letih je poslalo Gospodarsko razstavišče pojem za manifestacije različnih vrst človekove dejavnosti, je barometer, ki leto za letom odmerja stopnjo naše proizvodnje, naše produktivnosti. Razstavišče je križpotje, kjer se naše domače gospodarstvo srečuje s tujimi gospodarskimi uspehi, kjer se nabirajo dragocene izkušnje, kjer se uveljavljajo naše sposobnosti v očeh domače in tuje potrošnje.
V naslednjem letu bo pripravilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pet specializiranih sejmov. Svoja vrata bo odprlo že v mesecu januarju prvi manifestaciji »Moda 1965«. Temu sejmu bodo sledili 4 mednarodni sejmi: 4. mednarodni sejem obmejne menjave blaga z naslovom »Alpe-Adria«, 11. mednarodni sejem vina, alkoholnih pijač, sadnih sokov in gostinske opreme; 12. mednarodni sejem »Sodobna elektronika« in na koncu leta še 6. mednarodni sejem pohištva in opreme za lesno industrijo. Vsi ti sejmi so se ravno v Ljubljani močno uveljavili ter beležimo na teh sejmih vsako leto večje število domačih in tujih razstavljavcev. Zlasti je svetovno znan vinski sejem, ki uvršča Ljubljano in Jugoslavijo med ugledne, svetovno znane proizvajalce raznih pijač.
Jugoslovanski vinogradi dajejo približno 5 milijonov hektolitrov vina. To je razmeroma malo glede na Francijo, ki jih pridela letno približno 60. vendar pa so v evropskih krogih jugoslovanska vina zelo cenjena. Ravno Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pa je tisto okno v svet, ki je znalo utreti pot domači vinogradniški proizvodnji na tuja tržišča. Razstavišče je doslej zabeležilo vrsto laskavih izjav in priznanj uglednih tujih strokovnjakov.
Januarja 1965 bodo potemtakem na razstavišču spet zaplapolale zastave, reflektorji bodo osvetlili obelisk VII. kongresa, povodni mož se bo zasukal z Urško... Od 16. do 24. januarja bo razstavišče na voljo desetemu sejmu konfekcije, modnih tkanin, trikotaže, usnja in usnjene galanterije ter seveda raznih modnih proizvodov. Vsekakor je to premišljeno izbran datum, saj tovrstna industrijska podjetja v začetku leta podpisujejo pogodbe, planirajo proizvodnjo, zbirajo podatke o naklonjenosti potrošnje takšnim ali drugačnim modnim novostim.
Od 15. do 23. maja pa bodo razsta-viščni prostori na razpolago 4. mednarodnemu sejmu, namenjenemu maloobmejnemu prometu. 4. po vrsti je sejem »Alpe-Adria« dobil svoj življenjski prostor. Ne samo v svoji manifestativ-nosti, ampak v vsakdanji praksi v
Gospodarskega razstavišča, med prireditve svetovnega ranga. Lahko trdimo, da je ravno ta sejem dodobra uveljavil ime našega mesta ter z njim našo celot skupnost v svetu.
Od 2. do 10. oktobra pa bomo lahke priča 12. mednarodnemu sejmu elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in jedrske tehnike. »Sodobna elektronika« nas vsako leto znova preseneča in razveseljuje z novimi odkritji na področju te industrije najmlajšega datuma. Predvsem nas razveseljujejo vsakoletne novosti, s katerimi nas v oktobru seznanja na Gospodarskem razstavišču naša mlada elektronska industrija. Hkrati pa je sejem elektronike možnost za organizacijo raznih posvetovanj: v naslednjem letu organizira razstavišče strokovni posvet o telekomunikacijah in o mikro-elektroniki.
In ob koncu leta — od 12. do 21. novembra odpira Gospodarsko razstavišče svoja vrata 6. mednarodnemu sejmu pohištva in opreme za industrijo pohištva. Tega sejma se udeležujejo vsi pomembnejši domači proizvajalci pohištvene opreme in proizvajalci strojev za sodobno lesno industrijo. Gospodarska pomembnost tega sejma je v dejstvu, da je Jugoslavija na petem mestu v Evropi glede na gozdno bogastvo. Je dežela, ki naglo usklajuje gospodarstvo z gozdovi z razvojem domače lesne industrije, je močan izvoznik, obenem pa sodi domača lesna industrija med tiste gospodarske panoge, ki so po vojni izredno razširile asortiman svojih proizvodov.
Poslopja Gospodarskega razstavišča stoje ob Titovi cesti. Razvrščena so ob ploščadi — Trgu VII. kongresa ZKJ — z domiselno funkcionalnostjo. Najrazkošnejša je seveda prva zgrajena razstavna dvorana z nadstropnima krilima ob svoji levi in desni strani, ter z manjšo dvoranico na nasprotni strani vhodnih vrat. Dvorana je primerna za naj-raznovrstnejše razstave, saj je dovolj prostorna ter ima dobro urejene vhode. Kletni prostori so izkoriščeni za sanitarije, v spodnji avli pa je urejena strežna miza z vsemi gostinskimi pripomočki.
Dvorana z veliko kupolo nedvomno drami pozornost kot markantna gradnjo, pa ni samo gola pridobitev za Gospodarsko razstavišče kot sejemski prostor, pač pa je dvorana dolgo pogrešana pridobitev za Ljubljano in Ljubljančane kot edina večja dvorana, v kateri je moč organizirati pomembne kulturne. športne in zabave prireditve. S premičnimi stopnicami, kjer so razmeščeni stoli, spominja na prekrito areno.
Mlajšega datuma kot centralni raz-staviščni prostor je tako imenovani »Jurček«. Njegova imenitnost je v arhitektonski zamisli, saj je grajen*, v krogu ter popolnoma zasteklen; nosilni steber je v sredini; ta nosi tudi ostrešje. Zaradi tega se je paviljona prijelo ime »JURČEK«, pač po naši znani je-
Vinski sejem
maloobmejnem prometu, ki je čedalje vitalnejši na jugoslovansko-italijanski in jugoslovansko-avstrijski meji. To je sejem, ki .je namenjen predvsem široki potrošnji. Omogoča bogato izbiro raznovrstnega blaga domače in seveda italijanske ter avstrijske industrije za široko potrošnjo. Dosedanja praksa opravičuje napovedovanje ugodnih poslov-1 nih rezultatov v prihodnjem letu.
Od 27. avgusta do 5. septembra pa bo enajstič zaropotal klopotec na haloški zidanici, postavljeni na Gospodarskem razstavišču. Letos je razstavljalo na vinskem sejmu na stotine proizvajalcev iz 25 držav. Na tisoče obiskovalcev si je lahko ogledalo 1300 različnih vzorcev alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Okoli 13 tujih degustatorjev — enologov — opravi pred otvoritvijo sejma pomembno ocenjevalno delo posameznih vzorcev ter razdeli zlate, srebrne in bronaste medalje. Vinski sejem v Ljubljani sodi med elitne prireditve
senski gobi. Prav v sredini »Jurčka« je urejeno stopnišče, ki pelje v kletni, razmeroma lepo urejen prostor. »Jurček« je funkcionalno samostojna enota in lahko predstavlja na vsaki razstavi enovit razstavni element.
Naposled je tu še obsežno poslopje klasičnega tipa. V njem je dovolj prostora, ki se ga lahko poljubno pregrajuje ali ograjuje. Kadar je prepoln obiskovalcev tega ali onega sejma, ni pravzaprav nikoli mučne gneče in si ljudje lahko mirno ogledujejo razstavljeno blago. Kletni prostori v tem poslopju pa so namenjeni stalni razstavi pohištvene opreme in pohištvenega blaga.
Odlike ljubljanskega Gospodarskega razstavišča pa ne tiče samo v osnovnih, namenskih poslopjih, ampak še tudi v močno uporabnem odprtem prostoru. Ploščad pred posameznimi poslopji omogoča raznovrstne razstave, hkrati pa dovoljuje uporabo posameznih delov
ploščadi in dvorišča za parkiranje, za občasno ureditev gostišč, in če je ob vsakoletni vinski razstavi pečenje vola že nekaj umevnega, si takšno aktrak-cijo Gospodarsko razstavišče lahko privošči.
Položaj razstavišča je zelo ugfiden: od železniške in avtobusne postaje ni razstavišče oddaljeno niti pet minut hoda.' V njegovi neposredni bližini so avtobusna in trolejbusna'postajališča. Do tovornega kolodvora je razstavišče povezano z -asfaltno magistralo. Vse to omogoča hitre manipulacije z blagom, ki ga namenjajo posamezni razstavljale! od : kdo ve kod takšnemu ali drugačnem sejmu. Hkrati pa omogoča obiskovalcem iz raznih krajev vsakoletno udeležbo na posameznih domačih in mednarodnih manifestacijah.
Stari Ljubljančani še pomnijo nekdanji »Ljubljanski velesejem«. Ob njegovi rušitvi je bilo nekaj grenkih komentarjev! Takrat si pač nihče ni niti malo predstavljal, da bo dobilo naše mesto in z njim naša republika takšno novo razstavišče, kakršnega imamo. Z njim' smo lahko reprezentančni, z njim lahko predstavljamo na tako pomembnem križpotju v Evropi, kot je Ljubljana. dostojen center za raznovrstne manifestacije domačih in tujih, mednarodnih "uspehov človeka.
T^ko ugoden položaj Gospodarskega razstavišča pa seveda govori v prid njegovega nadaljnjega razvoja. Načrtovanje seznanjajo z gradnjo še enega specializiranega razstaviščnega poslopja. Ta prostor bo" predvsem namenjen razstavam težkih strojev in orodij Umevno, da mora biti po arhitektonski zamisli prilagojen organizaciji takšnih razstav. Misel, s katero se razstavišče že dolgo časa ukvarja, je izvedba cenejšega načina ogrevanja prostorov.
V ta namen mu trenutno služi staro železniška lokomotiva, ki pa predstavlja za gospodarjenje razstavišča občut-on breme.
Načrtovanja so uresničljiva. Razstavišče že razpolaga s sredstvi za gradnjo nove hale, razmišlja pa že tudi o sredstvih za ostala 'preureditvena dela in ne naposled za dograditev prepotrebnih upravnih prostorov.
Takšna je torej .ilustracija Gospodarskega razstavišča ob njegovi 10-letnici. Ustanovljen je bil leta 1954 ter se je prvič predstavilo javnosti s prvo gospodarsko razstavo na Taboru ter z vinsko pokušnjo na Trgu revolucije. Takrat je štel njegov kolektiv 20 članov. Še leta 1957 je bilo na razstavišču zaposlenih okoli 80 delavcev. Z razumno ukinitvijo nekaterih služb pa je ostalo. v delovni organizaciji le še 30 delavcev v rednem delovnem odnosu. Razstavišče je dobilo letos status samoupravne organizacije, saj je z novim zakonom o zavodih, ki poslujejo po načelih gospodarskih organizacij, prvikrat realiziralo volitve samoupravnih organov. Sicer pa je tesni spremljevalec poslovanja razstavišča svet zavoda, ki ga ob članih delovnega kolektiva Gospodarskega razstavišča sestavljajo še predstavniki nekaterih delovnih organizacij, zbornic, skupščine. Podjetje je razdeljeno na tri osnovne enote: upravo, komercialno propagandni tehnični sektor in računsko gospodarski sektor. Tako organizirano notranje poslovanje je nedavni rezultat premišljene združitve
posameznih dejavnosti, ki so v kakršnikoli medsebojni odvisnosti, v organizacijsko zaokrožene enote.
Srečanje z Gospodarskim razstaviščem bi bilo nepopolno, če nas ne bi na koncu seznanilo z nekaterimi karakterističnimi številkami,. ki kažejo na izreden pomen tovrstne delovne organizacije za našo proizvodnjo, za trgovino kot posrednika ng - poti k potrošnji.1’ Karakteristiko smo’ si sposodili iz letošnjega poslovnega • uspeha sejma »Moda 1964«, ker bo pač takšen sejem v prihodnjem letu prvi na sporedu.
Vsekakor je zanimivo vprašanje! kateri od podobnih sejmov pri nas je naj-interesantnejši. najpopularnejši ter z največjim poslovnim uspehom. Ljub-

Ijanski specializiran sejem »Moda 1964« je na to vprašanje odgovoril s pomet jo poslovnega uspeha razitavljalcev. V devetih dneh so razstavljale! zaključili za nad 16 milijard dinarjev pogodb. Če odštejemo razstavljalce v »Jurčku«, potem je odpadlo v povprečju na enega, razštavljalca za 164 milijonov sklenjenih pogodb.
TakŠpi uspehi so. značilni ne samo za 'razstavo 'mode, ampak so karakteristični za visoke poslovne uspehe tud) ostalih sejmov. V tem pa je ključ za upravičenost nadaljnjih prizadevanj Gospodarskega razstavišča ter ž njim njegovega neizmerljivega 'zaledja — domačih in tujih proizvodnih organizacij.
Sejem »Alpe-Adria«

. i


.»•snv 4-:
m
tlS
Si!SS

»Alpe-Adria«
PRIBLIŽEVANJE ZVEZNIM OSNOVAM
ZA OBRAVNAVANJE KOMPLEKSNE REHABILITACIJE INVALIDOV
Nedavno posvetovanje predstavnikov tavodov za rehabilitacijo invalidov v Banji Koviljačj najbrž predstavlja pomemben začetek splošnega uveljavljanja tovrstnih zavodbv pri nas v Jugoslaviji in še posebej našega Zavoda za rehabilitacijo invalidov SRS v Ljubljani. Posvetovanje je iniciator organizacije na nivoju zveze, ki bo lahko koordinirala delo posameznih več ali manj obrtnih delavnic za izdelavo različnih ortopedskih pripomočkov, bo lahko združevala posamezne proizvajalce v industrijsko močne centre z natančno opredeljenimi proizvodnimi nalogami, bo lahko koordinirala delo posameznih zavodov na območju celotne jugoslovanske skupnosti. O potrebnosti tako enotne organizacije na nivoju zveze pripoveduje že samo podatek, da posluje v sosedni republiki kar 53 manjših obrtnih podjetij za izdelavo ortopedskih pripomočkov. V Sloveniji je naš Zavod za rehabilitacijo invalidov sicer že v dobršni meri uspel s koncentracijo razpoložljivih zmogljivosti ter s specializacijo tovrstne proizvodnje, vendar pa ima še zmerom težave pri nadaljnjem uveljavljanju preostalih elementov — servisne službe, odnos do zavodov za socialno zavarovanje — saj ni Prav nič nenavadnega v primeru, da lastnik invalidskega vozička, ki ga je kupil v Sloveniji, ne more z njim na noben ustrezen servis v sosedni republiki. Te težave bodo zdaj odklonljive in resnično si lahko obetamo od posvetovanja v Banji Koviljači skorajšnji Učinek.
S tem posvetovanjem ter z namenom Zavoda za rehabilitacijo invalidov SRS v Ljubljani bo uresničljiva zavzetost socialno zdravstvenega in gospodarskega zbora naše skupščine, ki je naklonjena proizvodnji sodobnih ortopedskih Pripomočkov in ortotičnih naprav s Poudarkom na nujno prizadevanje vseh strokovnih institucij, da dosežejo v jugoslovanskem merilu standardizacijo in tipizacijo. V tem je podpora Stalni konferenci za rehabilitacijo invalidnih oseb y Sloveniji, ki skuša že dolgo časa zainteresirati čim širši krog pristojnih družbenih, upravnih in strokovnih čini-teljev v naši republiki, da bi po enotnih principih lahko programirali in Podpirali programe ureditve razmer na Področju tehnične ortopedije.
Na območju naše republike živi nad 65.000 invalidnih oseb. Od teh jih je nad 33.500 delovnih invalidov, ki pravzaprav predstavljajo uživalce različnih dajatev. 28.500 je invalidsko upokojenih, kar pove, da je v naši republiki na 100 zavarovancev 5,4 odstotka upravičencev invalidske pokojnine.
Tolikšne številke terjajo dokajšnjo pozornost družbe, zahtevajo njeno popolno angažiranost pri reševanju problemov invalidnih oseb, predvsem pa močno uveljavljeno kompleksno rehabilitacijo, ustvarjalno celico, ki z veliko družbeno odgovornostjo vrača delovne invalide v proizvodnjo, na njihovim sposobnostim ustrezna delovna mesta.
Dejstva nas vodijo na prag zavoda: v bistvu je njegova funkcija trojna — v izvajanju medicinske rehabilitacije, v pripravah za poklicno rehabilitacijo ter prilaganju vseh ortopedskih pripomočkov prizadetim osebam. Za opravljanje teh funkcij pa je zavodu predvsem potreben primeren življenjski Prostor.
Vendar pa nas za zdaj s primernim življenjskim prostorom zavoda seznanjajo le načrti, ki so pogojeni v osnovnem konceptu, ki predvideva nadaljnji razvoj službe za medicinsko rehabilitacijo v razpoložljivih kapacitetah zavoda, formiranje bazenskega centra za urejanje poklicne rehabilitacije v obratu »Soča«, kjer je trenutno proizvodnja ortopedskih pripomočkov, ter -namenja proizvodnjo ortopedskih pripomočkov in opreme za rehabilitacijo Prostorom, ki jih zasedata obrat »Hrast« oziroma podjetje »Edilit«. To je seveda načrt in je koncept. Ustrezen elaborat je pripravljen. Sredstva so na razpolago. Vse skupaj je le v skromni odvisnosti od časa in občinske skupščine ter prizadetih delovnih kolektivov, ki s svojim stališčem lahko omogočijo hitrejšo realizacijo načrta.
Tako organiziran zavod bi predstavljal resnični center za rehabilitacijo vseh vrst invalidov pri nas. Takšen bi lahko usposabljal delovne inštruktorje za potrebe gospodarskih organizacij, ki sodelujejo v procesu rehabilitacije. Spremljal bi in proučeval ukrepe ter metode medicinske in poklicne rehabilitacije, izbiro poklica in uspehe njihovega izvajanja ter ukrepal za izboljšanje protetičnih sredstev v neprimerno večjem obsegu, bolj poglobljeno in bolj učinkovito, kot zdaj v utesnjenih, nefunkcionalno razporejenih delovnih prostorih.
Celo več: tako organiziranemu centru v Ljubljani lahko sledi organizacija bazenskih centrov v Mariboru, Celju, Kopru, za ostala večja naselja pa bi ustanovil terenske ekipe, ki bi lahko občasno delovale v določenih krajih. Ob tem bi Zavod za rehabilitacijo SRS zagotavljal vse kadrovske in tehnične Pogoje za utrditev razvojno-konstruk-cijske dejavnosti na področju ortopedije. Pozornejše bi lahko spremljal sodelovanje tehničnih in medicinskih strokovnjakov, hkrati pa bi lahko začel z intenzivnejšo uvedbo tipizacije in standardizacije posameznih elementov za potrebe tehnične ortopedije.

Hubardova banja, kjer se podvodno masirajo najtežji invalidi
.IH
Šola iioje, kjer se amputirane! seznanjajo s prvimi koraki z ortopedskimi
pripomočki
Zavod že danes opravlja zahtevne naloge, ki zadevajo rehabilitacijo invalidov. Ob statistiki in pripravljanju učnih programov je pomembno njegovo znanstveno proučevanje vseh vrst in vzrokov invalidnosti, pripravljanje publikacij, ki seznanjajo s koristnim uporabljanjem različnih ortopedskih pripomočkov, izvršuje zdravniške preglede invalidnih oseb, ugotavlja stopnjo invalidnosti in preostale deiazmožnosti z medicinskega stališča ter določen način njihove rehabilitacije. Njegova zmog-
ljivost je 170 postelj, ambulantno pa lahko obravnava nekaj nad 200 invalidnih oseb dnevno.
Posebno poglavje v seznanitvi z osnovnimi značilnostmi zavoda pa predstavlja njegov pomen v sodelovanju s kadrovsko-socialnimi službami v podjetju. V Sloveniji je že vrsta ppdjetij, ki zaposlujejo invalidne osebe. Počutje invalida na delovnem mestu, p _ čemer velja poudariti njegovo produ...ivnost, ki je na njemu ustrezno izbranem delovnem mestu lahko povsem enaka pro-
duktivnosti sicer zdravega delavca, je vsekakor zrcalo odnosa kadrovsko socialnega delavca v podjetju do invalida, do njegovih problemov subjektivnega obeležja.
In naposled: v Sloveniji zabeležimo letno okoli 50.000 nesreč pri delu. Dobršen odstotek teh nesreč se konča z invalidnostjo ponesrečenca. Invalidnost je bila pred leti prepreka med delav-cem-invalidom in njegovim delovnim mestom. Danes in že nekaj let ni več. V tem je zasluga medicinske in delovne
rehabilitacije invalida. Obenem pa poslovanje takšnih ustvarjalnih celic v verigi splošne družbene prizadevnosti, kot je Zavod za rehabilitacijo invalidnih oseb, uravnoveša izdatke zavodov za socialno zavarovanje z dohodki, ki jih še lahko ustvarjajo rehabilitirane invalidne osebe v neposredni proizvodnji.
Zategadelj tudi tolikšna družbena pozornost za njegov nadaljnji raz«oj, za dokončno formiranje njegovega življenjskega in delovnega prostora.
Na področju zdravstvene službe
je družba naložila Okrajnemu zavodu za zdravstveno varstvo obsežne naloge
Kot naslednik nekdanje sanitarne epidemiološke, kasneje higienske postaje se je Okrajni zavod za zdravstveno varstvo — Zdravstveni center Ljubljana v povojnih letih razvijal v organizacijski shemi zdravstva v Ljubljani. Delo. higienske preventive je v času — ko se je higienska inšpekcija izločila iz higienske preventivne dejavnosti zdravstvenih zavodov — skoraj povsem zaostalo, težave na tem področju pa je povečalo še dejstvo, da v Sloveniji nismo imeli večje tradicije v higienski službi, pomanjkljivosti pa je bilo čutiti tudi v sestavi in izvajanju učnih programov medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol in sploh znane slabosti v dotakratni organizaciji zdravstva. V začetku je opravljal zavod z zelo skromno kadrovsko zasedbo ter v neprimernih in tesnih prostorih nekdanjega mestnega fizikata najnujnejša rutinska opravila klasičnih higiensko epidemioloških dejavnosti z ugotavljanjem gibanja nalezljivih in spolnih bolezni in z najnujnejšimi epidemiološkimi ukrepi (izsledovanje virov okužbe, razkuževanje itd.), z evidenco nad preskrbo z vodo in komunalno higieno, z nadzorstvom nad higieno prehrane in industrijsko higieno in je do leta 1961 opravljal tudi funkcije okrajne sanitarne inšpekcije.
Z uvedbo delavskega samoupravljanja in samostojnega financiranja v zdravstvu je dobil zavod boljše možnosti za delo. Okrajni ljudski odbor je tedaj naložil zavodu tudi funkcijo okrajnega zdravstvenega centra. V tem svojstvu je svojo organizacijo, programsko usmeritev in delo prilagodil novim nalogam in razširil svoje dejavnosti od klasično higiensko-epidemioloških ter od splošne in individualne preventive na proučevanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer, na proučevanje organizacije in dela zdravstvene službe na svojem območju, na programiranje zdravstvenega varstva, na ocenjevanje in usklajevanje programov in delovanja zdravstvenih zavodov in na druge naloge, ki jih terja narava dela zdravstvenega centra. V teh dejavnostih postaja strokovna služba zavoda čedalje bolj strokovni organ okrajne skupščine in sedmih občinskih skupščin na ljubljanskem območju, ki so ga zaradi skupne problematike zdravstva določile tudi za svoj medobčinski zdravstveni center.
V okviru zavoda delujejo naslednje strokovne službe: Socialna medicina, ki je z enoto za organizacijo zdravstvene službe in zdravstveno statistiko tehnična in vsebinska osnova delu in nalogam zdravstvenega centra na področju proučevanja, programiranja in usklajevanja dela v zdravstvu. Epidemiologija bedi z ustreznimi ukrepi nad širjenjem nalezljivih bolezni, usklajuje organizacijo zaščitnih cepljenj in opravlja tudi cepljenje oseb, ki potujejo v inozemstvo, in tistih, ki so jih ogrizle domače ali divje živali, enota za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pa izvaja ioperativne akcije za razkuževanje zaradi nalezljivih bolezni ter za uničevanje mrčesa in glodalcev,
predvsem za potrebe komunalnih služb in delovnih organizacij.
Pomembna služba, ki deluje v okviru zavoda, je medicina dela, ki s sistematskimi, periodičnimi in konziliarni-mi zdravniškimi pregledi ter strokovno tehničnim ugotavljanjem delovnih pogojev in ustreznimi analizami skrbi za zdravstveno in tehnično varstvo zaposlenih na delovnih mestih in pri tem strokovno usmerja zdravstvene delavce ter navaja delovne organizacije
vzgoje. Med službe zavoda sodi končno še tudi kožno venerični dispanzer, ki pod vodstvom specialista in s patronažno sestro evidentira in proučuje probleme širjenja spolnih bolezni, jih sistematično išče in zdravi ter koordinira tovrstno dejavnost y zc}raystye-riiti ž.avddih.
Kot smo videli, je dejavnost zavoda izredno pestra, zahtevna in zamotana, zlasti če upoštevamo, da se 50-članski kolektiv srečuje s številnimi problemi,
bolj načrtno sodelovanje in usklajevanje na vseh ravneh, od republiških Strokovnih služb do medobčinskih in občinskih) formacij, ki . se ukvarjajo z delom zdravstvenih centrov ali s higi-ensko-epidemiološko in splošno preventivo..	-	-	:
Eden izmed poglavitnih vzrokov za doslej ne povsem ustrezen razvoj službe, ki jo opravlja zavod, pa tudi preventivnih dejavnosti v zdravstvu sploh, je problem kadrov, ki izvira iz po-
Okrajni zdravstveni zavod — tehnik pri merjenju delovnih pogojev (ropot, vlaga, prepih..v tovarni JUB
na bolj poglobljeno skrb za varnost ljudi pri delu. V okviru javne higiene je zavod sicer pred leti opustil sistematično delo pri proučevanju komunalno higienskih problemov in malih asanacij, razvijati pa je začel v higieni prehrane epidemiološko obravnavanje čedalje številnejših zastrupljeni z živili ter proučevanje posameznih aktualnih problemov proizvodnje in prometa z živili in prehranjenosti. K temu področju sodi tudi organizacija tečajev higienskega minimuma za živilce, ki predstavlja načrtno dejavnost zavoda ha obsežnem področju zdravstvene
ki izvirajo med drugim tudi iz še ne povsem razčiščenih pojmov o smeri bodočega razvoja na tem področju. Tako na primer v Sloveniji še ni določe-na organizacijska in strokovna podoba omrežja higiensko epidemiološke službe, kar je za zavod pomembno predvsem zaradi ugotavljanja možnosti in potreb razvoja lastnih laboratorijskih zmogljivosti za rutinsko obvladanje terena. Sicer so naloge s področja dejavnosti zdravstvenega centra danes že precej razjasnjene. Potrebno pa bo v sistemu programiranja dela zavodov in sploh zdravstvenega varstva razvijati
manjkljivosti v sistemu rednega in podiplomskega izobraževanja zdravstvenih delavcev, ki niso preventivno in socialno-medicinsko usmerjeni, kadrovski problem pa zaostrujejo še tudi številni drugi vzroki. Ravno tako obstajajo tudi problemi na področju financiranja, ki izvirajo predvsem iz nejasnosti v finančnem vrednotenju preventivnih in finančnih programov, zaradi česar je bilo doslej čutiti razcepljenost, neusklajenost in neučinkovitost financiranja s strani proračunov, skladov zdravstvenega zavarovanja in sredstev delovnih organizacij.
MC*'
ZAVOD ZA FARMACIJO IN KONTROLO ZDRAVIL
Zdravstveni dom Bežigrad
Ne dolgo pa bo ZAVOD ZA FAR* MAGIJO IN KONTROLO ZDRAVIL praznoval že 10. obletnico obstoja. Zavod je bil namreč ustanovljen leta 1955 s široko začrtanimi smernicami dejavnosti, ki povsem opravičujejo namen ustanovitve zavoda. Kakšen je bil torej namen in kaj je pravzaprav osnovna dejavnost novoustanovljenega zavoda?
Čeprav so bili skromni pogoji za za* četek razvoja zavodovega dela, je bil namen, ki je narekoval potrebe po takem zavodu, toliko zahtevnejši. Zavoljo tega je bila naloga zavoda, ustvariti nove možnosti za izboljšanje in razširitev proizvodnje na vseh področjih farmacije. Toda kako ustvariti in realizirati namen? To je bilo težje. Kolektiv zavoda se je zato, da bi čimbolje upravičil namen ustanovitve, začrtal točne smernice dejavnosti. Kot prvo so prevzeli nalogo opravljanja strokovnih analiz, na podlagi katerih z dajanjem strokovnih mnenj d uporabnosti zdravil in preparatov pomagajo naši zdravstve-
© ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD
OBSEŽNA ZDRAVSTVENA ZAŠČITA
V NOVIH PROSTORIH
Čeprav znatno bolje kot pred leti v starih, neustreznih in utesnjenih prostorih v Lavričevi ulici, delo v novem Zdravstvenem domu po vselitvi v dve dograjeni nadstropji (lani za 29. november), še ni moglo zajeti predvidene širine. Zdaj pa je kolektiv ZDRAVSTVENEGA DOMA BEŽIGRAD pred prelomnico, saj računajo, da bo ob nepretrgani gradnji, navzlic občasnemu pomanjkanju sredstev Zdravstveni dom popolnoma dograjen do konca decem-. bra letos. Tudi pohištveno opremo bodo nabavili in bo zmanjkalo kvečjemu približno 20 milijonov dinarjev za strokovno opremo. K celotni investiciji pa je prispeval svoj delež tudi kolektiv Zdravstvenega doma iz svojih skladov.
Zdaj so pogoji za strokovno delo on-dotnih zdravstvenih delavcev ugodni in ni več izgovorov na račun neustreznih prostorov in opreme. Tudi otroški in šolski dispanzer sta pred nedavnim dobila svoje prostore in tako je občanom v novem Zdravstvenem domu na voljo:
dve obratni ambulanti, in sicer ena za »Edilit«, »Termiko«, »Ljubljanske mlekarne«, »Učne delavnice za gluho mladino*; in »Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij«, druga pa za gradbena podjetja »Obnova«, »Bežigrad«, »Grosuplje«, »Tehnika« in »Ce-mentar«.	v
Mimo splošnih ambulant so 1. maja dobili še specialista za otroške bolezni,
Gradbeni tehniški šoli ustreznejše delovne pogoje
oktobra pa ginekologa, s čimer so razširili to dispanzersko službo na redni delovni čas, julija letos pa so k temu dodali tudi rentgen. Medtem ko rentgen zdaj še ne izkoriščajo v celoti, pa bo prihodnje leto, ko se bo 1. januarja 1965 iz Masarykove ulice preselil v Zdravstveni dom Bežigrad proti tuberkulozni dispanzer, popolnoma zaseden, kajti v novem zdravstvenem domu bodo ustanovili dispanzer za tuberkulozo in pljučne bolezni.
Tudi zobne ambulante so se v novem zdravstvenem domu razmahnile. Medtem ko so bili poprej na voljo le trije stoli, jih imajo zdaj pet, od teh pa delajo na štirih že v dveh izmenah, po novem letu pa bo ves dan zaseden tudi peti stol. Razen tega bodo v okviru šolskega in otroškega dispanzerja uredili še dve zobni ambulanti (prvo morda že v prvi polovici prihodnjega leta) za otroke.
ni službi. Dalje so pričeli z zdravstvenim raziskovanjem analitskih metod in pripravljanjem predlogov za dopolnitev obstoječih predpisov s področja analitičnih metod za farmacvetske izdelke.
Toda, čeprav bi že začetna dejavnost opravičila naslov zavoda, je bil namen ustanovitve znatno obsežnejši. Kot zelo pomembna smer njihovega razvoja je bilo dalje proučevanje laboratorijske izdelave zdravil, izdelovanje standardiziranih galenskih preparatov za lekarne, medtem ko so vso pozornost usmerili v strokovno izpopolnitev farmacevtov iz področja preparative, tako v teoretičnem kot praktičnem znanju.
Vendar prav gotovo zavod ne bi opravičil (vsaj ne v celoti) svojega namena, kolikor v svojo dejavnost ne bi vključil tudi znanstveno proučevanje in uvajanje novih metod za gojenje, obdelavo in predelavo zdravilnih zelišč in drugih drog. V te namene že od začetka gojijo zdravilna zelišča v poizkusnih nasadih, medtem ko ha podlagi proučevanj dajejo strokovna mnenja o uporabnosti in kakovosti zdravilnih zelišč našim zdravstvenim ustanovam. Propagirajo nabiranje zdravilnih zelišč, ki njihovo dejavnost že dopolnjujejo. Tudi lekarniška dejavnost je domena njihovega dela. saj le-to seznanjajo z novimi metodami dela, medtem ko na njihovo željo pomagajo tudi pri uvajanju diplomiranih farmacev-tov-stažistov v praktična lekarniška dela.
Spratka, povsem gotovo je, da je bila začetna dejavnost zavoda sila široka in pestra, prav gotovo pa nadvse potrebna, saj je bil zavod (in je še danes) ustanovljen kot edini tovrstni kontrolni republiški organ. Čeprav so bili začetki sila težki, se je kolektiv po nekaj težkih in burnih letih končno prebil skozi najtežje in pričel upravičevati namen in obstoj s širjenjem toliko potrebne dejavnosti. Leta 1960 so razširili dejavnost na področje izdelovanja nove farmacevtske embalaže, leto dni kasneje pa so prevzeli nove naloge (proučevanje, analize) ob sofinanciranju Sklada »Borisa Kidriča« in farmacevtske industrije (Tovarna »Lek« in »Krka«). Toda niso se ustavili. Letos so pričeli z izdelovanjem aparatov za demineralizacijo vode.
Nedvomno so uspehi precejšnji, toda da so do teh prišli, ni šlo brez težav. Enkrat je primanjkovalo sredstev, drugič materiala, medtem ko tudi kadra
Medtem ko je Gradbena tehniška šola v letih od 1922 do 1947, torej v 25 letih dala skupno 485 absolventov, od tega 72 geodetov, je v povojnem obdobju od 1947 do 1984, torej v komaj 17 povojnih letih na tej šoli absolvira-lo skupno 1508 gradbenih tehnikov in 429 geodetov. To pomeni, da je Gradbena tehniška šola v razmeroma krajšem povojnem razdobju vzgojila petkrat več gradbenih tehnikov kot pred vojno, kar si je mogoče razlagati s sedanjim mnogo večjim obsegom gradenj in s tem povezanim zanimanjem mladine za gradbeniški poklic.
Seveda so se s porastom števila dijakov občutno povečale naloge Gradbene tehniške šole in njenega pedagoškega kadra, ki pa kljub povečanim vzgojnim in učnim naporom ni stimuliran z ustreznim dohodkom. To seveda odvrača strokovne kadre, inženirje in arhitekte, od udejstvovanja v pedagoškem delu, zlasti še, ker so spričo izredne konjunkture v gradbeni operativi in projekti vi ti kadri mnogo bolje nagrajevani kot v šolah.
Nadaljnji problem Gradbene tehniške šole je pomanjkanje Šolskih prostorov, zlasti specialnih učilnic za pouk fizike in kemije ter za tehnološko vzgojo, ki je tem občutnejše spričo znatno poraslega vpisa ne le v Gradbeno tehniško šolo, marveč v vse šole in oddelke Gradbenega šolskega centra, ki obsega Gradbeno tehniško šolo z že zdavnaj pretesnimi prostori na Ašker-
ŠTEVILKE IZ STATISTIKE, KI UVELJAVLJAJO
O nepogrešljivosti bežigrajske LEKARNE pripoveduje statistika, ki seznanja z neverjetnim porastom števila storitev: leta 1962 je kolektiv lekarne opravil 187.256 storitev, lani že 247.697 in letos že doslej nad 336.000. Primerjavo še poglablja resnica o lokalu, ki je bil dograjen leta 1949 in je še danes pravzaprav prilagojen staremu krogu koristnikov. Bežigrajska komuna pa je komuna v Ljubljani z najvišjim vsakoletnim prirastkom ter je potemtakem dokaj umevna želja delovnega kolektiva »Lekarne«, da prej ali slej poveča svoje delovne prostore, da jih prilagodi vsakdanjim potrebam občanov, predvsem pa današnji stopnji farmacevtske dejavnosti — te podaljšane roke sodobnega zdravstva.
čevi 7 — to šolo obiskuje 800 dijakov v skupno 29 razredih — dalje gradbeno delovodsko šolo s 150 slušatelji v skupno 5 razredih, Vajensko šolo za gradbeno stroko s skupno 532 učenci v 19 razredih in še gradbeno tehniško šolo ter vajensko šolo za odrasle v novih prostorih na Titovi cesti 98.
Skupno je na Gradbenem šolskem centru letos torej kar 62 razredov, ali po 31 razredov v vsaki izmed dveh Izmen pouka.
Pbleg nenehnega pomanjkanja materialnih sredstev za vzdrževanje je potemtakem eden nadaljnjih perečih problemov Gradbene tehniške šole dograditev novih prostorov za Bežigradom na Titovi cesti 98.
Če bodo — kakor- je obljubljeno — še letos zagotovljena manjkajoča sredstva, se bo Gradbena tehniška šola v novi šolski objekt lahko vselila jeseni 1965.
Skrajni čas je, novi šolski objekt dograditi in dokončno opremiti ter Gradbenemu šolskemu centru in Gradbeni tehniški šoli posebej s tem zagotoviti funkcionalno delo in znosnejše delovne pogoje, ki bodo nedvomno vplivali na izboljšanje kvalitete pouka z ustreznejšimi učilnicami in delavnicami in omogočili zlasti praktični strokovni pouk, ki ga terja nagli razvoj gradbeniške tehnologije in sodobnih materialov.
V Laboratoriju Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil
v začetku ni bilo dovolj. Sedaj imajo kadra dovolj, saj le-temu nudijo vse možnosti dopolnilnega izobraževanja, medtem ko redno vsako leto štipendirajo najmanj dva študenta na farmacevtski fakulteti.	j
Četudi smo napisali, da jim kadrovsko vprašanje ne povzroča težav, je le teh več pri nabavi aparatur in kemikalij. Pri nabavi aparatur in deloma tudi kemikalij so namreč vezani na. uvoz. Čeprav imajo dinarska sredstva na razpolago, jim deviznih sredstev primanjkuje, ker namreč lastnih ne ustvarjajo,, dodeljenih (Republiški sekretariat za zdravstvo) pa je premalo, včasih ne zadostujejo niti za najpotrebnejše. Takrat si pomagajo na vse načine. Skratka, težav okrog nabave aparatur in kemikalij je dovolj, morda celo nekoliko preveč, zato je povsem razumljiva želja kolektiva — dobiti na razpolago nekoliko več deviznih sredstev, ki naj zagotovijo nemoteno in zato še uspešnejše delo Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil.
Zavarovalnica Bežigrad sprejema vse oblike zavarovanj
Zavarovalnica Bežigrad posluje na območju občinskih skupščin, ki so hkrati ustanoviteljice te zavarovalnice. To so Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Grosuplje, Litija, Logatec, Vrhnika in Ribnica. Zavarovalnica je bila ustanovljena 1. jan. 1962 ob reorganizaciji in decentralizaciji nekdanjega DOZ. Zavarovalnico upravljajo zavarovanci prek skupščine in upravnega odbora, pa tudi delovni kolektiv.
V letih 1962 do 1964 je zavarovalnica realizirala na podlagi zavarovalnih pogodb 3 tisoč 107 milijonov dinar-jev premijskega inkasa in v tem času izplača zavarovancem 1 tisoč 962 milijonov dinarjev odškodnin kot obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Iz »Lada 'za preventivne in represivne ukrepe, ki se formira iz vplačanih premij, je zavarovalnica prispevala za modernizacijo gasilske službe in za nekatere druge preventivne dejavnosti še 143 milijonov dinarjev.
Varnostni skladi zavarovalnice vsako leto naraščajo in so dosegli danes že 700 milijonov dinarjev. To so pretežno sredstva matematične rezerve življenjskih zavarovancev.
Poslovni stroški znašajo 0,8 °/o od realizirane premije, povečujejo pa jih družbene obveznosti, ki jih mora zavarovalnica izločati, kot prispevek iz dohodka, ki znaša 80 milijonov dinarjev in kot prometni davek, ki znaša 585 milijonov 277 tisoč dinarjev.
Zelo ugodno se razvijajo vse oblike zavarovanja iz zasebnega sektorja, vendar so našim občanom najbolj priljubljena zavarovanja stanovanjskih premičnin (gospodinjstev), zaradi sorazmerno nizke premije ob zelo obsežnem jamstvu, potem zavarovanja motornih vozil in življenjska zavarovanja. Od vseh inkasiranih premij v letu’ 1964 znaša udeležba zasebnega sektorja 47,5 odstotka.
Zavarovalnica sprejema vse oblike zavarovanj neposredno ali prek zastopnikov, ki so v vseh večjih naseljih.
Povedati je še treba, da so s preselitvijo zobne ambulante na Ježici on dot odprli splošno ambulanto in posvetovalnico, ki pa nista polno izkoriščeni, ker občani v tem delu občine bržčas za to ambulanto še ne vedo.
RAZVOJNA POT
pomembne kulturne institucije
imrr
I
H	1	J
8 I I I* I	l	j
1 I I S 1
Center izobrazbe gradbenikov
Nekaj desetletna prizadevanja naših .ednih znanstvenikov so privedla leta 151 do ustanovitve Tehniškega muzeja lovenije. Ta edinstvena kulturna in-uitucija zbira in urejuje zgodovinsko mmembno tehniško gradivo, gradivo /seh vrst z vso potrebno dokumenta-ijo, ki kakorkoli seznanja z razvojem iroizvajalne in predelovalne tehnike v raši republiki. Sprva v okviru Tehni-kega muzeja, postanejo pozneje neka-ere njegove enote popolnoma samostojne: Kovaški muzej v Kropi, Stalna azstava Železarne Jesenice, Delavski "mzej na Ravnah. Mestni muzej v Idriji, driji, Tekstilni muzej v Kranju, ste-larska zbirka v Hrastniku, čevljarja in usnjarska v Tržiču, zbirka pre-logarstva v Velenju :.. Pozneje se je oblikovala še gozdarsko lesna in lov-’;a zbirka v gradu Bistra pri Vrhniki. ’a zbirka je bila najpoprej kabinetnega značaja, in sicer pri Inštitutu za gozdno in desno gospodarstvo. V letu 1953 pa se je priključila k Tehniškemu
muzeju, ki se oblikuje v kompleksni muzej z eksponati iz raznih delovnih področij. Poleg organiziranja stalnih zbirk Tehniški muzej ščiti vrsto pomembnih tehniških spomenikov na terenu. Med njimi: plavž v Železnikih, »vigenjc« v Kropi »kamšt« v Idriji, razvaline bakrarne na Hublju pri Ajdovščini, kovaško peč v Dvoru pri Žužemberku, kovaško stanovanjsko hišo v Kropi, repač na Ravnah... Vse to so edinstvene muzealije, ki jih Tehniški muzej s sodelovanjem kulturnih. institucij še izpopolnjuje ter jih ohranja našim generacijam. Hkrati z urejanjem zbirk izdaja Tehniški muzej še vrsto znanstvenih in poljudnih publikacij o razvoju proizvajalne in predelovalne tehnike v Sloveniji. S temi zbirkami je muzej uveljavljen v krogih mednarodnih muzejev. Njegov cilj: po zgledu drugih držav, ki so odmerile tovrstnim zbirkam pravo mesto, razmišlja- Tehniški muzej v Ljubljani o novogradnji, v kateri bi lahko kompleksnejše uredil številne dragocene eksponate.
Urbanistični načrt Slovenije
je izpolniš vrzel v urbanističnih snovanjih
II
Kmetijski inštitut — laboratorij za kontrolo semen
KMETIJSKI
INŠTITUT
SLOVENIJE
Ustanovljen pravzaprav že leta 1955 kot proračunski zavod (vendar takrat še. ni začel z delom), ki ga je vlada LRS štiri leta pozneje preosnovala v finančno samostojno inštitucijo, je Urbanistični inštitut Slovenije začel leta 1960 redno poslovati kot samostojen znanstveni Zavod.
Inštitut je dejansko izpolnil precejšnjo vrzel na področju urbanistične dejavnosti v naši republiki. Družbeni in gospodarski razvoj posameznih področij namreč nujno terja organizacijo, ki naj opravlja znanstvene raziskave na področju urbanizma, proučuje in raziskuje probleme, dognanja, dosežke in metode prostorskega urejanja s kompleksnega urbanističnega vidika ter možnosti in oblike praktične uporabe izsledkov svojega znanstvenega in strokovnega dela.
V skladu s temi zahtevami je Urbanistični inštitut Slovenije tudi organiziral svojo dejavnost. Ta pa je na kratko naslednja:
gag
s®
I, Jv m*
"<	■'fr,	W ?	^
"' lm Hč
u, .
l U i • * &
s a $ rm n s « . m *
Raziskovalno delo KMETIJSKEGA INSTITUTA SLOVENIJE zajema vse aktualne probleme modernizacije kme-cijske proizvodnje in izgradnje družbenih posestev Slovenije s posebnim poudarkom na pridelovanju živinske krme, krompirja, zelenjave, sadja in grozdja ter na proizvodnji mleka, jajc in mesa. Ta obsežen program raziskovalnega dela je doslej zajel v projekte probleme proizvodnih sredstev, zemlje, rastlin in živali, tehničnih in reprodukcijskih sredstev po fazah proizvodnega procesa; v projektih so vključene osnovne in tehnološke raziskave, mikro in makro poskusi na poizkusnem polju in lastnih objektih, proizvodne poizkuse na pilotskih objektih ter industrijske poskuse na družbenih obratih, farmah in plantažah. Tako je torej vsa raziskovalna služba Kmetijskega instituta Slovenije tesno povezana s prakso in praksa z njim.
Ba bi bilo raziskovalno delo kar najbolj temeljito, je vanj vključeno več raziskovalnih biotehničnih organizacij. Tako je torej podana popolna koordinacija dela pri reševanju številnih raziskovalnih problemov in je omogočeno tesno sodelovanje med organizacijskimi enotami in posameznimi raziskovalci z instituta biotehnične fakultete ljubljanske univerze ter republiškim veterinarskim zavodom, med področnimi kmetijskimi zavodi in razvojnimi oddelki kmetijsko-industrijskih kombinatov, institutom za biologijo, univerzo, Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Zavodom za vodno gospodarstvo Slovenije, Ekonomskim inštitutom Slovenije in sorodnimi raziskovalnimi organizacijami širom po Jugoslaviji. Tak sistem programiranja pa omogoča racionalno delitev dela znotraj projektov, problemov in tem, ter specializacijo raziskovalnih organizacij; poglobitev in sistematsko odvijanje raziskovalnega dela od osnovnih problemov razvijanja metodike laboratorijskih, polindustrijskih in industrijskih raziskav do kontrole Proizvodnega procesa ter testiranja proizvodov v predelavi in potrošnji.
Kmetijski institut Slovenije objavlja izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela kakor’tudi izsledke kmetijske tehnike v svetu, prilagojene našim potrebam, in jih uvaja v prakso neposredno 'sam, ali v sodelovanju z drugimi organi kmetijske službe. Po naročilu raziskuje in proučuje posamezne splošne pojave v kmetijstvu in sestavlja o tem strokovna mnenja in Predloge. V okviru veljavnih predpisov preizkuša zdravje in kakovost semenskega blaga, izdaja tovrstna potrdila, analizira in preizkuša vina, skrbi za
varstvo rastlin, za razvoj semenske službe in kakovosti kmetijskih proizvodnih sredstev pri uvozu in blagovnem phometu v Sloveniji. Po potrebi in naročilu izdeluje tudi študijske in programske naloge, tehnološke in agronomske dokumentacije investicijskih elaboratov, ter projektira vse vrste zgradb za kmetijstvo.
Vse, te številne naloge opravlja Kmetijski institut Slovenije prek svojih organizacijskih enot, ki so: zavod za poljedelstvo, vrtnarstvo in kontrolo semen, zavod za živinorejo, zavod za mlekarstvo, zavod za sadjarstvo in vinogradništvo, zavod za mehanizacijo kmetijstva, centralni laboratorij in informativni center.
Kmetijski institut Slovenije in Biotehniška fakulteta v Ljubljani pa sta konec leta 1961 ustanovila kmetijski poskusni center v Jablah pri Ljubljani, ki se bavi z raziskovalnim delom v kmetijstvu, praktično, usposablja študente Biotehnične fakultete in kmetijski strokovni kader s proizvodnjo elitnega semenskega materiala in plemen-, ske živine, s progenotestiranjem plemenskih živali in s kmetijsko proizvodnjo. Lani je ta center upravljal s 193 hektari njiv, sadovnjakov in travnikov, a v bližnji prihodnosti bo razširil svojo dejavnost na okrog 600 hektarov.
-i® ii
El m
'M , uk :
-'iiU
1 mm
, »s#1 if-.~ S
- U
Ustanova, ki je izpolnila precejšno vrzel v gradbeni stroki
Da bi izpolnili vrzel, ki jo je bilo pri nas čutiti na področju študijskega, znanstveno raziskovalnega in pospeševalnega dela, ki bi dajalo predvsem gradbeni operativi in projektivi strokovne odgovore na vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj gradbeništva, je bil leta 1963 ustanovljen Gradbeni center Slovenije kot znanstveno raziskovalna organizacija. Raziskovalno, operativno pospeševalno, instruktažno-vzgojno in dokumentacij-sko-informativno delo predvsem na področju industrializacije stanovanjske graditve in stanovanjsko komunalnega gospodarstva pomeni zato danes, ko je . organizacija v prvi fazi svojega razvoja, njeno temeljno dejavnost.
nističnega inštituta — med njimi pa so predvsem visokokvalificirani strokovnjaki, arhitekti, ekonomisti, geografi, strokovnjaki za komunalna vprašanja in drugi strokovni kadri — izdaja med drugim fudi lastno strokovno urbanistično revijo »Urbanizem«, edino te vrste v državi za populariziranje sodobnega urbanizma, problemov med strokovno in širšo javnostjo, kakor tudi za seznanjanje tujine z dosežki jugoslovanskih urbanistov. ,
Nekako takšne so naloge in dejavnost te organizacije, ki smo jih seveda lahko opisali -imo v strnjeni obliki. Da bi si ustvar opolnejšo podobo, navajamo za t r samo tri pomembna strokovna dela, ki jih je družba zaupala inštitutu; to so izdelava regionalnega programa razvoja in ureditve ljubljanskega okraja ter izdelava urbanističnih načrtov za velike komplekse, kot so Zgornje Posočje, Zgornjesavska dolina in območje goriških občin..,
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Bežigrad
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Bežigrad gradi vse vrste standardno opremljenih stanovanj v nizki, srednji in visoki gradnji, v blokih, stolpičih in stolpnicah. Razen • tega organizira gradnje za vse vrste graditeljev, opravlja gradbeni nadzor pod ugodnimi pogoji in daje posojila individualnim graditeljem, širokemu krogu varčevalcev za stanovanjsko izgradnjo, hišnim svetom in gospodarskim organizacijam, bodisi za nakup ali gradnjo stanovanj, kakor tudi za njihova večja popravila.
Tako je sklad leta 1962 pričel graditi 120 stanovanj, lani že 319 in letos kar 350 stanovanjskih enot. Manjše število teh stanovanj je bilo namenjeno tudi za 100-odstotno prodajo interesentom.
Razen teh investicij je Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bežigrajske občine odobril v minulih treh, to je v njegovih prvih letih obstoja, vrsto posojil za individualno gradnjo, kakor tudi za nakup stanovanj ter za večja popravila stanovanjskih objektov v občini Ljubljana-Bežigrad, v skupnem znesku okrog 900 milijonov dinarjev. Kako uspešno pa je njegovo delovanje, je med drugim razvidno tudi iz realiza-
cije dohodkov, ki je leta 1962 znašala 940 milijonov dinarjev, lani milijardo 507 milijonov in letos okrog dve milijardi dinarjev.
A če želite lastno stanovanje, se vključite v varčevalno službo Sklada za' zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Bežigrad!
Varčevalno službo je sklad začel uvajati že leta 1962 in dobiva iz leta v leto vedno večji obseg, kajti zanimanje zanjo se vse bolj širi med občani bežigrajske občine. Toda o tem naj spregovorijo zanimivi podatki:
Že v prvem letu delovanja varčevalne službe je sklad zbral okrog 145 milijonov dinarjev. Naslednje leto, to je leta 1963, , pa je višina vloženih sredstev dosegla 530 milijonov dinarjev, a v letošnjem letu že okrog 500 milijonov dinarjev.
In kakšni so pogoji?
Varčevalec mora zbrati 10 odstotkov, njegov delodajalec mora prispevati 40 odstotkov, a sklad priskoči s 50-odstot-no udeležbo s posojilom za dpbo petdesetih let in enoodstotno obrestno mero. Če pa delodajalec ne prispeva svojega deleža, pa mora varčevalec sam zbrati sredstva za petdesetodstotno udeležbo.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš — graditev stanovanjske soseske 6 med Turnerjevo in Hubadovo ulico za Bežigradom
Izdeluje urbanistične študije in programe, strokovne elaborate, ekspertize in analize s področja svoje stroke — kakor tudi urbanistične načrte — vse to pa predvsem zaradi preizkušanja in potrditve pravilnosti rezultatov svojih raziskav in zaradi reševanja aktualne problematike urbanističnega urejanja na terenu. Nadalje zbira potrebno urbanistično dokumentacijo, vodi lastno založniško dejavnost, sodeluje pri vzgoji znanstvenega in strokovnega kadra in prireja s tem namenom različne strokovne tečaje, seminarje, simpozije ipd.
35-članska delovna skupnost Urba-
VODNA SKUPNOST Ljubljanica Sava
Strokovnjaki kmetijskega inštituta ugotavljajo gostoto posevka pšenice
V svojem raziskovalcem delu se Gradbeni center usmerja k sistematičnemu proučevanju problemov industrializacije v naših razmerah ter k pridobivanju strokovnih osnov in odgovorov na vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo industrializacijo stanovanjske pospeševalno delo, je center med dru-luje tudi v pripravah na 7-letni program razvoja gradbeništva in pripravlja različne študije — kar pa zadeva pospeševalno delo, je Center med drugim organiziral jugoslovanski simpozij za ogrevanje stanovanj in naselij ter posvetovanje o industrializaciji stanovanjske graditve, v teku pa so priprave za simpozij o zaključnih delih na zgradbah. Končno je center organiziral tudi že več predavanj priznanih inozemskih strokovnjakov.
Pomembna za dejavnost Gradbene ?a centra je tudi njegova skrb za dr kumentacijsko informativno službo, 1 spremlja vse domače in velikq števil tujih revij in časopisov; da bi se laht zasledovali vsi sodobni tehnični dose,: ki pa razpolaga center tudi s popoln patentoteko, v kateri so zbrani podati o vseh domačih in tujih patentih, re ristriranih v SFRJ. S tem preprečuj Center večtirno delo na razvoju kor štrukelj in postopkov, ki so že znar
Dosedanji rezultati , enoletnega de Gradbenega centra Slovenije so n Ivomno upravičili njegov obstoj. 7 tavljeni program njegovega nadaljr a dela pa dokazuje, da bo dejav: Gradbenega centra prinesla nove n nosti za uspešno reševanje vprašan gradbeni stroki in graditvi naselij.
Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja, in to še, prav posebno velja za vodno gospodarsko službo. Kajti prav tiste žalostne in katastrofalne posledice, ki jih za seboj vlečejo prek naselij in polj razlite vode, dovolj zgovorno pričajo, kako pomembna je v splošnem narodnem gospodarstvu dobro urejena vodno gospodarska služba. In kakor vse podobne splošne vodne skupnosti v Sloveniji, je tudi VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA V LJUBLJANI medobčinska gospodarska organizacija. Njen teritorij zajema porečje vseh voda od Medvod do Radeč, od Kamniških planin do Kočevja in hr-vatske meje ob levem obrežju Kolpe in tja do postojnskih vzpetin. Ozemlje, na katerem deluje ta skupnost je zelo raznolično po svoji strukturi: zajema kra-ške predele, barje in gorski svet s hudourniki.
Glavna skrb Vodne skupnosti Ljub-ljanica-Sava in vseh sorodnih vodno gospodarskih podjetij je vzdrževalna služba, regulacija vodotokov, krotenje hudournikov, osuševanje in namakanje zemljišč, preskrba z vodo, urejanje kanalizacije in čiščenje odpadnih voda. Med njenimi sedanjimi najpomembnej-. Šimi nalogami pa je melioracija Grosupeljskega polja in delno tudi Barjd, da bi Agrokombinat Grosuplje in KP Barje razširila svojo dejavnost na tista področja, ki jih stalno zamaka voda. Manjša melioracijska dela naročajo tudi kmetijske zadruge, ki žele iztrgati vodni stihiji čim več zemlje, da bi povečale kmetijsko proizvodnjo.
Mnogo dela ima vodna skupnost tudi z nudenjem strokovne in finančne ' pomoči občinam in krajevnim skupnostim pri preskrbi z vodo na relacijah Cerklje—Vodice—Mengeš, industrijskih središč ter okolice Ljubljane, kakor tudi litijskemu in domžalskemu vodo-
vodu, vodna skupnost sodeluje tudi pn regulacijskih in melioracijskih delih na Barjii, pa vite® tja do? Litije. Zelo pomembna je udeležba njenega delovnega kolektiva pri usklajevanju kmetijskih, -.turističnih in energetskih interesov na določenem področju. Tako na primer velja temeljito proučiti ojezitev Cerkniškega jezera za lovni turizem ob istočasnih melioracijah Barja in Planinskega polja, da bi pridobili čim več rodnih površin, in smotrni uporabi sile za zgraditev elektroenergetskega sistema na tem področju.
Seveda pa so za vsa ta obsežna dela, predvsem za onja, ki neposredno preprečujejo neprecenljivo škodo, ki nastaja po katastrofalnih in tudi več ali manj običajnih poplavah, potrebna znatna finančna sredstva. Samo za redna vzdrževalna dela bi potrebovali okrog 200 milijonov dinarjev letno, a toliko je približno vsega denarja za potrebe vseh dejavnosti Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, vključno dragih del za ukrotitev Kamniške Bistrice ter ureditev Savine struge v okolici Ljubljane. Sredstva, ki jih sedaj zberejo iz vodnih prispevkov gospodarskih organizacij, so dokaj pičla v primerjavi z nalogami vodne skupnosti pri učinkovitem zavarovanju narodnega gospodarstva pred poplavami. Zato si delovni kolektiv te prepotrebne gospodarske organizacije mnogo obeta od novih zveznih predpisov, ki bodo določili primerne kvote za to službo, da bi omogočili ne samo omilitev škode, ki jo napravijo poplave, pač pa tudi in predvsem načrtno izvedbo prepotrebnih preventivnih ukrepov, ureditev vodotokov, obširnejša melioracijska dela, kakor tudi izvedbo uspešnejšega preprečevanja oničeščenja voda in gradnjo čistilnih naprav ter kanalizacije.
»... nmifir............
Prag na Borovnišici, ki ga je zgradila Vodna skupnost
' \
DELAVSKA ENOTNOST - St. - 31. decembra 1964 - STRAN 25
/fCl
OZNAVANJE
prlrodnega bogastva -
temeljili kamen 1

Programiranje večje proizvodnje v naših tovarnah, hitrejšega razvoja težke in lahke industrije, razmišljanja o nastajanju novih delavskih naselij v kar se da najbolj neposredni bližini surovinskih virov — vse to je v močni odvisnosti od poznavanja prirodnega < bogastva naše zemlje. Zategadelj tudi tolikšna prizadevnost Jugoslavije pri izdelovanju nove geološke karte za nje-n.°. cel°tp° ozemlje, ki bo osnova za širša načrtovanja neposrednih raziskovalnih posegov za potrebe jugoslovanskega gospodarstva. V tej akciji prevzema dela za načrtovanje geološke karte Slovenije GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA. Njegovo dosedanje delo nas seznanja z mdžnostjo, da bo vse ozemlje Slovenije , v naslednjih desetih letih na novo .kartirano, hkrati pa bodo v tem času že tudi izdelane hidrogeo-loške in Inženirsko geološke karte, ki bodo predstavljale osnovo za bodoča projektivna dela.
a se ti niso bili zaposleni v neposredni proizvodnji, pač pa so bili potrebni visokim šolam kot znanstveno pedagoški kader. Zavod v tem času ni imel niti enega. Prva generacija geologov izšolanih v Ljubljani, je prestopila prag zavoda šele po 4 letih.
Decembra 1948. leta je dobil zavod status splošnega državnega pomena ter je. bil postavljen pod upravo zveznega ministrstva za rudarstvo. Njegovo organizacijo je tedaj izpopolnila še novoustanovljena sekcija za globinsko vrtanje.
Z decentralizacijo našega gospodarstva leta 1950 preide zavod kot »Uprava LRS za geološka raziskovanja« pod “Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo LRS«. Tedaj je začel njegov razmeroma skromen kolektiv uveljavljati prehod od krajših raziskovalnih in komisijskih ogledov na že bolj sistematično ter temeljitejše geološko raz-iskovalho delo, pri čemer je lahko upo-

Geološko vrtanje in kartiranje vrtin v Alžiriji
r ■ _
. . "Sf
f '	' S
V BM: Mk/ e.
t	l '
E*'	*
Geološka prospekclja cinkovih rud v Alžiriji
Vsekakor je to pomembna akcija kompleksnega obeležja. Je v neki meri rezultat dolgoletne zavodove dejavnosti, saj v njej združuje številna že opravljena raziskovalna dela večjega in manjšega obsega.
V naši državi pred vojno nismo imeli delovne organizacije, ki bi se sistematično ukvarjala z rudarskimi in geološkimi raziskovalnimi deli na območju Slovenije.' Ta občutna vrzel v naši gospodarski in tudi kulturno-znan-stveni strukturi je bila odpravljena šele po letu 1948 z ustanovitvijo GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA. Tedaj je bila to samostojna državna ustanova pri takratnem ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Spočetka je imel zavod glede na obnovo ter uvajanje planskega gospodarstva obilo dela; obnavljanje in razširitev rudnikov, ocena zalog in iskanje ter preskrbovanje industrije z mineralnimi surovinami; ukvarjal se je z geološkimi problemi pri gradnjah hi-drocentral, cest, vodovodov; reševal je zahteve kmetijske in gozdarske proizvodnje s, področja ocenjevanja čisto geoloških znanstvenih problemov.
Tedaj je bil zavod mlada ustanova brez kakršnekoli tradicije v Sloveniji. Največja težava je bila v pomanjkanju kadrov. Neverjetno, da kljub večstoletni tradiciji rudarstva ni bilo ob osvo-niti enega. Prva generacija geologov,
števal zapovrstnost . raziskovalnih metod. Ta prehod mu je vsekakor'omogočal strokovno usposobljen ter geološko razgledan kader. Ustanovljeni so bili samostojni oddelki za geološko snemanje (kartiranje) terena, za raziskavo nahajališč nafte, premoga, rud in nekovin. Ustanovljeni so bil prvi laboratoriji za obdelavo zbranega materiala in podatkov.
Lela 1952 še je imenovana »uprava« združila s Podjetjem «a globinsko vrtanje v gospodarsko ustanovo s samostojnim financiranjem — v še danes imenovani »Geološki zavod Ljubljana« — katerega osnovne naloge so bili geološko raziskovanje, geofizikalno merjenje, globinsko vrtanje in rudarsko raziskovalna dela. V ta čas sodi tudi uveljavitev načel o samoupravljanju ustanove. Delavski svet zavoda se je prvič sestal 15. novembra 1952 in je takrat izvolil prvega predsednika.
Po tem času se je zavod organizacijsko izpopolnil z ustanovitvijo oddelka za inženirsko geologijo ter za hidrogeologijo — za temeljenje gradenj, za preskrbo z vodo... ter z oddelkom za geofizikalne raziskave. V ta čas sodijo/ naporne in nekoliko škodljive selitve zavoda. Naposled je dobil svoj življenjski prostor v Parmovi ulici 33, kjer je še. danes. Pozneje je tem prostorom dodal še nekatere oddelke v Dimičevi ulici. V perspektivi bo tu dogradil novo poslopje, v katerem bodo lahko poslovali vsi oddelki zavoda.
Programi in cilji našega celotnega gospodarskega razvoja so predstavljali izhodiščno osnovo za razvoj in obsežnost zavodove dejavnosti. Z zlasti ugodnimi rezultati se srečamo v poslednjih letih, saj se je celotni dohodek zavoda povzpel od 633 milijonov v letu 1960 na milijardo 320 milijonov * lanskem letu. Pri tem pa je upoštevanja vredno dejstvo, da se v tem času vrednost njegovih osnovnih sredstev ni bistveno spremenila, da rezultati njegovega dela, če ga ocenjujemo zgolj finančno, niso bili posledica povečevanja cen, da je celotni razvoj zavoda predvsem odraz smotrnega obračanja lastnih sredstev. V tem je tudi ključ do upravičenih pričakovanj v prihodnje: obseg del, ki jih danes opravlja zavod, kaže podatek, da so njegovi oddelki' izdelali v letu 1963 okoli 182 poročil o najrazličnejših raziskavah.
Glavne naloge Geološkega zavoda v Ljubljani so v današnjih okoliščinah v zagotavljanju in vodenju politike vseh geoloških raziskav in v zagotavljanju smotrne razširjene reprodukcije na osnovi surovinske baze v naši republiki.
Problematika se deli na nekaj skupin:
Nadvse pomembna je dejavnost zavoda pri širjenju materialne surovinske baze v republiki. Eno, od del, ki jih Zavod opravlja že vrsto let, je raziskovanje živosrebrnih ležišč v širši idrijski okolici. Geološke razmere so tod zelo zapletene, vendar se je zavodovim delavcev doslej že posrečilo z raznimi metodami oclkriti orudenenja, precej oddaljena od sedanjega rudnika. Lahko se pričakuje, da se bodo v bližnji prihodnosti zaloge živosrebne. rude v idrijskem rudišču močno povečale.
Druga pomembna metala v Sloveniji sta svinec in cink. Zavod v sodelovanju z mežiškim rudnikom že vrsto let uspešno raziskuje okolico Mežice z namenom, da odkrije pomembnejša ležišča. Razen tega tečejo raziskovalna dela za tema kovinama v okolici Sevnice, pri Mokronogu na Dolenjskem in pod Mangartom v bližini velikega rabeljskega rudišča. Zavod raziskuje tudi širše posavsko območje, kjer zdaj deluje manjši rudnik v Litiji. Pri raziskavah kovin v Sloveniji velja pripomniti, da so metode dela specifične, ker gre za tako imenovana skrita, podzemna rudišča, ki nimajo površinskih izdan-kov ali pa le zelo malo. Kljub težavnosti pa dokazujejo rezultati, da je mogoče s primerno metodologijo doseči dobre rezultate.
Ena izmed najpomembnejših neko-. vin je kaolin, katerega največji rudnik je v Črni pri Kamniku. Z raziskavami zadnjih let je uspelo njegove zaloge zelo povečati. Važna so tudi raziskovanja bentonitnih glin, kremenovih peskov (po katerih je veliko povpraševanje v industriji, in ki jih Slovenija proizvaja — 50 % jugoslovanske proizvodnje) in tufov. Zlasti aktualno je zadnje čase iskanje novih ležišč boksita v Sloveniji, to predvsem zaradi kratkih transportnih razdalj do Kidričevega — dalmatinski in črnogorski boksiti so predaleč. Zato velike raziskave boksit-nih nahajališč v Sloveniji.
Raziskovalna problematika premogov je v glavnem vezana na dve premogovniški kadunji: Velenje in Zasavje. Največji problem v Velenju je • ugotavljanje količin talne vode in njih odvodnjavanje, kar bistveno vpliva na normalen potek odkopavanja premoga. Problem — trd oreh — rešuje zavod z intenzivnim, a dolgoročnim raziskovanjem. V zasavskem bazenu gre za razširitev eksploatacijskih področij, kar zahteva obsežne raziskave, ker so geološke razmere zapletene: geološke sile so namreč razkosale' nekdaj enotne premogovne sloje. Raziskovalna dela se razvijajo postopno.
Pomemben poudarek je na inženirsko geoloških in hidrogeoloških problemih. Zavod opravlja storitve v zvezi s preiskovanjem tal pri gradnjah. Tu lahko omenimo kot primer dela pri koprski železniški progi*; pri raznih cestah — tržiški, pri Mariboru, zasavski; pri gradnji hidrocentral: Bovec, na Dravi, Savi in Muri. Važno gospodarsko vprašanje v Sloveniji je pitna in industrijska voda. Zavod vrši obsežne raziskave za zajetje talnih vod v raznih območjih Slpvenije — za koprski vodovod, za mariborski vodovod, raziskave na Dravskem polju, v ljubljanski kotlini in na Sorškem polju. Bliskovito naraščajo potrebe po indu-
Geomehanske raziskave v Geološkem zavodu
strijski vodi. Spet ustrezne raziskave v Koprščlni, v'okolici Celja itd. Velik rezervoar podtalnice je na primer Krško polje.
Mimo akcij v državi pa karakteri-zirajo uspešen razvoj zavoda tudi dela v tujini, kamor je prvič prodrl leta 1963. Zavod je član poslovnega združenja RUDIS, ki opravlja v tujini investicijska deia predvsem s področja rudarstva, Dosedanji uspeh tega tako imenovanega »izvoza intelektualnih in tehničnih storitev« sc izraža v dejstvu, da ima Geološki zavod v Ljubljani sklenjenih pogodb za delo v tujini za preko milijon dolarjev.
Tako ima zavod v programu raziskave v Etiopiji (železo, baker, volfram itd.). V Egiptu iščejo naši strokovnjaki fosfate v Safagi in raziskujejo premog v Magari na Sinajskem polotoku. V Alžiriji teko raziskave za cink in svinec. V teh deželah se odpirajo možnosti za nadaljnjo razširitev delovanja.
Perspektive raziskovalnega dela se odpirajo tudi drugod: v Tuniziji, na Cipru in celo v daljni Indiji. Lahko rečemo, da je ta preusmeritev delovanja Zavoda na zunanje tržišče eden izmed najpomembnejših mejnikov v njegovem razvoju. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo Slovenci nekoliko v zamudi, ker so nas nekatera druga sorodna jugoslovanska podjetja v minulih letih prehitela. Zdaj je zavod na poti, da razliko izenači. Vsekakor je treba podčrtati dejstvo, da je izvoz intelektualnih in tehničnih storitev, ka-
kor zelo zadeto pravijo: »Izvoz ki najmanj velja in največ prinese«
Povečevanje obsega dela, predvsem pa ustrezna mera odgovornosti do kvalitete opravljenih poslov, spet in spet opozarja na očitno pomanjkanje strokovno usposobljenih delavcev, na pomanjkanje mladih tehnikov in geologov s fakultetno izobrazbo. Temu problemu se pridružuje .še problem odločno pretesnih delovnih prostorov zavoda, ki so obenem še razdvojeni v dveh zgradbah. Zategadelj tolikšne namere zavoda, da prej ali slej zgradi novo poslopje v Dimičevi ulici.- Res, pretežna večina dejavnosti zavoda je vezana na terensko delo, kljub temu pa je izredne pomembnosti za zavod in za njegove terenske raziskave delo v njegovih tehničnih pisarnah, delo v njegovih laboratorijih.
Zavod je realiziral leta 1959 okoli 300 milijonov; letos predvidevani plan pripoveduje o dveh milijardah realizacije, pri čemer so upoštevana tudi znatna devizna sredstva, ki jih ustvarjajo člani delovnega kolektiva zavoda v tujini. Realizacija raste iz leta v leto; iz leta v leto so obsežnejša naročila, ki prihajajo na naslov Geološkega zavoda v Ljubljani. Pogojuje jih vsesplošna potreba po hitrejšem in zanesljivejšem odkrivanju surovinske baze, pogojuje jih zaupanje v zavod ter v sposobnost njegovih strokovnjakov. Oboje pa uvršča zavod med pomembne ter perspektivne delovne organizacije v bežigrajski komuni.
Taborišče zavoda v Kherzet Toussef v Alžiriji
PREDSTAVA IN POMEN VARILNE TEHNIKE
Zavod za varjenje: varilec pri delu v zaščiti ■
POUDAREK VELJA PRODUKTIVNOSTI
Zaveti SR Slovenije za produktivnost dola se je K rivil v pomembno raziskovalno in konzultativno organizacijo'
Preprost pogovorni jezik je komajda lahko kos pripovedi o dejavnosti in pomenu edinstvene strokovne delovne organizacije, zveznega obeležja — ZAVODA ZA VARJENJE SRS; domnevo utemeljuje dejstvo, da so dejavnosti zavoda tolikanj raznolike, da obsega opus njegovega dela malone nepregleden seznam od organizacije šolstva, seminarjev in tečajev, do vsakdanje praltše v delovnih organizacijah ter tja do poglobljenih znanstvenih 'dognanj, ki z današnjo stopnjo varilne tehnike že segajo med izotope, v svet elektronike in avtomatike.
Vendar pa je politični in gospodarski značaj zavoda na dlani: izobražuje, usposablja kadre od varilcev do inženirjev, vpliva na produktivnost ter na organizacijo dela, raziskuje in znanstveno izpopolnjuje varilno tehniko. Preprosto prepričljiv je podatek, ki seznanja z lanskoletno akcijo varilcev — preko 500 iz vse države iz več kot 50 podjetij z nad 200 kompletnimi aparaturami za varjenje in rezanje — v porušenem Skopju, kjer so predvsem v prvih urah in dneh po katastrofalnem potresu s svojim delom lahko rešili številna življenja izpod ruševin.
Sicer pa je v Jugoslaviji nad 300 večjih in brez števila manjših podjetij, ki se poslužujejo izkušenj in uslug zavoda. Med njimi so vsa kovinska podjetja od železarn do ladjedelništva, so tovarne papirja in je motorna industrija, je tekstilna in je industrija stekla, so velika transportna podjetja, je vrsta tovarn kemične in lesne stroke, je skratka plejada uglednih gigantov — proizvajalcev v našem gospodarstvu. Njihovo sodelovanje z zavodom kaže na izredni pomen varilne tehnike, ki si je utrla pot v raznovrstne proizvodne panoge v posredni ali v neposredni, kot izključno znanstveni obliki.
Zavodovo organizacijo izpopolnjujejo tehnološki, elektrostrojni, konstrukcijski, šolski in dokumentacijski oddelek ter oddelek za organizacijo in avtomatizacijo. Posamezni oddelki so raz-
Položaj, ki vlada na področju kadrovskih potreb in virov kadrov na območju ljubljanskega Zavoda za zaposlovanje delavcev, le-ta zajema teritorij ljubljanskih občin, terja, da se zavod bori. proti pretiranemu in neekonomskemu zaposlovanju. Tako orientacijo narekujejo dvomljive zahteve po najrazličnejših kadrih vseh poklicev in stopenj strokovnosti. Iz podatkov, ki jih je zbral zavod in so zbir javljenih potreb delovnih organizacij, je razvidno, da so delovne organizacije ljubljanskega območja potrebovale lani 13.380, a letos že 16.638 novih delavcev kljub temu, da so lani uspele zadovoljiti okrog 60 % prijavljenih potreb.
Viri kadrov iz leta v leto vse bolj kopnijo. O nekih pomembnejših latentnih rezervah odrasle delovne sile, sploh ne moremo govoriti. Zaradi tega smo v glavnem navezani na tiste vire kadrov, ki se novačijo iz vrst dorašča-joče mladine. Ta prirastek pa znaša letno nekaj več kot 3 tisoč mladincev in mladink, ki gredo večinoma v razne šole II. stopnje in le neznatno število (tri do štiri sto) se jih vključuje v uk kot učenci v gospodarstvu, pa čeprav so jih letos potrebovali več kot 3300.
Da bi doraščajočo mladino čim smotrneje razporedili in jo usmerili v poklice, ter njene želje.čim bolj uskladili z družbenimi potrebami po kadrih, je zavod močno razvil in okrepil službo poklicnega usmerjanja v vseh aspektih njene dejavnosti. Ta dejavnost se zlasti odraža v poklicnem prosvetljeva-nju in informiranju ter poklicnem svetovanju mladine, v njo pa je vključena tudi specializirana služba medicine poklicnega usmerjanja. Služba poklicnega usmerjanja je že močno prodrla v vse splošno izobraževalne šole, kjer za uspešno poklicno vzgojo skrbijo posebne komisije za poklicno usmerjanje. One skrbijo, da je poklicna vzgoja vključena v redni učni program, a celotni učiteljski in profesorski zbor v del učnovzgojnega procesa.
Če bodo delovne organizacije hotele zagotoviti nemoten proizvodni proces, se bodo morale spoprijeti z odkrivanjem notranjih rezerv in z ekonomsko utemeljeno zaposlitvijo' slehernega člana delovne organizacije ter preiti iz
deljeni na specialne laboratorije: tehnični za kovine, za plastične mase, me-talografski laboratorij, kemični, za me-talizacijo in plastifikacijo ter za študij toplega varjenja. Rentgen, izotopi, ul-trason — sodijo v delovni program posebnega laboratorijskega oddelka, prav-tako merjenja z elektroaparati kot tudi merjenja učinka plinskih varilnih aparatur. Poslednji laboratorij in v svoji organizaciji še razvojni in projektivni pododdelek.
Posebno zavodovo aktivnost predstavlja konstrukcijski oddelek, ki se ukvarja z razvojem in projektiranjem varjenih konstrukcij, s kontrolo teh konstrukcij, z lastno izgradnjo ter,s tehniko vzdrževanja. Šolski oddelek z učilnicami ter predavalnicami v Ljubljani in v Mariboru uvršča v svoje učne programe avtogeno in elektroobločno varjenje. Naposled je tu še dokumentacijski oddelek š knjižnico, fotolaboratorijem in z lastno kopirnim.
Zavod je član Mednarodnega inštituta za varjenje, ki združuje sorodne delovne organizacije iz 23 evropskih in
Tečajniki pri plamcnskem varjenju v prostorih Zavoda za varjenje v Ljub: ljani
ekstenzivnega na intenzivno zaposlovanje.
Ob odkrivanju notranjih rezerv in neustrezni zasedbi delovnih mest ter ponovnem razmeščanju kadrov, bodo delovne organizacije nujno zadele na elemente in principe poklicnega usmerjanja. Ti principi bodo zlasti vidnt pri razmeščanju kadrov, ko naj vsak delavec zasede tisto delovno mesto, ki mu glede na njegove fizične in strokovne zmožnosti najbolj ustreza. Ob odkrivanju neustrezne strokovnosti pa bodo principi usmerjanja močan regulator pri strokovnem usposabljanju in pri prilagajanju posameznikov zahtevam delovnega mesta. Metod poklicnega usmerjanja pa se je treba posluževali tudi pri sprejemanju, razmeščanju in uvajanju novih delavcev. Pri tem pa ne smemo zanemariti določenih pedagoških metod in postopkov, zlasti ne takrat, ko gre za strokovno usposabljanje in uvajanje novih delavcev na posamezna delovna mesta.
svetovnih držav. V Jugoslaviji pa je član Združenja strojegradnje Jugoslavije, Zveze jugoslovanskih laboratorijev za raziskavo materiala; hkrati pa je svetovalec Združenja ladjedelništva SFRJ in Jugoregistra ladij ter je strokovni sodelavec Inšpekcije1'parnih kotlov, Inšpekcije dela in Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo.
Ob strogo znanstveni dejavnosti zavoda je vsekakor zanimiv podatek, da je doslej zavod omogočil že na tisoče strokovno usposobljenim varilcem potrebno znanje. Udeleženci njegovih seminarjev in tečajev — od tečajev za ročno in avtomatsko varjenje in žleb-Ijenje, do tečajev za spajkanje različnih barvnih kovin in litin, od tečajev za varjenje in lepljenje trdih in mehkih plastičnih mas do tečajev za visoko kvalificirane varilce — so delavci z celotnega področja Jugoslavije, v omembe vrednem številu pa se udeležujejo njegovih tečajev in seminarjev tudi otroci naših državljanov iz Italije, Avstrije in Nemčije. V Jugoslaviji ni večjega podjetja kovinske stroke, ki ne pošilja svojih delavcev — od varilcev do inženirjev — na izpopolnjevanje v varilsko šolo zavoda v Ljubljano ali v Maribor.
Organizacija šolstva in predavanj s področja varilne tehnike je bila nujna posledica izredno hitrega razvoja varilne tehnike in pomembnosti mesta, ki ga varilna tehnika ima v naši industriji. Od tod zahteva za izobrazbo in vzgojo vsestransko razgledanega, strokovno, usposobljenega in uporabnega strokovnega vodilnega kadra, ki lahko uspešno premostuje vrzeli med nižjim vodilnim kadrom in delavci — varilci, ki prevzema del vodstvenih poslov, skrbi za pravilno politiko kadrovanja v varilski stroki ter uvaja v podjetja novosti tehnike, ki lahko vplivajo na hitrejši razvoj določene gospodarske panoge, na njeno produktivnost, kvaliteto in kvantiteto izdelkov, na zmanjšanje porabe materiala, časa in na znižanje stroškov proizvodnje.
Varilni tehnik je usposobljen za tehnologa, konstruktorja, kontrolorja v že • lezarnah in železarskih obratih, v industriji kovinskih izdelkov in v industriji raznih kovinskih konstrukcij, v vzdrževalnih obratih železniških podjetij in v tovarnah za izdelavo strojev, opreme, materiala in plinov za varjenje, v podjetjih za izdelavo transportnih sredstev, v vzdrževalnih obratih v industriji, v večjih mehaničnih delavnicah in v kmetijskih strojnih službah. Usposobljen varilni tehnik s pomočjo seminarjev, tečajev ali rednega pouka v šolah za varilno tehniko zavoda ustreza s' svojim znanjem delavcu na delovnem 'mestu tehnologa varilne tehnike, normirca varilskih del, obratovodje varilnega oddelka, tehnologa v proizvodnji materiala za varjenje — dodajnih žic, elektrod, varilnih kovin, plinov za varjenje ... — varilni tehnik je lahko konstruktor varjenih konstrukcij in izdelkov, varilne opreme, strojev in naprav za varjenje, je' lahko specialist :— konstruktor za varilno tehnično zasnovo in izračun varjenih konstrukcij.
Šolske in seminarske programe prilagaja 'zavod mnogostranski delavniški praksi, poučnim ekskurzijam in laboratorijskemu delu, kar varilnega tehnika že v času šolanja seznanja z organizacijo in s problemi podjetij, zavodov in ustanov ter ga s tem usposablja za takojšen uspešen poseg in vključitev v delo ter kvalitetno reševanje nalog na njegovem bodočem delovnem področju v podjetju, kjer je zaposlen.
Zavod za varjenje SRS je bil in je iniciator strokovnega usposabljanja mladih varilcev. Ob njegovem znanstve-no-raziskovalnem delu ter svetovalski funkciji, ki jo ima v odnosu do mnogih pomembnih gospodarskih organizacij ter združenj, so njegova prizadevanja na področju šolstva eden izmed temeljnih kamnov v razvoju našega gospodarstva,'delovne sposobnosti naših proizvajalcev.
Potrebe našega rastočega gospodarstva za proučevanje metod, meritev in analiz, produktivnosti dela, potrebe po uvajanju sodobnih metod organizacije, sc narekovale Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS, da je pred 10 leti ustanovil ZAVOD ZA PRODUKTIVNOST DELA, ki naj bi se pečal s temi problemi.
Prehojena pot kolektiva do danes, ko je poslal eden izmed vodilnih in najbolj • iskanih inštitutov na območju produktivnosti dela, 'je doživela najrazličnejša razvojna obdobja. Zanemarimo to pot in raje naštejmo naloge, ki jih zavod opravlja. Te so: raziskovanje metod merite^ in analiz produktivnosti dela in nudenje strokovne pomoči delovnim organizacijam pri uvajanju sodobnih metod'Jn tehnik analize in kontrole poslovanja; dalje proučevanje metod ter posredovanje strokovne pomoči delovnim organizacijam, pri planiranju proizvodnje in pripravi dela, organi z t iji proizvodnega procesa, racionalizacij delovnih postopkov, študiju časa in gibov, notranjega transporta ter kontrole kvalitete. Zavod raziskuje 'metode in na 1 pomoč pri oblikovanju in izvajanju sistemov notranje delitve dohodka, p' ;učuje in nudi pomoč pri obračunu' pi vizvodnje s p 6 moč jo mehanizacije, proučuje procese odločanja ter metode in tehnike komuniciranja v delovnih organizacijah, v zvezi s tem pa nudi strokovno pomoč pri organizaciji upravljanja in vodenja, pri organizaciji podjetja kot celote ter posameznih funkcij in služb,
Če smo že našteli nekatere poglavitne naloge zavoda, pa vsekakor ne smemo mimo njegovega dela na področju ps-ihbdiagnostičnih sredstev, katere pripravlja in z njimi o-sikrbuje delovne organizacije in druge koristnike po vsej državi. Dalje ne spnemo mimo dobro organizirane dokumentacijske službe, ki v prvi vrsti služi raziskovalcem in svetovalcem zavoda, po dnu-gi strani pa nudi informacije tudi drugim sorodnim institucijam ter delovnim organizacijam.
Strokovnjakom zavoda je uspelo v zadnjih letih razviti tudi filmsko dejavnost. Izdelali so vrsto strokovnih iri strokovno propagandnih filmov s področja produktivnost,, delovnih procesov in poklicnega usmrejanja.
Naročniku zavoda so predstavniški in izvršni organi, skladi ter delovne organizacije širom po Jugoslaviji. Med njimi najdemo kranjsko »Iskro«, »Torpedo« z Reke, »14. oktobar« iz K ruševca, podjetje “»Vlado Bogat « iz Zadra. Železarno Ni&šič, »Djuro D.iakovič« iz Slavonskega Brpda, • famos« iz Sarajeva,-Zavode »Crvena zastava« iz Kragujevca, institute...
Delovni program zavoda kaže na stalno razširitev ter s tem dokazuje ob uspešnosti dosedanjega programa ttedi nujnost tako organiziranega delovanja, gaj se delovne organizacije pri nas vse bolj zavedajo pomembnosti iskanja notranjih rezerv in dviganja produktivnosti brez fizične intenzifikacije in večjih investicij.
Zavod za zaposlovanje: naprava za ugotavljanje ostrine vida, barvnega razlikovanja in zmožnosti prostorskega gledanja
Uspešna proizvodnja je odvisna tudi od smotrnega gospodarjenja s kadri
Zavod za raziskavo materiala in
.MK
V levem delu Bežigrada, blizu zazidalnega kompleksa, na katerem raste bodoči šolski center našega gradbeništva, pritegne naš pogled prostrana zgradba, katere razčlenjeno pročelje v sveti osivi in opečno rdeči barvi skoraj simbolizira razgibano dogajanje v njeni notranjosti. To ni tovarna, kjer bi hrumeli stroji, ki jim strežejo roke delavcev in dvigajo obseg planirane proizvodnje. Toda saj nam v gigantskem naporu našega gospodarstva ne gre samo za obseg, za kvantiteto. Tu je enako pomembno vprašanje kvalitete proizvodov in na to vprašanje dan na dan odgovarja institucija, o kateri govorimo — ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KOSTRUKCIJ v Ljubljani — po nastanku prvi in po obsegu del naj večji te vrste v naši državi.
Morda bi se kdo vprašal: čemu pa so sploh potrebne preiskave materialov, preiskave konstrukcij? Potrebne so zato, ker predstavlja v modernem tehnološkem procesu raziskovalno delo tisto neobhodno osnovo, ki edina lahko pripomore k kvaliteti in ekonomsko upravičeni industrijski proizvodnji. Gradbeni in drugi' materiali, konstrukcije in deli konstrukcij so prav tako podvrženi osnovnim naravnim zakonom nastajanja, dozorevanja in propadanja kot vse drugo v organskem ali neorganskem svetu. Na ZRMK imajo raziskovalci stalen, vsakdanji stik in vpogled v življenje gradbenih materialov. To je njihov osnovni poklic, kot je poklic biologa, da raziskuje razvojno stanje v živem svetu, kot je poklic zdravnika, da zasleduje bolna dogajanja v človeškem organizmu ter jih z zdravljenjem spet usposablja za nadaljnje delo.
ZRMK je v svojem dosedanjem delu reševal zlasti naslednje osnovne probleme gradbeništva:
—	problematika proizvodnje opečnih proizvodov: problemi sušenja polproizvodov, problemi žganja v Hoffmanovih pečeh, priprava surovin za opečno proizvodnjo, rekonstrukcije opekarskih obratov v SRS in SFRJ. uvajanje modularnega sistema pri opečnih proizvodih, proizvodnja lahkih glinastih pečenih agregatov, notranji transport v opekarnah;
—	problematika betonov: problemi analize betonskih komponent, določanje trdnosti betona vnaprej, proizvodnja vakumskega betona, proizvodnja pre-pakt betona, tehnološki postopek za betone pri velikih energetskih objektih, beton v izgradnji modernih cestišč, vpliv mi krof rakci j na kvaliteto betona, stalne in mobilne betonarne pri velikih gradbenih delih;
—	problematika hidravličnih veziv:
tehnična dokumentacija pri postavljanju proizvodnih kapacitet cementarne Trbovlje in Anhovo, portlandski cementi z dodatki tufa in žlindre, izkoriščanje opalske breče pri proizvodnji
hidravličnih veziv, problematika azbest-cementnih proizvodov. hidravlična apna, domača ležišča trasa in njihove karakteristike;
—	problematika elektrofiltrskih pepelov: izkoriščanje e. f. pepelov za proizvodnjo gradbenih elementov, e. f. oblikovane! za izgradnjo rudniških rovov, uporaba e. f. oblikovancev za prednapete nosilce, proizvodnja hidravličnih veziv na bazi e. f. pepelov in apna;
—	problematika jugoslovanskih az-bestov: izkoriščanje azbesta Stragari za proizvodnjo azbestnih izolacijskih in tesnilnih plošč, vodna dezintegracija azbesta Stragari, raz vtaknjen j e horizotil-nega azbesta Korlača, uporaba jugoslovanskih azbestov za proizvodnjo tekstila, proizvodnjo .hidroizolacijskih mas, proizvodnjo tlakovcev iz azbesta in cementa, salonitni izdelki na bazi domačih kratkovlaknatih azbestov;
—	problematika gradnje cest in železnic: dimenzioniranje zgornjega ustroja cest, razni asfaltni sistemi in aplikacija v cestogradnji. stabilizacija nasipov, cestišč, in aerodromov, osuševanje in hidroizolacija predorov, betoniranje betonskih vozišč, lahki agregati za gradnjo cest. problem elektrifikacije železniških prog. preiskave utrujenosti starih železniških mostnih konstrukcij, problemi utrujen j a tračnic;
—	geomehanska problematika: sistematično kartiranje vrtanj na področju naših mest, problematika v zvezi s fundiranjem na slabih terenih, problemi sanacije plazov, temeljenja s predhodnim napenjanjem tal.
To so samo večja delovna področja raziskovalnega dela ZRMK, na katerem so raziskave zavzele takšen obseg, da je vse nemogoče našteti. Tu bi omenili
samo še toplotne in zvočne preiskave, študij higienskih pogojev v gradnji stanovanj, preiskave na modelih v pilotnih postrojenjih, mehanizacijo v gradbeništvu in preiskave v zvezi z novimi
tehnološkimi postopki in konstrukcijami.
Kapaciteto raziskovalnega dela ZRMK fea razdobje 1957—1963 prikazuje priloženi grafikon. Število zaposlenega osebja (brez priključene opekarne Gameljne) in število izvršenih preiskav v razdobju 1960—1963 je znašalo:
	1960	1961	1962	1963
Skupno zaposlenih od tega strokovno razi-	229	242	251	254
skovalno osebje strokovno tehn. in	87	95	104	104
pom. .osebje administrativno	97	101	101	109
osebje	45	46	46	41
število preiskav	4663	4847	4862	6092
Pri nespremenjenem številu osebja je bila za leto 1964 planirana m bo dosežena letna realizacija (celotni dohodek) v višini 1 milijarde dinarjev.
Med večjimi deli v zadnjem letu, pri katerih je bistveno sodeloval ZRMK, velja omeniti zlasti: študije in sanacije v zvezi s potresom v Skopju, gradnja hladilnega stolpa TE Lukavac, montažni kolek torski vodi za kanalizacije in druge instalacije prednapete betonske cevi za cevovode z različnimi notranjimi pritiski.
Po perspektivnem planu raziskovalnega dela za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala bo ZRMK v
prihodnjem obdobju reševal predvem naslednja vrpašanja:
—	osnovni gradbeni materiali: pove-večanje proizvodnih količin, uvajanje novih materialov, izboljšanje kvalitet;
—	jeklo:	v zvezi s tehnologijo se
proučujejo postopki obdelave jekla za specialne namene;
—	nemetali: kompleksno reševanje problematike azbestov, sljude in samotnih proizvodov;
—	gradbeni elementi vn konstrukcije: smer razvoja v stanovanjski izgradnji gre k večjim konstruktivnim elementom, zato so potrebne sistematične preiskave nosilnosti in eksperimentalni študij napetostnih stanj;
—	toplota, zvok, zračna propustnost: poleg trdnostnih preiskav so potrebne preiskave vseh drugih fizikalnih lastnosti, zlasti še z ozirom na higienske vrednosti zidovja in oken;
—	gradbeni stroji in gradbene operacije:	z uvajanjem sodobnih strojev
ter s pravilno organizacijo posameznih gradbenih procesov dvigamo produtiv-nost v gradbeništvu. Ugotoviti moramo parametre, ki vplivajo na kvaliteto in kapaciteto dela. potrošnjo energije itd.;
—	geomehanika:	na tem področju
predvideva perspektivni plan ZRMK predvsem razširjeno raziskovalno delo v zvezi z vprašanji konsolidacije terena za gradnjo sodobnih avtomobilskih cest.
EKONOMSKO-FINANČNA ANALIZA
__POSLOVANJA ZAVODA ________
V RAZDOBJU 1957-7963
® »ENERGOINVEST« LJUBLJANA
JSL
n
at:
OD ROKODELSTVA DO AVTOMATIZACIJE
»KUVERTA« — grafična in predelovalna industrija
Proizvodni plani, ki so jih jeli po osamosvojitvi iz uslužnostnega obrata v samostojno podjetje načrtovati v »ENERGOINVESTU«, so presegli okvire slovenskih in jugoslovanskih povpraševanj. Namreč po združitvi »Energo-investa« iz Sarajeva, ki združuje 18 to-
varn iz Jugoslavije, tovarna v Ljubljani ni mogla več proizvajati vsega in vsakega po nekaj, kar potrebuje sodobna elektroindustrija, ampak so se morali odločiti za proizvodni program, ki bo dopolnjeval celotno proizvodnjo »Energoinvesta«.
Ob opuščanju stranske proizvodnje je postala specifična proizvodnja v podjetju »Energoinvest« Ljubljana le proizvodnja transformatorjev, saj bodo prihodnje leto opustili še proizvodnjo varovalk.
Za proizvodnjo transformatorjev velikih zmogljivosti, kakršne terja sodobna industrija, pa so postali prostori in oprema nekaterih uslužnostnih delavnic, premajhni. Zategadelj gradijo v bližini zdajšnje novo tovarno, ki bo opremljena z najsodobnejšimi delovnimi sredstvi. Že sama vrednost te investicije — ta je okrog dve milijardi 300 milijonov dinarjev — pove, da ne gre za majhne reči. Proizvajal; bodo specialne transformatorje, za kakršnimi je doma in na tujem veliko povpraševanje, in že proizvodi iz začetne, poizkusne proizvodnje, ki bo stekla proti koncu leta 1965, so namenjeni po večini za izvoz v razne smeri sveta. V novi tovarni bodo proizvajali torej mimo standardnih transformatorjev velikih dimenzij, tudi specialne transformatorje, ki imajo na domačem in tujem trgu še neomejene perspektive, kot na primer transformatorji za lokomotive, za ladjedelništvo, za rudnike itd.
Upravičenost in nujnost gradnje nove tovarne podkrepljujejo kajpak tudi podatki, ki govore o maksimalni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v minulem in letošnjem letu. Ob popolnoma izkoriščenih zmogljivostih so lani proizvedli za milijardo 280 milijonov dinarjev, letošnji plan milijardo 750 milijonov pa so že dosegli v zadnjih dneh novembra. V starih, utesnenjenih in neustreznih prostorih in s starimi stroji pa računajo prihodnje leto vrednost še povečati, in sicer celo na 2 milijardi 760 milijonov dinarjev, v novi tovarni leta 1966 pa na 5.5 milijarde. Lani so izvozili za 300 milijonov dinarjev proizvodov, letos pa bodo navzlic težavam z reprodukcijskim materialom, izvozili za 350, prihodnje leto pa že za milijardo 200 milijonov dinarjev.
Avtomatizaciji delovnih naprav v novi tovarni gre bržkone zasluga, da bodo po izgradnji te tovarne število zaposlenih povečali le neznatno, saj bodo zavoljo sodobnih tehnoloških postopkom zaposlili kvečjemu 40 novih delavcev tako da bo štel kolektiv »Energoinve sta« v Ljubljani namesto 260 letos in v prihodnjem letu, leta 1966 okrog 300 članov.
Med številčno majhne delovne kolektive v občini Ljubljana-Bežigrad, toda zelo pomembne tako glede vrste proizvodnje, kakor tud, glede vrednosti ustvarjenega dohodka, sodi okrog 60-člansiki delovni kolektiv podjetja KUVERTA. Ta grafična in predelovalna Industrija sredi Ljubljane, je edina te vrste v Sloveniji, njeni izdelki pa se pojavljajo na slovenskem trgu in deloma tudi v Srbiji in Hrvatski.'
»KUVERTA« je bila ustanovljena že leta 1923. Prvotno je imela svoje obratne prostore v Vožarski poti, a se je kasneje preselila v sedanje prostore ob Ti.tovi cesti 87. Z leti, predvsem pa po osvoboditvi, je delovni kolektiv močno razširil izbor proizvodov in skladno z njim tudi obseg ter kakovost proizvodnje. Tako dosega njen letošnji proizvodni obseg že 830 ton raznih izdelkov in sicer: 27 milijonov kuvert različnih ve'ikosti, pol milijona kosov pisemskega papirja, 140 milijonov dišavnih vrečic, 6 milijonov vrečk za predpakira-nje, 450 ton špecerijskih vrečk in 6(1 ton zavijalnega potiskanega papirja, a vse to v vrednosti več kot 400 milijonov dinarjev.
Obrait je skoraj popolnoma avtomatiziran, zato je tudi število zaposlenih minimalno. Res je del strojnega parka nekoliko zastarel, vendar vse kaže, da ga bodo sčasoma z lastnimi sredstvi zamenjali, saj imajo v načrtu nabavo novih strojev za izdelavo kuvert.
»Kuverta« dobiva svojo surovinsko osnovo iz domačih papirnic v Vevčah, v Količevem, Radečah in na Sladkem vrhu. Njen trg se iz leta v leto bolj širi, pač zaradi priznane kakovosti izdelkov. A obseg proizvodnje se bo z leti še povečal, kajti preudarna investicijska in prodajna politika podjetja porajata ugodne finančne rezultate, kar omogoča nabavo novih strojev, preurejanje obratnih prostorov in gradnjo novih skladišč.
Tudi za higiensko-tehnično zaščtto delavcev je dobro poskrbljeno, saj so si uredili lične garderobe, kopalnice in druge sanitarije. Posebej pa je treba omeniti skrb za rekreacijo zaposlenih: v Piranu imajo svoj počitniški dom, ki jim nudi obilo zasluženega oddiha in razvedrila.
Kuverta: nov avtomatični stroj »EXACTA« za izdelovanje vrečk
Že samo bežna ugotovitev, da za nemoteno proizvodnjo npr. domače papirne industrije uvažamo star papir, je dovolj prepričljiv imperativ za trajno organizacijo zbiranja starega papirja in sploh vsega odpadnega, za vsakdanjo rabo nepotrebnega materiala. Takšna organizacija ne more biti rezultat stihije, priložnosti, pač pa delovni program podjetja, ki odpadni material načrtno zbira in ga z novo vloženim delom oplemeniti, da postane uporabna surovina.
Funkcijo takšne gospodarske organizacije je imelo pri nas svoje čase podjetje z zgovornim" naslovom »OD-. PAD«. Pozneje je podjetje z izpopolnjeno organizacijo to funkcijo začelo opravljati pod naslovom »DINOS«, ki komeni »DAJTE INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE. »DINOS« je čvrsto podjetje, ki mu ni lastna samo organizacija zbiranja odpadnega materiala, pač pa mu je svojstvena proizvodna funkcija, saj zbrano blago čisti, sortira, razrezu j e in stiska. Hkrati je to organizacija, ki predstavlja pomembnega dobavitelja surovin domači industriji, obenem z vse večjim uveljavljanjem na tujem tržišču.
»DINOS« — 500-članski delovni kolektiv — ima v vseh večjih krajih Slovenije 34 poslovalnic — odkupnih postaj, ob njih pa v manjših naseljih vrsto zbiralnic oziroma odkupnih mest.
Na Jesenicah, v Štorah, Ravnah na Koroškem, Sisku, Ilijašu so železarne, ki potrebujejo velike količine starega železa; Tovarne papirja, kartona in lepenke v Količevem, Sladkem vrhu in v Ceršaku potrebujejo velike količine starega papirja, tekstilna industrija potrebuje stare krpe, industrija stekla črepinje itd. Potrebe domače industrije so iz leta v leto večje in zategadelj je umevno tudi prizadevanje delovnega kolektiva »DINOS«, da iz leta v leto povečuje dobave zbranega odpadnega
KDO GA V TRBOVLJAH NE POZNA? To je Tone Sajevic, ki skoraj vsak dan prinese v poslovalnico »DINOS« dokaj-šeh hup razne šare. Zadovoljen je z »DINOSOM« in »DINOS« z njim. Takšnih kot je on ni veliko, sicer pa mu delo pomeni edini vir dohodkov
materiala. Pred desetimi leti je dal »DINOS« industriji 30.460 ton odpadnih surovin, leta 1956 je s 38.000 tonami že presegel vrednost lastne realizacije v eni milijardi za 80 milijonov, letos pa bo s predvidenimi 74.000 tonami dosegel v realizaciji tri milijarde. Vrednost treh milijard pa ne predstavlja samo vrednost surovin za razne industrijske panoge, temveč v mnogih primerih vrednost surovin, ki bi jih sicer morali uvažati.
Vsesplošna surovinska osnova za potrebe naše industrije
»DINOS« je letos posredoval tekstil- ' ni industriji in obrti 180 vagonov raznih tekstilnih odpadkov, do konca leta pa bo svoj plan presegel za 38 odstotkov v odnosu na lanskoletnega.
»DINOS« je dobavil železarnam in livarnam v istem času 3090 vagonov starega železa in pločevine, livarnam še posebej 315 vagonov stare litine in 155 vagonov raznih kovin. V »DINOSU« predvidevajo, da bo ob koncu leta rezultat prodanih količin železa in litine za 19 %, barvnih kovin pa za 7 % večji v primerjavi z lanskimi rezultati.
»DINOS« je letos obogatil surovinsko bazo v steklarnah za 260 vagonov Odpadnega stekla, slovenske papirnice za 680 vagonov starega papirja, kar spet pomeni 33 odstotkov večjo količino kot lani.
To je vlak s 4770 vagoni materiala, ki je bil letos prepeljan iz raznih krajev republike v razna industrijska središča. Ob koncu leta bo ta vlak dolg 5640 vagonov. Porok za to domnevo tiči v dejstvu, da je »DINOS« svoj devetmesečni plan presegel za 12 odstotkov in je vsak mesec dobavil industriji kar 104 vagone odpadnega materiala več, kot je sicer predvidel ob začetku leta.
V številkah, ki nikakor niso majhne, lahko upoštevamo še številke, ki pripovedujejo o izvozu: 400 ton stekla, 100 ton aluminijevih ostružkoV, 48 ton aluminijeve žgure ter 55 ton tekstilnih odpadkov. Podjetje izvoza sicer ne planira, vendar se pa uveljavlja med domačimi izvozniki.
Zbiranje in oddajanje odpadnih materialov pomenita podjetju le začetno in končno fazo. Med njima sta še dve dejavnosti, za poslovanje »DINOS« izrednega pomena: transport in priprava materiala.
Transport zajema 45 prevoznih srbd7 štev od traktorjev do težkih tovornjakov. Razmdroma velikemu lastnemu transportnemu parku pa morajo dnevno priskočiti v pomoč še druga avto-transportna podjetja in železnica, da podjetje lahko zadovolji zahtevam nakupa in prodaje odpadnega materiala. Kritična točka pa je prav v sodelovanju z drugimi podjetji glede prevozov. Zaradi deloma iztrošenih lastnih prevoznih sredstev, bi podjetje rabilo še večjo pomoč od zunaj. Ker te pomoči ni moč vedno dobiti, je realizacija prometa manjša, kot bi sicer bila.
Priprava odpadkov pa sodi med najpomembnejšo dejavnost podjetja. Blago, zbrano na raznih krajih Slovenije potuje v večja skladišča železa in kovin, ali v posebne obrate kot npr. v sortirnico in pralnico krp v Ljubljani, delavnico čistilne bombaževine v Mariboru, drobilnico steklenih črepinj v Celju itd. Ves odpadni material je treba namreč skrbno prebrati, očistiti, razrezati ali zdrobiti in sortirati po kvalitetah. Za^vso to dejavnost je potrebna ustrezna mehanizacija, ki pa je podjetje še nima v potrebnem obsegu, da bi lahko hitreje in bolj učinkovito opravljalo ta del svojega poslovanja.
Obenem v podjetju razmišljajo o nujnosti izgradnje novih skladišč in proizvodnih prostorov, ker je pač iz leta v leto večji obseg poslovanja že temeljito prerasel stare prostore. V nove prostore pa bodo morali postaviti nove stroje, brez katerih tudi tovrstno poslovanje ne more doseči hitrejšega razvoja. Za izpopolnitev mehanizacije »DINOS« trenutno niti ne
potrebuje astronomsko velikih sredstev
—	komaj 120 milijonov, s katerimi bi podjetje razpolagalo, če ne bi moralo polovico svojih sredstev vlagati v gradnje novih in večjih skladišč.
Tako jim npr. v letu 1965 primanjkuje okrog 60 milijonov din, ki bi morali trenutno iti v breme skupnosti. Vsekakor gre za kredit! Za kredit, ki bi se kmalu in občutno obrestoval. Vse pa tako kaže, da razumevanja za potrebnost poslovanja takšnega podjetja ni na pretek, niti ne pri prizadeti industriji niti pri samoupravnih organih skupnosti.
Poudariti je treba, da »DINOS« formira svoj dinar dohodka z delom v lastnih sortirnicah in drugih obratih. Ker pa so ti obrati opremljeni z zastarelo mehanizacijo, predstavljajo ozko grlo in so pravzaprav zaviralni moment pri ustvarjanju večjega bruto produkta. Močno prizadevanje delovnega kolektiva, da bi ustVaril vsaj tisti del čistega dohodka, ki mu omogoča redno poslovanje, je torej na dlani.
To so nekateri problemi 500-član-skega kolektiva! Ce jim dejdamo še problem strokovno usposobljenih kadrov
—	od rezalcev pločevine, stlskalcev, drobilcev, šoferjev do ekonomistov in tehnikov — potlej spoznamo vse tiste težave, ki so značilne za mlado, a družbi potrebno gospodarsko organizacijo.
40-tonske škarje, ki jih ima podjetje v Ljubljani in Mariboru za rezanje težkega
železa
S petimi takšnimi paketirkami sprešajo delavci »DINOS« tudi po 20 ton pločevine na dan
Perspektive »Cementarja«: serijska proizvodnja gradbenih elementov
Industrija gradbenega materiala dobiva danes spričo čedalje intenzivnejše stanovanjske graditve in graditve investicijskih objektov in objektov družbenega standarda vse večji pomen kot partner, kooperant in dobavitelj gradbenega materiala in elementov za gradbeništvo. Med podjetji te stroke se uveljavlja tudi »CEMENTAR«, gospodarska organizacija nekoč izrazito obrtniškega značaja, ki pa danes že prerašča v organizacijo s pretežno industrijskim, serijskim načinom proizvodnje. To je »Cementarju« omogočila zlasti zgraditev separacije, s čimer si je postavil tudi temelje za hitrejši razvoj.
Ustanovljeno leta 1948 si je podjetje zacialcr naslednje naloge: proizvodnja in prodaja peska vseh agregatov; i"delovanje gradbenih elementov iz betona ter montaža lastnih in tujih elementov na stavbah; izdelovanje kalupov ter vzdrževanje strojev in strojnih naprav. Dalje, izdelovanje predračunov in načrtov s statističnimi računi za elemente in proizvode, ki jih proizvaja podjetje, in končno — prevozništvo z lastnimi vozili, predvsem za svoje, pa tudi za potrebe drugih...
Kot vidirpo, je dejavnost tega podjetja tesno povezana z gradbeno ope-rativo, ki ji dobavlja osnovni gradbeni material in sodeluje z njo pri izvajanju obrtniških in montažnih del. »Cemen-tar« je še leta 1957 razpolagal z osnovnimi sredstvi v vrednosti komaj 30 milijonov dinarjev, danes pa je njegova opremljenost dela porastla na 344 milijonov dinarjev. Ravno tako je hitro naraščala tudi realizacija, kar priča o
dinamični rasti te gospodarske organizacije: od 53,417.000 v »letu 1957 na 520, milijonov v letošnjem letu — medtem ko planirajo za prihodnje leto že realizacijo v vrednosti približno 600 milijonov dinarjev.
In kakšni so načrti podjetja za prihodnje razdobje? Ker sodi v stroko, ki je bila doslej izrazito' ntiakumuia-tivna, so mu letošnji ugodnejši instrumenti v delitvi med podjetjem in družbo omogočili pogoje, da se v načrtovanju svojih perspektiv opre na lastne sile. »Cementar« bo razširil predvsem proizvodnjo gradbenih elementov, za kar si je zgradil betonarno, pripravljene pa ima1 že tudi elaborate za zgraditev potrebne hale, kjer bo možna serijska proizvodnja elementov iz armiranega betona, za potrebe široke potrošnje in gradbenih podjetij, predvsem za montažno in polmontažno gradnjo stanovanj.
PRVI V SLOVENIJI
Zanimiva je namreč ugotovitev, da je PODJETJE ZA SNEMANJE FILMOV »TRIGLAV FILM« bilo ustanovljeno kot prvo tovrstno podjetje v Sloveniji, in sicer že leta 1946, kar pomeni, da je podjetje eno najstarejših filmskih podjetij nasploh v državi.
V tem obdobju je podjetje opravilo obsežne naloge na področju filmske produkcije, saj so snemali precej celovečernih domačih filmov, poslovno sodelovali pri snemanju filmov s tuji-
mi producenti, na bazi koprodukcije ali uslug.
Vendar je težji problem nastopil leta 1956, ko je v podjetju prišlo do večjih organizacijskih sprememb — do formiranja dveh podjetij. Skratka, lo čiia se je tehnika, ostala je agencija Jasno, prišlo je do težav, ki jih pod iet.je do danes še ni popolnoma odstra nilo. Čeprav je »TRIGLAV FILM« go spodarska organizacija, jim sredstev za proizvodnjo primanjkuje, kar pa ni čudno, saj je cena njihovih storitev od-
visna predvsem od tistih, ki jim posojajo tehnične naprave za snemanje oziroma proizvodnjo.
Vendar težav s tem še ni konec. V Sloveniji so namreč tri podjetja za proizvodnjo filmov. V podjetju pa so mnenja, da je thko število podjetij za uspešno delo na področju filmske industrije (kar nedvomno je) sila težavno. Ce samo napišemo, da nudi vsem trem
tehnične storitve eno podjetje, plani vseh pa med seboj niso usklajeni, potem je povsem jasno, kje in kollsšne so težave podjetja.
Kljub vsem preprekam je podjetje »Triglav film« bilo uspešno, saj so v času obstoja uspeli 'napraviti 21 celovečernih, 41 kratkih in 20 lutkovnih filmov, medtem ko so v 36 primerih nudili koprodukcijske in druge storitve.
Kader iz televizijske seri je filmov »Počitnice v Lipici« po scenariju tovariša Carina, ki jih končuje podjetje »Triglav film« po naročilu nemške televizije
ČLEN V VERIGI
NAŠE MODERNIZACIJE
oddelek za vlačenje iz jeklenih trakov »pešel« cevi.. .V vsakem oddelku tovarne naletimo na neko značilnost, vse do poslednjega oddelka montaže in do ekspedita. Povsod spoznavamo rezultate študioznosti, napreden sistem dela, uveljavljanje sodobnih tehnoloških postopkov. Kako presenetljiva je primerjava med dvema dejstvoma: leta 1950 je 15 delavk zmontiralo v 'enem dnevu 100 stikal, 1958 pa je 18 delavk v istem času zmontiralo — 3000 stikal.
Nepregledna vrsta novogradenj — Od stanovanjskih do industrijskih — modernizacija sodobnega življenja, uvajanje novih . tehnologij, je v nepogrešljivi odvisnosti od proizvodnih uspehov, ki jih beleži domača industrija elektromateriala. Nič čudnega potemtakem, da je naša pot k modernemu gospodarstvu že precej na začetku podčrtala pomembnost prvega člena v tej verigi. Precej po vojni sta bila položena dva temeljna kamna: prvi v sosednji republiki za izgradnjo tovarn,e »KONTAKT«, drugi pa v neposredni bližini našega mesta, na nekdaj pustem in praznem polju ob levim bregu Save — Črnučah.
Leto 1948. je leto ustanovitve TOVARNE ELEKTROMATEKIALA »-ELMA«. To je tovarna, ki predstavlja s svojimi 4 črkami — ELMA malone brez števila predmetov vsakdanje uporabe, s katerimi imajo ljudje opravka doma dli kjerkoli na delovnem mestu. Stikala. vtičnice, vtiči, natikala, skobe, okovi, sponke in še in še, so predmeti pod skupnim imenovalcem »elektroma-terial«. ki jih serijska proizvodnja v podjetju »ELMA« z neutrudljivim tempom dobavlja domačemu in tujemu tr-
proizvodnimi diagrami raste iz leta v leto. Z njegovo rastjo in obenem z gibanjem števila zaposlenih vzorno seznanja statistika iz kronike podjetja:
Leto	Štev. zaposlenih	Bruto proiz.
1948	132	nastanek tov.
1950	310	50.080.000
1952	350	433.753.000
1954	377	873.073.000
1956	450	1.357,796.000
1958	598	1.547,000.000
1960	616	1.704,000.000
1962	610	2.355.000.000
1963	692	3.075,000.000
Že bežen pogled na te številke s skopo medsebojno primerjavo kaže na izredno nagel vzpon vrednosti bruto proizvodnje ter z razmeroma počasnim večanjem števila zaposlenih. Vsekakor tiči za temi številkami nagel vzpon produktivnosti in seveda nenehne izboljšave v notranji organizaciji dela, z»do-kupovanjem modernejših strojev uporno uveljavljanje moderne proizvodne tehnologije.
Kronika podjetja pa ne zadeva samo ob matično tovarniško poslopje v

m
Tovarniški objekti
gu. Dalje: cevi za polaganje električnih napeljav in pribori, izolirne cevi, trakovi. specialna platna, svilen papir, so spet proizvodi posebne namembnosti. Se bolj pa tovarna prilagaja svoje strokovne in proizvodne zmogljivosti zahtevnejši potrošnji z izdelavo zahtevnih elektro-termičnih aparatov ter raznih vrst transformatorjev. Njen predmet poslovanja seznanja z dolgim spiskom različnih proizvodov. Seznanja pa tudi z lastno proizvodnjo orodij za izsekavanje, vlečenje ali stiskanje bakellta in lastno izdelavo bakelitnih odpreskov. In naposled: ob osnovni proizvodnji ‘ -srna še uslužnostne •" tve pri previjanju in sploh popravilih električnih strojev, opravlja za kakršnokoli potrošnjo storitve v lastnem obratu galvanizacije.
To je v skopih besedah delo 750-članskega kolektiva, ki dosega — vsaj po predvidenem planu letos — 3,3 mi-mijardc v bruto proizvodnji.
To je pomemben dogodek, saj predstavlja znaten delež pri oblikovanju narodnega dohodka bežigrajske komune! Toliko bolj pomemben, saj skladno s
Črnučah, pač pa ob proizvodne uspehe specializiranega obrata »ELME« v Lendavi, v katerem je uvedena proizvodnja bakelitnih odpreskov. Zadeva ob soliden kooperacijski odnos podjetja z Zavodom za invalidno mladino v Ponikvah, ki opravlja za njegove potrebe številne montažne usluge. Sicer pa je matična tovarna razdeljena na več oddelkov: stiskalnica, oddelek avtomatov in vrtalnica, galvanika, montaža, strokovno imenovan »pešl« oddelek — za proizvodnjo »pešl cevi« (to so po strokovnih normativih izdelane cevi za napeljavo električnih vodov!) in pribore, oddelek za proizvodnjo transformatorjev, za impregnacijo, oddelek za izdelavo spet strokovno imenovanih »bougi-er« cevi (to so raznobarvne cevi različnih dimenzij za elektro instalacijske potrebe) in oljne svile ter trakov, specialnih izolacijskih materialov. Naposled je tu še oddelek orodjarne, ki služi za nemoten potek proizvodnje v vseh ostalih oddelkih, hkrati pa se ukvarja tudi z lastno proizvodnjo strojev za proizvodnjo elektromateriala^ Potrebno je poudariti, da so v zadnjih
6 letih zlasti razširili oddelke bakelit-nica. galvanika in montaža.
Zgolj samo naštevanje proizvodov in posameznih oddelkov pa še ne opravičuje prejšnjega razmišljanja o proizvodnih uspehih tovarne. Nepogrešljivega pomena je vrednost ljudi — članov delovnega kolektiva tovarne »ELMA«. Njihova odlika je predvsem v zvestobi podjetju, saj jih je bilo ob 10-letnicah kar 192 nagrajenih kot delavcev z desetletnim delovnim stažem.
To zvestobo še posebej plemeniti dejstvo, da se mnogi delavci dan za dnem in leto za letom vozijo z avtobusi podjetja v tovarno iz več ali manj oddaljenih krajev — iz Šentjakoba, Dola in Dolskega, Trzina. Mengša. Domžal, iz Gameljnov in Rašice, iz Ljubljane, Vranskega in celo iz Žalca. Podjetje ima lastni prevozni park, na nekaterih relacijah pa opravljajo funkcijo prevoza poklicna prevozna podjetja. Kakorkoli ima urejen prevoz zaposlenih v tovarno in spet nazaj domov, le ne gre zanikati dolg in naporen dan, ki ga preživljajo zlasti nekateri, v oddaljenejših krajih stanujoči delavci. Kljub temu pa so člani kolektiva vezani na tovarno in na njeno proizvodnjo.
Značilnost te velike družine v tovarni »El,MA« je v njeni razmeroma težavni poti razvoja in osvajanja novih in novih proizvodov, kar je pravzaprav značilnost za nove naše moderne, po vojni zgrajene industrije.' Kakšne so bile težave z osvajanjem prvih keramičnih izdelkov, prvih preklopnih stikal, prvih elementov instalacijskega materiala ... proizvodni programi v prvem letu obstoja tovarne so bili karakterističen uvod v kasnejšo proizvodnjo. Podjetje je namreč naj poprej izdelovalo razne gumbe, naprstnike, čaše, pepelnike, posodo za milo.. . Proizvodnja teh izdelkov je bila odlična šola za proizvodnjo nekaterih artiklov iz področja instalacijskega materiala: dvopolnih uti-kačev, lestenčnih in wecco sponk, bananskih vtikačev, razdelilcev in še poleg prvih transformatorjev že tudi likalnikov in števčnih plošč. Prvim korakom v proizvodnjo elektromateriala je sledilo pogumnejše vključevanje zahtevnejših, bolj kompliciranih proizvodnih procesov v delovni program podjetja. Podjetje začenja z izdelavo o klopnih varovalk, vtičnih puš in ne napo-sred kot prvo v državi uvede proizvodnjo izolacijskega materiala, oljnega platna in trakov ter bougier cevi. Takšen proizvodni program pa je že predstavljal solidno osnovo za večanje obsega proizvodnje ter za vedno hitrejši tempo pri izpopolnjevanju asortimana proizvodov. Ze pred 6 leti je podjetje obogatilo svoj delovni program z vodotesnim materialom in avtoinslalacijskim v skupnem obsegu 230 artiklov. Zanimivo, da so ti artikli sestavljeni iz nad 600 različnih elementov. Za njihovo izdelavo je potrebnih preko 5.000 različnih delovnih operacij. Ob tem ne smemo zanemariti številna orodja, skrbne priprave dela, uvajanje serijske proizvodnje z organizacijo tekočih trakov. Samo stanc in orodij za stiskanje ba-kelita je bilo v tem času nad 800. Ob prizadevnosti delovnega kolektiva beleži »ELMA« prav v tem času prva lastna mikrostikala, ki s svojo vzdržljivostjo — pod polno obremenitvijo vzdrže nad 200.000 preklopov — prerašča povprečja evropskih kvalitet. Za vsakim takšnim stikalom, za vsakim »ELMINIM« proizvodom pa se skriva dobro premišljena organizacija dela. do desetinke sekunde usklajeni medsebojni delovni procesi. Ce začnemo v bake-
litnem oddelku, spoznamo delo hidravličnih stiskalnic, ki ij prašne umetne mase stiskajo bakelitne elemente. V drugem prostoru spreminjajo velike
»ELMA« je tovarna, mimo katere ne gre domače tržišče. Je pomembna delovna organizacija pri uveljavljanju Jugoslavije kot industrijske države na tu-
V konstrukcijskem oddelku
Vrtalnica
stance medeninaste, bakrene ali jeklene trakove v različne polizdelke. Kolikšen je ritem dela v tem oddelku, pove podatek, da ena štanca lahko izseka v enem dnevu nad 300.000 kontaktnih peres za vrtilno stikalo. Potlej je tu avtomatski oddelek: na desettisoče kilogramov drobnih kovinskih kosov obdela človek s pomočjo avtomata v tem oddelku v enem letu. Sprehod skozi dvorano nam ne da imimo vrtalnih in na-vojnih strojev. Imperativ dela ob njih je 'hitrost. Vedno hitreje in hitreje. V enem dnevu — v dveh delovnih izmenah — 10.000 lukenj ali vrezanih 16.000 navojev. Kje je potlej še galvanika, oddelek za razmastitev in površinsko obdelavo kovinskih delov, kje je »pešel«
-
Montaža transformatorjev
jih tržiščih. Trenutno izvaža v 14 držav: v Ameriko termične aparate, na Srednji in Bližnji vzhod instalacijski material, v vzhodne evropske države mi-kro stikala, izvaža v Kubo, izvaža v Avstrijo. Izvaža v države, ki same slove po lastnih proizvodih za potrebe elektroinstalacij odličnih kvalitet. Njen izvoz predstavlja 8 °/o vrednosti bruto proizvodnje, pri čemer pa je letošnji plan izvoza še za 5 % večji nad planiranim. Vendar pa v tem ni zapopaden posredni izvoz! Malone neizračunljivo pa je posredno uveljavljanje »ELME« na tujem tržišču, saj so z njenimi elektro elementi — od stikal do transformatorjev — opremljene naše ladje namenjene izvozu, proizvodi avtomobilske industnije .. . Pri tem pa bodo njeni izvozni diagrami še naprej rasli, vsekakor skladno z rastjo proizvodnih diogramov ter s širjenjem asortimane celotne tovarne.
»ELMA« je trenutno v rekonstrukciji. S sedemletnim planom predvideva povečanje bruto proizvodnje na približno 6,5 milijarde, pri tem pa bo število članov delovnega kolektiva poraslo od zdajšnjih 750 na 900 delavcev. Podrobnejši odstotek nas seznanja s potemtakem za 100 odstotkov predvidevano večjo proizvodnjo ter le z 20 odstotkov povečanim številom zaposlenih
Pripovedovali smo o pustem svetu, ki je nekoč razdeljeval malo tipično kmečko naselje Črnuče od levega brega Save. Z novimi tovarniškimi objekti se je ta svet spremenil: ob robovih nove asfaltirane ceste je delovni kolektiv dogradil vrsto pomembnih objektov družbenega standarda, številna stanovanjska poslopja pa so spremenila Črnuče v naselje z vsemi značilnostmi delavskega mesteca. Ce smo nekoč govorili o Črnučah kot o vasi ob severnem robu Ljubljane, je danes umevna ugotovitev, da so Črnuče že pravo severno ljubljansko predmestje. V tem je precejšen delež tovarne elektromateriala »ELMA«, saj se je skozi vsa leta njen lastni razvoj nenehno zrcalil tudi v razvoju Črnuč, v oblikovanju njihovega vsakdanjega življenja. Danes je »ELMA« pojem za Črnuče in Črnuče so pojem za tovarno. Mimo obeh nazivov ne gre nihče, ki ima kakršenkoli opravek s kakršnimikoli proizvodi tega uveljavljenega jugoslovanskega industrijskega središča za proizvodnjo elektromateriala.
7\ o in f tn n T/,jnb ?j « w «- K ežigr ad
Silil šž
.t.
E§#S<*'ie»'-r-.
■
vy t
...: ..i:5'
ISii


<!WWs«t ,'4
■ '4-	: - •-* ih s 5
■ii
£S6 lG88fflhžSts-'-j
M
r |||M
1 ‘

:’ t4, n /fs * a za ^
i g«	v ■»*	-
^•»A-Av

^•H
*•" *"*; •
i \ » J* *■ * ^
r«Ai-
ilnk
‘L..:
>: E DILIT«
hitra montažna gradnja in proizvodnja sodobnih elementov za gradbeništvo
Najprej si čisto na kratko oglejmo razvoj tega podjetja, ki je nastalo nekoč iz tesarsko žagarskega obrata, pozneje pa se razvilo v veliko konstrukcijsko podjetje s številnimi dejavnostmi.
Ustanovljeno je bilo leta 1949, kot smo rekli, iz tesarsko žagarskega obrata. Pravzaprav iz dveh. Iz obrata v Parmovi ulici v Ljubljani, ki je deloval takrat kot stranski obrat »Splošnega gradbenega podjetja«, in iz tesarsko žagarskega obrata v Linhartovi ulici, ki je bil tedaj stranski obrat podjetja »Gradis«.
Nadaljnji razvoj je bil tak, da je kmalu prerastlo meje republike. Samo nekaj podtatkov: od ustanovitve do leta 1960 so razrezali letno več kot 10.000 m3 hlodovine ter jo v svojih obratih predelali v tesarsko mizarske izdelke. Število zaposlenih se je od ustanovitve do danes povečalo od 200 na 600 delavcev, medtem ko se je bruto produkt povzpel od 100 milijonov din v letu 1949 na 2.722,950.000 din v lanskem letu. V teh letih burnega razvoja se je podjetje večkrat reorganiziralo — na znotraj z namenom, da se koncentrirajo in bolje izkoristijo zmogljivosti, reorganizacije eksternega značaja pa so privedle do odcepitve oziroma priključitve nekaterih podobnih obratov.
Opisali smo kratko »zgodovino« montažnega konstrukcijskega podjetja EDILIT — zdaj pa poglejmo še, s čim vse ge ukvarjajo v tej delovni organizaciji. Opisali bomo kar po vrsti:
Že od samega začetka delovanja podjetja je. ena njegovih temeljnih dejavnosti izdelovanje lesenih konstrukcij. Tako je podjetje izdelalo vrsto najrazličnejših tesarskih izdelkov, kot so ostrešja, proizvodne hale večjih razponov, opaži za industrijske objekte, tovarne in mostove. Podjetje izdeluje v večjih kpličinah tudi stanovanjske pro-vizorije, provizorije za poslovne objekte in druge objekte v leseni montažni izvedbi. Po daljših pripravah in razvoju montažnih stanovanjskih objektov je EDILIT osvojil svoje lastne sisteme montažnega načina graditve in proizvaja več različnih tipov z veliko izbiro
glede na velikost, funkcionalnost in obliko.
Tudi stavbeno pohištvo sodi med temeljne stroke v pbsiovanju podjetja. Proizvaja vse vrste oken in vrat kakor tudi vgrajeno pohištvo za stanovanjske, poslovne in druge objekte iz mehkega ali trdega lesa po lastnih detajlih ali detajlih projektanta. V zadnjih dveh letih je vključil v svoj program tudi izdelovanje aluminijastih oken v kombinaciji z lesom. V drobnih serijah proizvaja tudi še platnene zavese vseh vrst in lesene stopnice v različnih oblikah.
Ob združitvi se je podjetju priključil obrat, kjer proizvajajo kosovno pohištvo v manjših serijah. Sem sodi med drugim oprema za stanovanja, kot so spalnice ali kuhinje, ter oprema za poslovne prostore — delovni kabineti, oprema za sejne dvorane in drugo.
Zdaj pa naj opišemo eno najbolj zanimivih dejavnosti EDILIT. Letos je namreč podjetje razvilo gradnjo montažnih objektov iz siporexa. Ta sistem graditve se je pokazal kot zelo dober. V tem sistemu je zgradil EDILIT 730 stanovanj v porušenem Skopju in to v šestih mesecih ter naselja montažnih weekend hišic pri Umagu. Razen tega gradi podjetje tudi druge objekte, kot so denimo trgovine ali šole. Značilno za to dejavnost je, da podjetje prevzame in zgradi montažne objekte iz siporexa do končne faze, to je s predajo ključa za vselitev. 78 °/o trga za montažne stanovanjske objekte predstavlja naša republika, 80 °/o weekend hišic gradijo v Hrvatski ob jadranski obali, ostalo pa v turističnih središčih Slovenije.
Ostale dejavnosti združujejo delovne enote: projektivni biro, ki izdeluje projekte predvsem za potrebe matičnega podjetja, predvsem za lastne potrebe pa delata tudi obrata remont in avtopark. Poudariti je treba, da ima podjetje za vse vrste dejavnosti dobre strokovne kadre. V zadnjem času razvija EDILIT tudi kooperacijo s podjetji istih ali sorodnih strok.
Tako kot vse delovne organizacije, ki se hitro razvijajo, spremljajo tudi
»EDILIT« gradi tudi naselja montažnih stanovanjskih hiš
dinamično in razgibano aktivnost EDILIT številne težave, ki v bistvu izvirajo prav iz hitre rasti. Zaradi naglega povečevanja proizvodnje se v zadnjem času pojavljajo zlasti problemi v zvezi z nabavo surovin in osnovnih reprodukcijskih materialov. Najbolj pereče težave povzroča nabava hlodovine in rezanega lesa, zaradi česar je .podjetje prisiljeno razmišljati o tem, da bi preusmerilo del svoje proizvodnje. Večje ovire pa so tudi pri nabavljanju vezanih in panelnih plošč — v zvezi z razvijanjem gradbene montaže pa v zadnjem času tudi pri nabavi cementa, siporexa, betona, železa in konstrukcijskih jekel. In končno, prizadevanja kolektiva, da bi čimbolj modernizirali proizvodnjo, ovirajo tudi zastareli in razdrobljeni obrati, kjer ni mogoče organizirati sodobnega tehnološkega proizvodnega procesa.
Vendar se kolektiv EDILIT s takšnim položajem ne želi sprijazniti za vse večne čase. Izdelal si je obširen program za nadaljnje delovanje, ki temelji predvsem na rekonstrukciji obratov. Zgraditi nameravajo nove obrate s sodobnim tehnološkim postopkom, ravno tako pa tudi povečati ekonomičnost strnjenih obratov. Program razvoja ne predvideva — razen seveda modernizacije — povečanja zmogljivosti tiste proizvodnje; ki uporablja lesno surovino, ampak predvsem proizvodnjo aluminijastih oken in montažnih objektov iz siporexa. V svojem perspektivnem programu razvoja pa predvideva kolektiv podjetja EDILIT tudi proizvodnjo nekaterih novih izdel-
kov, ki jih potrebuje gradbeništvo. To so denimo mavčne plošče, izolacijska stekla in različni elementi iz plastičnih mas.
In končno, če si želimo ustvariti celovito podobo o dejavnosti in prizadevanjih kolektiva EDILIT, moramo vsekakor omeniti to, da ima podjetje
tudi dobre možnosti za plasiranje dela svoje proizvodnje na zunanje trge. Kolektiv je v tej smeri že dosegel prve uspehe, ki bodo nedvomno večji, ko ne bo več težav z dobavo lesne surovine, to se pravi, ko bodo veljali stimulativ-nejši pogoji za izvoz višje ovrednotene lesne mase.
Montažna trgovina ob Jadranski obali — izdelek »EDILITA«
f
80 LET TOVARNE NOGAVIC
TOVARNA NOGAVIC TONOSA je letos praznovala 80-letnico svojega obstoja. Pred 80 leti, torej leta 1884, je bil ustanovaljen obrat za izdelovanje dežnikov v Ljubljani na Starem trgu, predhodnik današnje, tovarne TONOSA. Kasneje so začeli v tem obratu, na krožno pletilnih strojih izdelovati tudi .nogavice.
produkta od sedanjih 730 milijonov dinarjev na 1,8 milijarde dinarjev v letu 1970.
Osebni dohodek, ki je letos dosegel povprečje 45.836 dinarjev, naj bi se v naslednjih sedmih letih v skladu s porastom produktivnosti in obsega proizvodnje povečal za okrog 10 % letno.
Končno velja poudariti, da je tovar-
na nogavic TONOSA doslej vložila znatna sredstva tudi v družbeni standard oziroma v graditev stanovanj za člane kolektiva — v zadnjih štirih letih nad 42,2 milijona dinarjev — kot tudi za ureditev obratne ambulante, za objekte družbenega standarda, strokovno izobraževanje, štipendije in druge podobne namene.'
-
Ustanovitelj Stane Vidmar je nato leta 1934 preselil svoj obrat x sedanje prostore v Savljah, ki jih je ustrezno preuredil.
Tovarno, imenovano SVS, je lastnik po osvoboditvi po lastni želji predal v družbeno last. Leta 1950 je bila preimenovana v tovarno nogavic TONOSA in zdaj nadaljuje dolgoletno tradicijo izdelovanja nogavic in perila oziroma trikotaže, le da je povsem prešla na Predelavo sintetike..
Proizvodni asortiment je zdaj takšen, da je tretjina proizvodnje namenjena izdelovanju nogavic An dve tretjini Proizvodnji trikotaže.
V skladu z obveznostjo tekstilne industrije, da mora 30 % uvoza surovin, igel, utensilij in barv nadomestiti z izvozom končnih izdelkov, je tudi tovarna nogavic TONOSA del svoje proizvodnje preusmerila v izvoz. Tako bo letos do konca leta izvozila za okrog 30.000 dolarjev in v letu 1965 predvidoma za 80.000 dolarjev izdelkov.
O rasti gospodarske moči podjetja pričajo naslednji podatki: medtem ko je kolektiv tovarne TONOSA leta 1952 štel le 88 članov in je izdelal 139.431 parov oziroma kosov izdelkov ter ustvaril bruto produkt v vrednosti nekaj nad 83.6 milijona dinarjev, se je število zaposlenih v letu 1962 povečalo na 194, proizvodnja je porasla na 916.205 parov oziroma kosov izdelkov, a bruto produkt nad 571 milijonov dinarjev. Leta 1964 je kolektiv pri zmanjšanem številu zaposlenih (175) proizvedel že milijon 50.000 parov oziroma kosov izdelkov, bruto produkt pa je porčtsel na 730 milijonov dinarjev.
Tovarna TONOSA je v minulih 10 letih, a zlasti <r letu 1963 in 1964 znatna sredstva vložila v obnovo strojne opreme in dograjevanje ter modernizacijo obratov. Investiranje za te namene pa bo morala še nadaljevati, ker je njena strojna oprema izredno zastarela.
Z ustreznimi investicijami, letnim porastom zaposlenosti za okrog 5 % in še nadaljnjim zviševanjem produktivnosti letno predvidoma za 15 %. bo tovarna TONOSA po programu razvoja do leta 1970 povečala vrednost bruto
S»
Priznani izdelek tovarne »TOPS« — pisalni stroj'S-3 domače konstrukcije

v mednarodni areni
Vsakoletna mednarodna tekmovanja daktilografov uvrščajo ljubljansko tovarno »TOPS« med vse bolj ugledne proizvajalce pisalnih strojev v Evropi. Legitimacija za to uvrstitev so odlična mesti, ki so jih dosegli naši tekmovalci s pisanjem na »Topsov stroj S 3«. In jih še dosegajo.
Vsekakor je to presenetljivo nagla uveljavitev tovarne v mednarodni areni. Tovarne, ki je bila še pred desetimi leti skromna obrtna delavnica znane tovarne koles »ROG«. Naj poprej oblikuje svojo proizvodnjo v neustreznih podstrešnih prostorih. Tam nastane prototip prvega domačega pisalnega stroja z nazivom »Emona«. Z organizacijo proizvodnje v novih -poslovnih prostorih v Savljah -pa postane prejšnja obrtna delavnica industrijsko i podjetje z vsemi karakteristikami sodobne organizacije dela. Prototip '»Emona« narekuje nov izdelek — stroj S 3 — standardni pisalni stroj v različnih izvedbah: z dolžinami valjev 38, 42 in 62 cm. Temu stroju slede novi proizvodi. Med njimi postajata pravcato potrošno blago dva tipa prenosnega, portabel pisalnega stroja. Pisalni stroj je danes nepogrešnjiv spremljevalec številnih poklicev. Razmeroma nizke cene pa tudi omogočajo njihov nakup ljudem raznih glojev ter raznih kupnih moči.
»TOPS« je danes že do popolnosti razvil proizvodnjo pisalnih strojev. Trenutno jo dopolnjuje z novimi pisarniškimi stroji. Med njimi vzbuja pozornost prototip prvega domačega razmnoževalnega aparata z oznako G-105.
Tovarna bo letos dosegla poltretjo milijardo v bruto dohodku, s čimer bo proizvedla in tpdi prodala okoli 15.000 pisalnih strojev različnih izvedb. Sfe-vilo zaposfenih je naraslo na 630. Zdaj mineva leto dni, odkar je tovarna uvedla kot ena izmed prvih v bežigrajski komuni skrajšani delovni teden. Kljub skrajšanemu času pa je z višjo produktivnostjo zaposlenih, z boljšo organizacijo del|t in seveda z boljšo tehnologijo dela 'svoj bruto dohodek letos v odnosu na lani povečala za približno 500 milijonov Skladno s proizvodnimi uspehi dosegajo tudi osebni dohodki zaposlenih solidno povprečje 60.000 dinarjev. Pri tem pa veli a poudariti, da podjetje že dve leti ni izpreminjalo cen. svojim proizvodom in četudi so proizvodni stroški zavoljo podražitve surovin ih energijb v teh dveh letih nekajkrat porastli. Kolektiv si bo še v naprej prizadeval, da z izkoriščanjem razpoložljivih notranjih rezerv zmanjšuje lastne stroške proizvodnje ter s formiranjem pristopnih cen * svojim proizvodom omogoči uporabo pisalnih strojev v širšem krogu ljudi. S skrbjo za založenost domačega trga pa »TOPS« ne zanemarja tudi izvoznih možnosti. Podjetje je letos planiralo za 20.000 dolarjev izvoza, med tem ko bo realizacija 45.000 dolarjev. Tuji odjemalci kažejo zanimanje za »TOPSO-VE« proizvode, kar je toliko bolj laskavo ob misli, da 'je zlasti na tujih tržiščih močno uveljavljenih nekaj znanih proizvajalcev pisalnih strojev.
/
K o tn u n a Ljn bi juna-Hežigvnd
‘ ■ m
azvoj in perspektive »Termike«
_ »TERMIKA«, industrijsko in montažno podjetje za izolacije, je nastala leta 1958 in to pretežno z lastnimi sredstvi ustanoviteljev, med katerimi se je tudi rodila misel, da se ustanovi podjetje, ki naj bi opravljalo obrtniško storitvena izolacijska dela v gradbeništvu, industriji, pozneje pa čedalje bolj rudi v ladjedelništvu. Izolacijska dejavnost je bila tedaj v naši državi namreč dokaj slabo razvita, zaradi česar so morali investitorji za vsa zahtevnejša izolacijska dela najemati inozemska
Izolacija destilacijske kolone za fenol v »Katranu« v Zagrebu
podjetja, podoben položaj pa je vladal tudi na področju proizvodnje izolacijskih materialov. Ker s.e je gospodarstvo v letih, ko je njegove potrebe začela zadovoljevati tudi »Termika«, čedalje intenzivneje razvijalo, ni čudno, da se je podjetje že v prvih letih svojega obstoja izredno uspešno uveljavilo na trgu, ki je zahteval velike količine izolacijskih materialov in velik obseg storitev na področju te stroke. S svojimi kvalitetnimi deli je »Termika« tudi kmalu izrinila inozemske izvajalce in s tem prihranila našemu gospodarstvu precejšnje devizne izdatke, zlasti v ladjedelništvu. Toda »Termika« se ni omejila samo na izvajanje obrtniških storitev. Naš trg in razvoj industrije sta zahtevala čimveč izolacijskih ■, materialov domačega izvora. To in pa potreba, da se glede teh materialov osamosvoji, sta narekovala »Termiki«, da je v letih 1961 in 1902 zgradila lasten obrat za proizvodnjo mineralne volne. Proizvodnja tega obrata je obo-
izolacija tet uvodov
ga tila naš trg z artiklom, ki bi ga sicer morali bodisi uvažati, ali pa se zadovoljiti s stekleno oziroma žlindrino volno.
Velika konjunktura na področju termičnih izolacij je silila podjetje v razširjeno reprodukcijo 'tolikšnega obsega. da so nastopile celo težave pri poslovanju. Kako se je poslovanje širilo. pa nam kažejo že naslednji podatki: 243 milijonov bruto produkta, ki jih je ustvarilo v letu 1958 s 130 delavci je podjetje že leta 1982 s 651 delavci povečalo na 2 milijardi 238 milijonov dinarjev, lani z.920 delavci na 3,8 milijarde in letos — s 1200 delavci na 3,5 milijarde, K tako hitremu in intenzivnemu razvoju je nedvomno precej pripomogla tudi integracija s podjetjem MIP iz Zrenjanin.a. »Termika«, ki je do leta 1962 poslovala kot dobro obrtno podjetje za izvajanje izolacijskih del, je prerastla svoj optimalni organizacijski obseg in razvila močne proizvodne obrate, in sicer: že omenjeni obrat v Bodovliah za proizvodnjo mineralne volne, potem lesnj obrat v Poljanah, kovinski obrat v Ljubljani — kot storitveno dejavnost za montažni sektor in končno še zrenjaninsko kovinsko ključavničarsko delavnico ter obrat za
proizvodnjo perlita. Perlit je izolacijska masa, ki predstavlja nov proizvod, katerega v naši državi doslej še nismo izdelovali.
Leta 1962 je podjetje ustanovilo gradbeno montažni sektor z zamislijo, da razvija proizvodnjo montažnih hiš za domači trg kakor tudi za izvoz. Leta 1962 je podjetje hkrati tudi doseglo svojo optimalno mejo organizacijske in kadrovske popolnosti vodenja in ipo-slovanja. To je imelo končno tudi za posledico, kot sicer pri vseh podjetjih, ki doživljajo sunkovit in nagel razvoj — da se je »Termika« znašla v • razvojni krizi, katere vzrok tiči v .tem, da je podjetje povečalo svojo dejavnost oziroma bruto produkt v petih letih za 1381 "/o, število zaposlenih za 980 %, hkrati pa obdržalo staro organizacijsko obliko.
Razen tega je terjal razvoj gradbeno montažne dejavnosti v podjetju velike stroške, podjetje je moralo tudi brez kritja nabaviti osnovna sredstva in se tako »zainvestirati«. Službe v podjetju, kot so knjigovodstvo, nabava, priprava, operativa, ki so prej zadoščale potrebam, so se nenadoma znašle v položaju, da niso imele več pregleda nad celotno zamotano dejavnostjo — kar je imelo za posledico prekomerne zaloge, neizterjane terjatve, nepopolne kalkulacije, nesmotrno razporejanje delovne sile po deloviščih itd. Poslovna analiza letošnjega leta je jasno pokazala, da podjetje, če bi se nadaljevale takšne razvojne težnje, nima bodočnosti. Zato je delavski svet sklenil, da je potrebno odločno začeti s konsolidacijo podjetja, odslej bo podjetje delovalo na področju proizvodnje izolacijskih mas ter izvajalo izolacijska dela na termično akustičnem področju. Gradbeno montažno dejavnost je »Termika« opustila, ker tudi ni pokazala nekih večjin rezultatov, .analiza pa je razen tega pokazala, da za podjetje ne predstavlja kakšne posebne perspektive.
Na splošno je treba reči, da je organizacija podjetja silno zapletena, kar povzroča tudi nekatere specifične težave, ki jih nimajo tiste delovne organizacije, ki imajo delavce zaposlene v enem ali dveh obratih. Termika ima številna delovišča po vsej državi. Trenutno jih ima 47, od tega 6 stalnih, poleg tega pa še 4 proizvodne obrale, vse zunaj Ljubljane, kjer je sedež podjetja. Spričo tega so si samoupravni organi podjetja zadali zelo pomembno in zahtevno nalogo pri nadaljnji izpopolnitvi organizacije: uveljaviti težnjo in željo po maksimalni decentralizaciji upravljanja in vodenja podjetja, pri čemer naj bi bila izrazito poudarjena individualna odgovornost posameznika. Organizacija samoupravnih organov s sveti delovnih enot na deloviščih, ki imajo mesečno povprečno 45 zaposlenih in stalnejši značaj, ter obračunskih enot z značajem ekonomske enote tistih delovišč, ki imajo manj zaposlenih, je »Termiki« že pomagala rešiti zamotan problem, ki ga ustvarjajo razdrobljena začasna delovišča. Dosegli so, da se je kljub temu uveljavila možnost samoupravljanja, predvsem pa načelo nagrajevanja po delu. Statut podjetja je prepustil svetom delovnih enot kot najnižjim samoupravnim organom številne pristojnosti. Te so — denimo — samostojno razpolaganje s sredstvi sklada skupne porabe, ki so namenjena družbenemu standardu, samostojno odrejanje variabilne postavke osebnih dohodkov, sodelovanje in dokončno odločanje o perspektivah razvoja in o kadrovskih potrebah. Tak način organizacije samoupravljanja je delavskemu svetu podjetja pomagal, da se je lahko dejansko usmeril k reševanju ključnih problemov, to je k planiranju in določanju poslovne politike razvoja podjetja ter k investicijskim naložbam za razširjeno reprodukcijo. Samoupravljanje v razmerah, ki v njih deluje »Termika«, je namreč precej drago, zakaj za vsako zasedanje je potrebno klicati člane delavskih svetov iz najrazličnejših delovišč, npr. iz Makedonije, Zre-njanina. Drvarja. Pule. Splita, Reke itd., kot tudi iz delovišč v Sloveniji. Zato seje delavskega' sveta podjetja skrbno pripravljajo, s tem da člani gradiva, ki so predložena delavskemu svetu, poprej dodobra pretresejo.
Za obveščanje kolektiva o vseh važnejših dogodkih na področju tehnologije in poslovne politike podjetja ter kadrovskih vprašanj ima zelo pomembno vlogo glasilo podjetja »Termiear«, ki izhaja mesečno in predstavlja tudi važnega informatorja za člane sindikata, ki nimajo priložnosti, da bi se skupno sestajali in tako izmenjavali izkušnje.
Ob vseh nalogah in problemih, o katerih so razpravljali samoupravni organi podjetja, sindikalna organizacija in osnovna organizacija ZK, se je nenehno kot nepretrgana nit vleklo vprašanje nagrajevanja po delu. Zaradi raznolikosti predmeta poslovanja so morali iskati tudi različne kriterije za delitev osebnih dohodkov. Po sedanjem pravilniku je nagrajevano delo po enoti proizvoda, normi ter po povprečnem proizvodnem uspehu, medtem ko imajo potniki provizijo pri ustvarjenem prometu. Sistern nagrajevanja, za katerega so se odločili, je izredno zahteven in bodo morali za njegovo popolno uveljavitev strokovno dvigniti stroškovna mesta, kjer se zbirajo podatki.
Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je pred nedavnim spre-
jal delavski svet, predvideva minimalni osebni dohodek 34.000 dinarjev, medtem ko naj bi se povprečni osebni dohodek dvignil od sedanjih 48.000 na 62.000 din. Razumljivo je sicer, da povečanje osebnih dohodkov ne more biti samo akt samoupravnega organa, ampak morata to željo spremljati tudi večji dohodek in čisti dohodek, ki pa ju je — spričo trdno določenih cen — mogoče povečdti
samo z večjo produktivnostjo, kar pomeni v »Termiki«: boljšo organizacijo podjetja kot .pgjote, delovišč in delovnih mest. V kolektivu »Termike« sodijo, da imajo še veliko notranjih rezerv in so prepričani, da b.odo ustvarili potrebna sredstva za osebne dohodke. kot tudi več 'sredstev za družbeni standard. Našla se bodo tudi sredstva za manjšo investicijsko naložbo, ki jo
Izdelek »TERMIKE« — destilacijska kolona za fenol v tovarni »Katran« Zagreb
nameravajo realizirati v prihodnjem letu, dasiravno imajo precejšnje obveznosti z odplačevanjem anuitet in kreditov iz preteklih let.
Razen tega, da »Termika« krije velik del potreb po izolacijskih materialih in storitvah na domačem trgu, pa se to podjetje uveljavlja tudi v mednarodni delitvi dela. Tako ima izvoz proizvodov iz mineralne volne letos pomembno mesto v celotni proizvodnji podjetja. Kljub hudi konkurenci v' tujini, je podjetju uspelo skleniti precejšnje posle in to po ugodnih cenah, kar hkrati priča o zelo dobri kvaliteti tega artikla. Dosedaj sklenjeni posli in dela, ki so jih opravili izolaterji »Termike« v inozemstvu, pa ravno-tako potrjujejo, da je podjetje sposobno na področju te dejavnosti odločneje poseči na mednarodni trg. Inozemski proizvajalci obravnavajo »Termiko« že kot povsem enakopravnega partnerja. Z vsemi dosedanjimi deli. v tujini so bili naročniki izredno zadovoljni — glede kakovosti, rokov kakor tudi discipline naših izolatorjev. Letošnji izvozni plan v vrednosti 200 milijonov dinarjev bodo prihodnje leto povečali še za nadaljnjih 100 milijonov — kar je sicer težavna naloga, ki pa jo je kolektiv »Termike« sposoben uresničiti.
‘V perspektivnem razvoju v razdobju do leta 1970. zlasti pa v prihodnjem 'letu in v letu 1966, nameravajo v podjetju posvetiti posebno skrb organizacijsko kadrovski konsolidaciji podjetja in še močnejši in kvalitetnejši specializaciji v sami stroki, zlasti nadaljnjemu povečevanju izvoza proizvodov in mineralne volne.
Sicer je doseglo podjetje v izvozu naslednje rezultate: v letu 1963 je znašal 16 milijonov 600.000 dinarjev, za letošnje leto pa predvidevajo izvozno realizacijo v višini 175 milijonov dinarjev. Prizadevanje podjetja, da v čim večji meri plasira del svoje proiz-! vodnje in storitve v tujino, pa bo še intenzivnejše prihodnje leto, ko predvidevajo za 350 milijonov dinarjev izvoza proizvodov in izolacijskih storitev. Nedvomno pa je »Termika« dosegla pomembne uspehe tudi na področju posrednega izvoza, saj opravi v ladjedelnicah letno za približno 1.3 milijarde dinarjev različnih izolacijskih del na ladjah, ki jih izvažamo.
Spričo naglega razvoja naše industrije in ladjedelništva zavzema izvajanje izolacijskih del v le-teh vse bolj pomembno mesto. Tako »Termika« zlasti v ladjedelništvu uživa ugled kot specializirano podjetje, ki kvalitetno izvaja še tako komplicirane izolacije in je na tem področju dobila nešteto priznanj od investitorjev, tako domačih kot iz tujine. Doslej je »Termika« izvajala izolacijska dela na ladjah, ki so jih jugoslovanske ladjedelnice izdelale za Grčijo, Argentino, Brazilijo, Švico, Anglijo, ZDA in ZSSR. Za naslednja leta ima tudi zagotovljeno kooperacijo v naših ladjedelnicah, ki gradijo ladjevje za domače in inozemske firme.
Omenimo naj še nekaj pomembnejših objekfov v industriji, kjer »Termika« • izvaja toplotne, hladilne in akustične izolacije. To so Toplana Beograd, tovarna celuloze in papirja v Sremski Mitroviči in Drvarju, Kemična tovarna v Skopju, Tovarna superfosfatov v Kosovski Mitroviči, izoliranje vagonov-hladilnikov, ki jih za Madžarsko izdeluje Tovarna železniških vozil v Mariboru in še in še. Posebna zvrst izolacij jtudi delo na tako imenovanih »živinarnikih« (kokošje farme), ki jih v velikem številu postavljajo v Slavoniji in Vojvodini.
-
iggs
Ftlr



*
' ■•■43
Eno najpomembnejših tlel, ki jih je opravila »Termika« letos, je tudi izolacija hladilnega prostora na motorni ladji Jadranske
linijske plovbe »Viševica-

Čeprav za sedaj še s starimi stroji — ki so jih še pred vojno pripeljali k nam iz čeških tovarn — in v neprimernih prostorih je tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov »Tuba« podjetje z velikimi možnostmi 'za razvoj, ki si jih kolektiv prizadeva tudi uresničiti. Tržne analize namreč kažejo, da je povpraševanje po izdelkih, ki jih proizvaja »Tuba«, že danes večje, kot ga lahko zadovoljijo njene zmogljivosti, potrebe pa bodo v prihodnjih letih samo še naraščale. Dve pošiljki ohišij za kondenzatorje v Nemčijo so tamkajšnji strokovnjaki ugodno ocenili, tako da lahko govorimo o »Tubi« tudi kot o podjetju, ki ima vse možnosti za prodajo dela svoje proizvodnje na tuje trge.
Preden bi podrobneje spregovorili o prizadevanjih podjetja, da si zgradi nove proizvodne prostore in tako ustvari prvi pogoj za nemoteno delo, razširitev proizvodnje in nadaljnji razvoj, si oglejmo, kaj pravzaprav izdelujejo v tovarni »Tuba«, kaj je njen prispevek našemu gospodarstvu.
Vsebino proizvodnega programa bi lahko razdelili na tri sektorje; proizvodnja vseh vrst tub, aluminijastih, svinčenih, kositrnih in pokositrnih. ki jih rabi farmacevtska industrija in tudi druga, predvsem kemična. Tako so por leg največjih proizvajalcev zdravil in
farmacevtskih proizvodov poglavitni odjemalci »Tubinih« proizvodov denimo »Aero« iz Celja, Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja, Balkan - Beograd in Vrsta drugih kemičnih tovarn in proizvajalcev gume in plastike. Kot vidimo, »Tuba« ne proizvaja blaga za široko potrošnjo, ampak je eden izmed pomembnih dobaviteljev embalažnega in drugega različnega reprodukcijskega materiala za predelovalno industrijo.
Naslednji sektor predstavlja ekonomska enota »Aluminij in cink«, ki
proizvaja vse vrste ohišij za kondenzatorje. Ta enota je pi-gVžaprav novost v proizvodnem programu podjetja, saj so jo začeli razvijati šele v zadnjih letih, je pa danes že prerastla ekonomsko enoto »Tuba«, saj znaša razmerje med proizvodnjo kondenzatorjev in tub 60 : 40! Poglavitna odjemalca teh proizvodov sta »Iskra« in Elektronska industrija Niš, storjeni pa so bili že, kot smo omenili v začetku, tudi prvi koraki v smeri plasiranja teh izdelkov na tuje trge. Prvi dve pošiljki ohišij je firma »Telefunken« lepo ocenila in je izvoz zagotovljen, dasiravno bo ta prvi poskus uveljavljanja na tujem trgu povzročil podjetju izgubo — delno zaradi premajhnih serij, predvsem pa zato, ker plačuje precej dražje* surovino, kot velja njena cena na svetovnem trgu. V letu 1965 planira »Tuba« za približno 81 tisoč1 dolarjev izvoza. V ta izvoz je vključenih tudi 5 milijonov kosov tega artikla, ki jih bodo izvozili v Italijo v kooperaciji z ljubljansko tovarno »Zmaj«. Vendar pa to še ni vse! Na inozemske trge bo šel tudi del embalaže, ki jo dobavlja »Tuba« »Gale-niki«. še več, »Tuba« je pravzaprav po« (nagala tej naši farmacevtski industriji, da lahko plasira svojo proizvodnjo v inozemstvo s tem. da ji je precej znižala ceno svojega embalažnega blaga.
In tretja ekonomska enota? To je
proizvodnja plastike, to so plastične zaponke za zapiranje tub, ki jih ta tovarna izdeluje za lastne potrebe kakor tudi za zunanje partnerje. In končno, letos je uspelo osvojiti »Tubi« nov artikel: kovinske žagice za žaganje ampul. Ta artikel srno . v naši državi doslej uvažali, potem ko ga je »Tuba« pokazala na letošnjem Zagrebškem velesejmu, pa že kažejo zanj naša farmacevtska podjetja veliko zanimanje, S tem pa proizvodni program »Tube« še vedno ni izčrpan: kolektiv pripravlja pro-
izvodnjo še ■ nekega novega artikla — tako imenovane »aerosol«’ steklenice iz aluminija azprševanje različnih kemikalij. Ta..n to blago smo morali doslej uvažati.
Da zaključimo podobo strukture proizvodnje tovarne kovinskih in plastičnih izdelkov še z nekaj računovodskimi podatki: Od približno 165 milijonov dinarjev celotnega dohodka v letu 1956 je podjetje že tri leta pozneje doseglo nekaj manj kot 300 milijonov, v letu 1962 je celotni dohodek presegel 600 milijonov, v letošnjem letu pa zanesljivo pričakujejo za 1 milijardo dinarjev realizacije! Naslednji podatek, ki tudi veliko pove o načinu gospodarjenja v »Tubi«, zadeva skrb za standard njenih delavcev: za stanovanja in standard članov kolektiva je dal v zadnjih dveh letih iz sklada skupne porabe 25 milijonov dinarjev. Seveda ni na zadnjem mestu tudi skrb za boljšo kadrovsko strukturo zaposlenih. Na srednji tehnični šoli in fakulteti štipendira podjetje 6 dijakov in študentov, 4 nove pa bo še v prihodnjem letu. Od 226 zaposlenih so trije z visokošolsko tehniško izobrazbo. 11 s srednjo tehniško, ostali pa so kvalificirani in priučeni delavci. Bazen tega organizirajo v »Tubi« seminarje, denimo, za kontrolno službo in druge seminarje za kvalifikacijo v kovinski stroki.
Rekli smo že v začetku, da dela »Tuba« v neprimernih prostorih. Dejansko je podjetje v sedanjih razmerah, to je v obstoječi zgradbi in s sedanjo strojno opremo doseglo maksimalno mejo razvoja, zakaj v teh obratih ni več nobene možnosti za razširitev. Zato je začelo lani pripravljati rekonstrukcijo in graditev nove proizvodne hale, kjer bo mogoče organizirati tehnološki proces po sodobnih načelih organizacije proizvodnje in povečati proizvodnjo do obsega, ki ga terjajo sedanje in prihodnje potrebe trga. V novi proizvodni hali bo kolektivu z rekonstruiranimi in novimi sodobnejšimi stroji uspelo tudi povečati produktivnost dela, izboljšati kakovost izdelkov in ne nazadnje — ustvariti ugodnejše možnosti za rentabilen izvoz.
In kdaj bodo, konkretno, realizirani ti načrti? Nova hala v Tolstojevi ulici v Ljubljani je že pod streho in zasteklena. Meri nad 3400 kv. metrov delovne površine. Oprema stane 79.5 milijona, sama zgradba pa 104 milijone dinarjev. Zaradi obstoječih težav v dobivanju kreditov bodo nadaljevali gradnjo novih obratov etapno, pretežno z lastnimi sredstvi, ki so jih že doslej dali v ta namen v višini 102 milijona. Če bodo zagotovljena sredstva (za prvo leto 70 milijonov) — predvsem za elektroinstalacije in ureditev klimatskih naprav — pa se bo kolektiv preselil v nove, skrajno potrebne prostore že jeseni prihodnjega leta!
Lakiranje aluminijskih tub v »TUBI«
POSLUH ZA POTREBE ŠIROKE POTROŠNJE
Bržkone ni prav nič pretiranega v domnevi, da predstavlja proizvod pod naslovom »JUBOFLOR« pravcati pojem vsesplošne uporabe za široko potrošnjo. Vsekakor je to proizvod, s katerim je podjetje »JUB« TOVARNE BARV Dol pri Ljubljani obogatilo domače tržišče.
Hkrati, z njim pa postaja vse bolj znana tudi tovarna. Izdeluje vse vrste suhih barv — naravne in olepšane, steklarski kit, sredstva za površinsko obdelavo lesa. plastične nrase za oblaganje sten in tal. emulzijske barve, lepila sa les. usnje, tapete, papir... Današnja proizvodnja že nekaj let več ne ustreza načelu »ultra vires«, saj je podjetje svoje nekdanje proizvodne programe, ki so vsebovali zgolj _ izdelavo barv, temeljito dopolnilo z novimi kemičnimi proizvodi.
Razširitev proizvodnje pomeni, uveljavitev podjetja med tovrstnimi gospodarskimi organizacijami. S proizvodi »Juboiior«, »Juboiit«, »Jubocolor«, »Jubinol« postaja podjetje pomembna Veja v naši nastajajoči kemični industriji. S svojim pionirskim delom pa omogoča založenost domačega trga z modernimi barvnimi ter lepilnimi proizvodi, kakršnih je doslej močno primanjkovalo.
- Juboflor« si je dodobra utrl pot med suhimi barvami. Podjetje sicer še izdeluje razne vrste mineralnih barv pod skupnim imenom suhe barve, ki sodijo med tako imenovane klasične zidne premaze. Vendar pa te barve počasi izgubljajo s^oje tržišče in so v časteh le še pri maloštevilnih kupcih ali uporabnikih. '
»Juboiit« je zanimiv proizvod posebne vrste plastičnih mas za oblaganje sten. To je plastični omet, ki ga tovarne izdelujejo v raznih barvnih odtenkih. drobno ali grobo zrnatega ter je z njim mogoče doseči razne lepotne efekte. Proizvod je bil osvojen leta 1963 v laboratoriju tovarne. Kljub temu, da je proizvod še razmeroma »mlad«, so graditelji hitro spoznali njegovo vrednost in je danes z njim obdelanih vazen površin po raznih gradbiščih tudi celotno montažno naselje Vlae v' Skopju.
Z uporabo emulzij in umetnih smol proizvaja »Jub« emulzijske barve, ki
so se zavoljo svoje uporabnosti in ir-pežnosti lepo uveljavile na domačem tržišču. Prednost teh barv je v tem, da jih je mogoče umivati ter da puste, kot pravijo strokovnjaki, steno dihati. Posebno skupino proizvodov sestavljajo sredstva za površinsko obdelavo lesa. »Egalit« je izenačevalno sredstvo, ki služi za obdelavo lesa pred luženjem. Z »Egalitom« doseže uporabnik lepši učinek in enakomerno obarvan les z lužili. Ta izdelek podjetja »Jub« sodi med najnovejše njegove proizvode. Njemu dodaja podjetje tudi lastna »JU-BIN« lužila, ki služijo za površinsko obdelavo lesa. Z njimi dosega uporabnik poljubno barvo, saj jih »JUB« izdeluje v raznih barvnih odtenkih. Ta lužila so zelo iskana na tržišču, a dokaz za njihovo kvaliteto je dejstvo, da jih podjetje komaj uspeva proizvesti v zadovoljivih količinalh
Proizvodnja kita, predvsem steklarskega, sodi v prejšnja leta. Na željo po-
trošnikov pa je podjetje to proizvodnjo še izpopolnilo z izdelavo obarvanih kitov — minij kit (rdeč), modri, črni, beli kit, skratka obarvane kite po želji kupcev.
Naposled so tu še lepila. V tej skupini sta »Jubinol« lepilo in lepilo za tapete, znana pod imenom »Tapeto-filcs«. Obe lepili sta močno uveljavljeni na domačem trgu, pomemben potrošnik pa so zlasti lesno industrijska podjetja.
Dandanašnji izpopolnjen asortiman proizvodov podjetja »JUB« sodi med sodobne proizvode kemične industrije. Tržišče pa terja nenehno povečevanje proizvodnje v podjetju »JUB«!. Ne zgolj ljubljanski okraj, ki predstavlja le dobrih 8 odstotkov od celotnega števila potrošnikov, niti ne naša republika s svojimi 26 odstotki potrošnje »JUB«, pač pa predvsem ostale republike, ki predstavljajo nad 65 odstotkov rednih odjemalcev.
lyg|	3 * T ^ * - r.i
■
Y obratu tovarne »JUB« — mešaleu za izdelavo JUBOFLOR barv
Ufe I
m i® ■

fl-šife
v, v.
m w . I
1 '" > y . t' ■ u
e NOVOST V »BELINKI«
PROIZVODI: »MADE IN VUGO SL AVI A«
Pri »BELINKI« v ŠENTJAKOBU so jeli pred nedavnim graditi nov obrat za proizvodnjo boraksa. Samo boraks, kajpak povprečnemu občanu še ničesar ne pove, toda če povemo, da smo doslej ta proizvod, ki ga ni moč pogrešati v kemični industriji, tovarnah emajlirane posode, v kmetijstvu in raznih drugih industrijah, v Jugoslavijo uvažali izključno iz dežel s trdno valuto, potlej postane ta »dolarski« proizvod na mah bolj privlačen.
Proizvodni ' program novega obrata pa ne predvideva le količin za zadovoljitev domačih, se pravi Jugoslovanskih potreb, ampak bo »Belinka« poslej boraks tudi izvažala, bržčas v glavnem za trdno dolarsko valuto. Znaten del proizvodnje boraksa bo Belinka potrošila doma. za proizvodnjo natrium perborata, potlej pa nameravajo iz boraksa proizvajati tudi druge proizvode.
Čeprav so z deli na novem objektu šele dodobra začeli (gradbena dela izvaja podjetje »Slovenija-ceste«, opremo pa izdeluje »Metalna« iz Maribora), na osnovi že sklenjenih pogodb računajo; da bo začel obrat za proizvodnjo boraksa poskusno obratovati že v drugi polovici prihodnjega leta. Sredstva za izgradnjp tega obrata in za opremo ima Belinka že zagotovljena, kolektiv pa je k skupni investicijski vsoti doslej primaknil tudi 151 milijonov dinarjev sredstev iz svojih skladov. Zdajšnje Žrtve kolektiva »Belinke« se bodo po končani izgradnji bogato obrestovale, saj bodo potlej skupno vrednost
zdajšnje proizvodnje podvojili, število zaposlenih pa bodo povečali le za približno 50, to je od 170 zdaj, na 220 potlej. Neznatno plovečanje zaposlenih v .primerjavi s podvojeno vrednostjo proizvodnje bo rezultat popolne avtomatizacije kontrolnih naprav in mehaniziranega transporta za surovine in gotove izdelke.
Ker bo to svojevrstna proizvodnja, se pravi edina taka v Jugoslaviji, v Belinki ne morejo računati, da bi dobili kadre.za to proizvodnjo: od drugod. Zategadelj so se dogovorili s Srednjo tehnično šolo v Ljubljani za strokovno pomoč pri usposabljanju ljudi in. bodo razen zdajšnjih strokovnih seminarjev za člane kolektiva organizirali na spomlad prihodnje leto še strokovne tečaje za ljudi, ki jih bo terjala nova proizvodnja boraksa.
Razen gradnje novega obrata za proizvodnjo boraksa, vsebuje plan »Belinke« tudi podvojitev proizvodnje natrium perborata. To investicijo bodo realizirali samo s sVojimi sredstvi. Na ta način povečana proizvodnja bo namenjena za domače — jugoslovanske potrebe, znatne količine pa bodo tudi izvažali. V bližnji prihodnosti se ho »Belinka« pojavila na svetovnem tržišču razen z vodikovim peroksidom, še z natrium perboratom in boraksom, kajti ti proizvodi so bili doslej predmet ponudbe dolarskega področja. V »Belinki« upajo, da bodo kmalu no dograditvi otirata za proizvodnjo boraksa zaključili tudi investicijo za podvojitev proizvodnje- natrium perborata.
Odstranjevanje zdra.ju
’i	s poinovjo sistema za ozračevanje
v -Birt INKI«

Komuna Zljubi jana-Sežigrad
»IMP« se je razvil
v eno naj večjih montažnih podjetij
Industrijsko montažno podjetje »IMP-Ljuljana« je nastalo z združitvijo podjetij »Toplovod« (ki je bilo ustanovljeno leta 1947) in »Elektrosignal« (ustanovljeno leta 1949) in sicer prvega aprila lani. Obe podjetji sta imeli namreč delno enako ali pa sorodno dejavnost v montažni, proizvodni kakor tudi v projektantski dejavnosti. Združitev je končno terjala tudi potreba po koordinaciji proizvodnih programov, kar tudi omogoča nadaljnjo perspektivo novemu združenemu podjetju. Za primer: medtem ko sta imeli ob združitvi obe podjetji vsega 1300 zaposlenih . delavcev, šteje danes kolektiv IMP 2000 zaposlenih in 420 vajencev.
Kakšen je pomen Industrijsko montažnega podjetja iz Ljubljane za naše gospodarstvo, bomo najbolje videli, če si ogledamo njegov proizvodni program. IMP se je namreč razvil v enega največjih montažnih podjetij, ki sodeluje v graditvi industrijskih objektov, javnih in stanovanjskih zgradb:
• Temeljno dejavnost podjetja predstavlja projektiranje in montaža vodovodnih naprav, centralnega gretja, sanitarnih naprav, prezračevalnih sistemov, plinskih instalacij, avtomatskih regulacij. Dalje izvajanje vseh elektro-instalacijskih del za visoko in nizko napetost, regulacijskih naprav ter naprav in merjenja .-s področja termodinamike. V področje projektiranja in montiranja sodijo npr. tudi komandne in ostale razdelilne naprave za procesno industrijo in podobno. Zaradi čedalje večjih potreb po montažnih elementih je podjetje razvilo tudi močno proizvodno dejavnost. V svojih lastnih industrijskih obratih proizvaja termične posode,- cisterne, rezervoarje in vse vrste tlačnih posod, cirkulacijske črpalke, temperaturne regulatorje, elektronsko regulaciio centralne kurjave, naprave za regulacijo pritiska in nivoja vode. Dalje komandne omare in pulte za industrijo, razdelilne baterije in omare
za nizko napetostno omrežje, svetlobne klicne naprave, tranzistorske megafone, antenske skupinske naprave in televizijske pretvornike, elektronske merilce nivoja za tekočo in zrnasto medijo, varnostne naprave proti vlomu, mavčne plošče za ventilacijo in dekoracijo.
V okviru te proizvodne dejavnosti so v Industrijskem montažnem podjetju razvili tudi livarno za odlivanje industrijskih polproizvodov, to so vse vrste odlitkov sive litine, ki jih po želji tudi obdelajo.
Za lažje in učinkovitejše uresničevanje tega proizvodnega programa in nalog so v podjetju organizirali samostojne obrate, ki sami ločeno ugotavljajo tudi svoj proizvodni uspeh. To so trije obrati centralnega gretja in vodovoda v Ljubljani, Kopru in Mariboru, obrat elektromontaže. obrat elektroproizvod-nje, strojni obrat in livarna, projektantski biro in avtopark — vsi v Ljubljani. Kot samostojna enota so organizirane v Ljubljani tudi skupne službe podjetja.
Vse te obsežne naloge in velik obseg poslovanja so podjetju seveda narekovali posebno Skrb za strokovno izobraževanje svojih delavcev. Poleg tega štipendirajo na srednjih in vjšokih šolah 46 štipendistov. V IMP so tudi ustanovili insfruktorski center z nalogo, da usposablja obstoječe osebie in da skrbi za nove strokovnjake. Razen tega so v podjetju ustanovili tudi razvojne skupine, ki se posvečajo vprašanjem modernizacije obstoječih tehnoloških postopkov in skrbijo za osvajanje novih elementov sodobne proizvodnje. V IMP se zavedajo, da so boljši poslovni rezultati v mnogočem odvisni od tega, kako bodo skrbeli za kadre in kako bodo reševali vprašanja perspektivnega razvoja.
In kakšni so ti rezultati v številkah? Čeprav podatki o realizaciji niti približno ne povedo vsega o prizadevanjih in trudu kolektiva, pa dajejo vsaj pri-
Detajl enega izmed sistemov centralne kurjave, ki ga je izdelalo podjetje IMP
Pomemben partner in dobav reprodukcijskega material naši predelovalni industriji
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE — sedaj še na Mariborski ulici, ki pa se bo v prihodnjem letu preselila v nove, ustreznejše prostore, ki bodo omogočili kolektivu boljše pogoje za delo in nadaljnji razvoj — godi med tista redka jugoslovanska podjetja, ki imajo dolgoletno tradicijo, po proizvodnem programu kakor tudi po strokovnem kadru, saj je bilo ustanovljeno že leta 1927 in je bilo že takrat na glasu sorazmerno sodobne tovarne. Prva značilnost, če pogledamo strukturo proizvodnje, je njena velika pestrost, saj izdeluje 703 proizvode drobnega kovinskega blaga v 1937 izvedbah. Celotna ureditev tovarne, vsi stroji in naprave, vse je prilagojeno proizvodnji te vrste. Tovarna je urejena predvsem za sred-njeserijsko in velikoserijsko proizvodnjo. To pa zahteva tudi posebno precizna Orodja, ki so izdelana izredno ekrbno in po najsodobnejših konstrukcijskih načrtih.
Vsa ta precizna orodja in vse delovne priprave konstruirajo strokovnjaki tovarne v razvojno konstrukcijskem biroju in jih potem tudi izdelujejo v lastnih obratih.
In kaj pravzaprav proizvaja tovarna, komu je namenjen širok spekter njenih izdelkov?
Proizvodi so v glavnem namenjeni obutveni in ostali usnjarski predelovalni industriji. Usnjarji Tovarno kovinske galanterije dobro poznajo kot dolgoletnega solidnega partnerja in dobavitelja reprodukcijskega materiala. Poleg tega pa proizvaja kolektiv te tovarne tudi vsakovrstno drobno kovinsko blago za potrebe drugih industrijskih strok, potem pribor za embalažo, pohištvo in tapetniške izdelke, za radio in elektro-inustrijo, za industrijo športnih pripomočkov in v precejšnjem obsegu tudi
pribor za tekstilno konfekcijo, živilsko industrijo, dežnikarstvo in podobno.
Opisanemu proizvodnemu programu so prilagojeni naslednji tehnološki postopki: preoblikovanje kovin s stiskalnicami in preoblikovanje žice s specialnimi stroji, vlečenje drobnih votlih predmetov iz pločevine in trakov, termična obdelava proizvodov s sodobnimi sredstvi. Dalje, ogličenje, kaljenje, na-puščanje itd. ter kemijska in elektro-kemijska obdelava površin, barvanje, fosfatiranje, nikljanje, zlatenje, srebre-nje, medenjenje, bakrenje, patiniranje, cinkanje, kadmiranje itd. V enega izmed tehnoloških postopkov sodi mehanska obdelava površin z drgnjenjem in pobran jem, lakiranje z brizganjem in z masovno obdelavo ter brizgani liv aluminija in medi.
Približno takšna je osnovna dejavnost 460 članskega kolektiva Tovarne kovinske galanterije. Vendar pa proizvodni program — kolikor se giblje v okviru dimenzij običajnih proizvodov te tovarne — ni omejen. Zato si kolektiv tudi želi in pozdravlja vsakršen poslovni stik s katerokoli industrijo, ki potrebuje tovrstno blago in z vsako trgovino, ki posluje z njo.
Na koncu pa ne smemo pozabiti tudi tega, da se podjetje že več kot deset let lepo uveljavlja na zunanjem trgu. Prvič je plasiralo blago v tujino leta 1953 in to za 4.800 dolarjev, od takrat pa je izvoz vsako leto vse bolj in bolj naraščal. Letos so že presegli lanskoletni izvoz, ki je znašal 131.000 dolarjev. tako da znaša desetletna bilanca prizadevanj tovarne, da se uveljavi v mednarodni delitvi dela, približno 1 milijon dolarjev! |
Izvažajo v več kot 15 držav, največ pa v dežele Afrike, Azije in Latinske Amerike. Za tovarno, ki dela z več kot 30 let starim strojnim parkom, je to vsekakor velik dosežek in uspeh.
PStS


825228*


Montaža hladilnih naprav na umetnem drsališču v Ljubljani
bHžno podobo o hitri rasti tega podjetja:
Skupni družbeni bruto produkt Elektrd":gnala in Toplovoda je znašal leta 1958 2 milijardi 308 milijonov din, Od tega leta se je celotni dohodek večal takole: leta 1959 3 milijarde 44 milijonov, leta 1990 4 milijarde 395 milijonov, leta 1961 5 milijard 588 milijonov, leta 1962 6 milijard 599 miliionov — lani pa že 9 milijard 17 milijonov. Od leta 1958 do konca lamkega leta se je torej bruto realizacija povečala za 291 odstotkov, z letošnjim letom, ko plamrajo za 9,3 milijarde dinarjev pa bo realizacija 10,5 milijarde.
Sedaj si oglejmo za ilustracijo še nekaj značilnih proizvodov, ki jih je usvojilo Industrijsko montažno podjetje in ki predstavljajo najsodobnejše dosežke avtorpacije ter elektro in elektronske industrije:
Za komfortizacijo in ekonomizacijo sistema centralnega gretja, ventilacije in klimaitbzacije prostorov so razvili domačo regulacijsko opremo, ki jo sestavljajo tri najvažnejše skupine aparatur. To so merilni elementi za ugotavljanje temperature, elektronski ser-vopjačevalci ter posamezni deli v obliki elektromotornih ventilov. Vse te naprave je mogoče medsebojno kombinirati, uporabljati pa jih je mogoče v ,vseh prirherih regulacije temperature.
IMP je med drugim tudi najstarejše in najbolj renomirano podjetje za proizvodnjo televizijskih frenkventnih pretvornikov ter antenskih skupinskih naprav za sprejem. IMP je montiral v naši državi že 60 takšnih. naprav in s tem prispeval dobršen delež k razširitvi našega televizijskega omrežja. Sicer zajema proizvodni program podjetja na tem področju zelo širok sortiment proizvodov. V zadnjem času je dal IMP na trg tudi novo aparaturo za pretvarjanje, ki televizijskih kanalov ne pretvarja neposredno, ampak s prehodom na normalno medfrekvenco. Poleg omenjenih proizvajajo v Industrijskem montažnem podjetju še vrsto različnih serijskih proizvodov — s katerimi nedvomno močno prispevajo k napredku in razvoju te stroke v naši državi.
SREČNO vožnjo
ŠOFERJEM NA POT
Občutek varnosti šoferja za vola- hanizme, s katerim zavod razpolaga, nom je nedvomno popolnejši, če je voz- prišteva naprave za regulacijo prednje-
nik prepričan v tehnično urejenost svojega vozila. To prepričanje pa mu lahko utrdi sodobna, moderna kontrolna tehnika, s katero razpolaga »AVTOSERVIS« DRŽAVNIH ORGANOV IN ZAVODOV V LJUBLJANI. V svojem centru za tehnične preglede motornih vozil na Vodovodni cesti '93 opravlja njegov visokokvalificirani delovni kolektiv redne in občasne tehnične preglede vsem imetnikom motornih vozil. Na treh stezah je mogoče pregledati na dan okoli 100 različnih avtomobilov. Tehnične preglede opravljajo z modernimi napravami, ki omogočajo povsem natančno ugotovitev tehničnega stanja vozil. Center za tehnične preglede posluje ves dan neprekinjeno.
Vse več je uporabnikov storitev -Avtoservisa«, četudi ta zavod sprva ni bil znan kot organizacija za .storitve šiVokemu krogu interesentov. Prvotna nezaupljivost posameznikov v odnosu do sodobnih instrumentov in naprav je že premagana. Z asfaltiranjem cest, ki peljejo do tega servisnega obrata, kar je v letošnjem planu občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, pa bo servis postal prej ali slej središčna točka v naši kontroli in remontni avtomehanični dejavnosti.
Zavod je rezultat združitve prejšnjega -Servisa za prevozne storitve IS SRS« in mehanične delavnice -Republiškega sekretariata za notranje zadeve;-. Z združitvijo je zavod smotrno povečal zmogljivosti servisnih storitev, pričel pa je tudi bolje izkoriščati razpoložljive proizvodne kapacitete. Zavod opravlja vzdrževalna in remontna dela na. osebnih motornih vozilih, in sicer vsa mehanična, kleparska, ličarska in tapetniška dela. Odlična opremljenost delavnic mu omogoča solidno in hitro opravljanje dela. Med posamezne me-
ga mostu na osebnih avtomobilih, aparat za testiranje stroja, s katerim lahko preizkuša šest operacij delovanja motorja, napravo za merjenje in ugotavljanje zavornih zmogljivosti in še vrsta sodobnih naprav.
Posebna delovna enota Avtoservisa so obsežni garažni prostori v Šubičevi ulici. Garaže so pričele obratovati ob koncu preteklega leta. Prvotne kapacitete garaž so bile v tem letu povečane, tako da je mogoče v njih sedaj .garažirati že okoli osemsto osebnih avtomobilov.
I Analize v obdobju preizkusnega obratovanja in odkritje notranjih rezerv so z reorganizacijo poslovanja v prvi polovici tega leta ter novo razporeditvijo in novim načinom oddajanja parkirnih mest omogočila smotrnejšo izkori|čenost prosto^ in .zadovoljitev vseh' potreb Interesentov. Medtem ko je bil d" v pretekli'zimi zavrnjeno' ‘precejšnje število interesentov zaradi za-šetiendsti, v' tej zinil Verjetno takih primerov "ne bo.
V garažah je zgrajen tudi sodobno opremljen servisni pas za mehanizirano zgornje in spodnje pranje ter notranje čiščenje avtomobilov, kakor tudi za opravljanje storitev. malega servisa:	mazanje zglobov, menjavo
motornega olja, menjavo diferencialnega In olja v menjalniku, hitro polnjenje akumulatorjev itd.
Garaže v Šubičevi ulici so zgrajene v dveh podzemnih etažah. 60 % prostora je namenjeno manjšim, 40 % pa večjim vozilom. Lokacija garaž v strogem središču mesta izdatno rešuje problem prenatrpanosti ljubljanskih ulic z osebnimi avtomobili, predvsem v času turistične sezone, ko preplavljajo križišča in ulice našega mesta številni tuji avtomobili.
-
*
lipifi

f * f * W* ♦:

* 1
Centralne garaže v Ljubljan^
m
■■■
" c :
, K . v * •
. fcfrgc

as

*■ >

Z"ym^. S
V--> ' l|Sf * J -4» £*


»Avtoobnova« Ljubljana
Podjetje AVTOOBNOVA v Ljubljani praznuje letos dva pomembna dogodka : 16. obletnico obstoja in preselitev v nove prostore ob Titovi cesti 136. In navada je, da se ob takšnih priložnostih člani kolektiva spominjajo razvojne poti in ocenijo organizacijske, poslovne in delovne uspehe podjetja.
Podjetje Avtoobnova v Ljubljani je bilo ustanovljeno 17. aprila 1948 in se je razvilo iz obratne enote DAPPS, od katerega je dobilo del materialnih sredstev za začetno poslovanje. Prva leta niso bila lahka. Podjetje je bilo dolžno popravljati vse vrste vozil, ki so tedaj križarila širom po Sloveniji, a tedanja statistika pravi, da jih je bilo kar okrog 400 različnih tipov. Zato je bilo potrebno imeti na zalogi najrazličnejše vrste materiala, ki pa je imel zelo nizko obrt-ljivost in je kaj hitro postal delno ali celo popolnoma nekuranten. Ko se je Avtoobnova v prvih dveh letih postopoma znebila nekurantnih zalog, je postalo vprašanje materiala nadvse pereče, kajti številnih vrst nadomestnih delov sploh ni bilo moč dobiti nikjer in zato je bil delovni kolektiv prisiljen urediti si ustrezno mehanično delavnico za izdelavo kritičnih vrst materiala. Ta mehanična delavnica, ki je v začetku krila le domače remontne potrebe, se je sčasoma tako razvila, da je mogla zadovoljiti potrebe drugih podobnih podjetij ter prostega trga.
Z razširitvijo osnovne dejavnosti so se mlademu podjetju predstavile nove težave. Predvsem mu je vedno bolj primanjkovalo strokovnih kadrov ter primernega prostora.
To dvoje pa nikakor ni bilo moč spraviti z dnevnega reda z nekaj ukrepi in celo kar takoj. Ti dve osnovni vprašanji sta postali trajna skrb delovnega kolektiva vseh šestnajstih let in šele letos je Avtoobnovi uspelo dograditi nove delovne prostore, medtem ko je vprašanje delovne sile še vedno več ali manj odprto.
Zbiranje in strokovno usposabljanje delovne sile je podjetje izvajalo povsem samoiniciativno že od prvega leta obstoja dalje. Leta 1948 je imela Avtoobnova le devet učencev v gospodar-
potrebrie prakse v avtomobilski industriji doma in na tujem ter še posebej s samoiniciativnim večernim usposabljanjem kvalificiranih delavcev v tehnike.
Tudi vprašanje delovnih prostorov je terjalo vztrajno in sistematično obravnavanje, trud in delo, ki je zajelo premagovanje številnih ovir, od dodelitve lokacije, do načrtne štednje sredstev za novogradnjo. V dolgih šestnajstih letih je podjetje s postopno akumulacijo prihrankov zbralo skoraj pol milijarde dinarjev, da si je uredilo sodobno opremljene delavniške prostore v šestkrat večjem obsegu koristnega prostora, kot ga je imelo na dosedanjem mestu obratovanja. Ves prostor za remontna dela znaša 3500 kvadratnih metrov, od tega je 2000 kvadratnih metrov delavnic in. 1500 kvadratnih metrov tlakovanega dvorišča. Na tako obsežnem prostoru b-o odslej možno istočasno popravljati 50 manjših ali 30 velikih vozil. Že prve dni obratovanja v novih prostorih pa se je obseg dela povečal kar na 25 do 30 popravljenih vozil dnevno, a ta številka bo še znatno bolj porasla, ko bodo urejeni nadaljnji delovni prostori v skupni izmeri 8000 kvadratnih metrov.
Zbiranje sredstev za izgradnjo podjetja, izpolnjevanje številnih obvez in odpravljanje ovir pa je potekalo prek sočasnega večanja obsega poslovanja in produktivnosti dela. Začetna produktivnost je bila nizka; v prvih petih letih se je povečala za 4 do 6 °/o, a v zadnjih letih je postopoma rasla za 12 do 20 od-‘ stotkov. Najlepše se to odraža v primerjanju števila srednjih popravil. Pred šestnajstimi leti je znašal letni plan srednjih popravil okrog 60, danes pa je prav toliko popravil odpravljenih že v dveh dneh. Takšnemu delovnemu uspehu je v nemajhni meri botrovala močno izboljšana organizacija in poslovanje metod dela. a med poglavitne ukrepe, ki so v celoti vplivali na skokovito dviganje produktivnosti dela, štejemo naslednje:
postopna izločitev popravila osebnih vozil in prevzem v delo samo tovornih vozil, kar je pomenilo prvi korak k spe-
Karboracijski oddelek
stvu, postopno z rastjo poslovanja pa je vključevala v učno in priučitveno razmerje vedno več mladih proizvajalcev, tako da sprejema v zadnjih letih do 40 mladincev v učno ali priučitveno delovno razmerje. Število sodelujoče mladine znaša letos že okrog 160, in to raznih učnih stopenj in strokovnosti, ki jih potrebuje avtoremont. Vsi ti učenci prisostvujejo razen šolskemu strokovnemu pouku tudi intenzivnemu praktičnemu pouku med delovnim časom vsega kolektiva domačega podjetja. Seveda je bilo tr^ba vzporedno, če že ne nekoliko prej, vzgajati tudi Vodilni strokovni kader, ki se je usposabljal v samem podjetju z internimi tečaji, z opravljanjem
cializaciji podjetja, in nato preusmeritev v popravila vozil izključno domače izdelave;
uvajanje novega sistema notranje delitve dela in proizvodnega procesa skozi tri razvojne stopnje, v zameno za prvotni obrtniški način dela, ki je obsegal pet delovnih skupin, a ker sta se delitev dela in procesa proizvodnje sproti prilagajali razvoju podjetja, ima sedaj remont 20 delovnih skupin;
istočasno je bilo treba utrjevati težnje po specializaciji profila zaposlenih. Nič več ni cilj vzgoje kadrov usposobiti avtomehanika splošnega tipa, temveč izučiti neposredne proizvajalce v avtomehanike raznih strokovnosti, kot to
zahteva proces remontnega dela. Tako je na primer delovni kolektiv spoznal, da je v celotni organizaciji delovnega procesa potrebnih kar 9 do 12 različnih profilov avtomehanikov iri ne samo eden splošni. Zato se sedaj delo odvija hitreje in bolj kakovostno;
V sklopu delovnih grup samih se sleherni zaposleni v naslednji stopnji še bolj seznani s posameznimi tipi vozil, torej gre za delitev, ki se ni ustvarila samo na deljenih delovnih mestih, temveč se je orientirala še po vrstah vozil.
Tako je bilo moč doseči v treh mesecih vidne uspehe v delu, v strokovni usposobljenosti delavcev, v .hitrosti popravil, v kakovosti dela in v zanesljivosti posameznikov pri delu, česar v prejšnjih letih ni bilo;
v nič manjši meri je na' doseganje produktivnosti delovalo že zelo zgodnje uvajanje norm in kasneje še sistem plačila po ceniku del;
posebej je treba omeniti še dnevno in tedensko spremljanje uspeha dela vsake posamezne delovne skupine, kakor tudi posameznikov v skupinah;
pri izboljšanju produktivnosti dela so odigrali šc posebno pomembno vlogo pomožni oddelki in pomožne službe, ki so bile usmerjene predvsem na tista pddročja materiala, dela in oskrbovanja, ki so bila kritična za glavni proces proizvodnje. Ekonomski račun in poslovna prožnost pa sta te službe tako usposobili, da Avtoobnova odslej nudi svoje izdelke tudi trgu.
Razvijati celoto podjetja, ki je porasla od prvotnih 5 milijonov dinarjev vrednosti osnovnih sredstev na vrednost prek 700 milijonov dinarjev ter istočasno strokovno usposobiti od začetnih 15 kvalificiranih delavcev več kot 300 ljudi v razne specializirane stroke avtomehanične dejavnosti, ni bilo niti ■ lahko niti enostavno. Usmerjanje razvoja Avtoobnove' je moralo pri teni premagovati številne notranje in zunanje ovire, od katerih bomo omenili le nekatere:	(
15-letna utesnjenost, ko so naročila številčno zelo porasla in so morali ob vsakem letnem času popravljati vozila
Glavna remontna hala
tudi na neprimernem dvorišču in celo kar na treh bližnjih ulicah, je bila šele letos, s preselitvijo v nove prostore, dokončno odstranjena;
"stalna fluktuacija delovne sile v bolje plačane poklice, pri čemer so kakovostni kvalificirani avtomehaniki zapuščali svoj osnovni poklic in se zaposlovali kot šoferji novo proizvedenih vozil, ker takšnih šoferjev ni nihče izšolal;
stalni kratki roki nujnih popravil in številni primeri, 'ko so pripeljali v popravilo avtomobile šele, ko so bili že preveč iztrošeni, namesto da bi jih lastniki izročali v remont po določenih letnih planih obnov;
splošno nerazumevanje potreb po usposabljanju specializiranih kadrov v
ter vozili samimi in to v času, ko so vozila še v prometu. Na tej točki pa postaja remontno podjetje novo podaljšano tržišče tistega prvotnega trga med proizvajalcem in kupcem — uporabnikom vozila. Zato so pravzaprav rerhont-na podjetja tudi podaljšana roka proizvodnega procesa v tovarniških halah in planov proizvajalcev motornih vozil, kakor tudi zelo pomemben činitelj v prometu, keč pravočasni remonti odstranjujejo zastoje, čakanja, izpade vozil iz prometa, torej vzdržujejo kapacitete številnih vozil v eksploataciji.
Remontna podjetja so po svoji naravi posla osrednje živčevje za spoznavanje potreb uporabnikov vozil in trga; najboljše področje za organizacijo štu-
Obtielovalnica avtomobilskih delov
j* - -
avtoremontu in trdovratno vztrajanje pri profilu splošnega avtomehanika, je šele v zadnjih letih začelo postopoma zginjati iz problematike podjetja;
težave pa še vedno povzroča skrajno slaba opremljenost in nizka raven koristnosti malih domačih avtoremontnih delavnic nekaterih lastnikov motornih vozil, ki popravljajo sorazmerno drago in nekakovostno. Zato se prepogosto dogodi, da vozila, ki so jih popravljali na vse mogoče načine v domačih delavnicah, končno enostavno predajo v popravilo remontnemu podjetju, da naj reši, kar se še rešiti da;
še večjo težavo pa ustvarja nerazumljiva praksa proizvajalcev vozil, ki ne poskrbijo za proizvodnjo rezervnih delov v tolikšni količini, kot jih potrebujejo vsa njihova vozila, ki že več let krožijo po naših cestah in so vse bolj potrebna zamenjave posameznih delov;
številne ovire izhajajo tudi iz preozkega pojmovanja družbene in ekonomske vloge remontnih podjetij v gospodarstvu. Pod pojmom remontno podjetje razume večina ljudi in na žalost so med njimi tudi proizvajalci ter lastniki motornih vozil, podjetje za opravljanje vseh vrst remontnih uslug. Bernsko pa je družbeno ekonomski položaj remontnega podjetja povsem drugačen, kajti remontno podjetje je stvarna
vez med proizvajalci in lastniki vozil dija tržnih razmer in odnosov, seveda le, če znajo in hočejo takšne študije proizvajalci vozil temeljito proučiti in se z njimi tudi korenito okoristiti.
Ta .podjetja so v neki meri tudi praktične delavnice za zavarovanje voznih kapacitet, varnosti vožnje in prezgodnje iztrošenosti vozila. Zato potrebujejo remontna podjetja glede na njihov položaj v gospodarstvu in za dobro poslovanje mnogo bolje usposobljeni nižji in srednji strokovni kader, kot ga potrebuje za istostopenjsko kvalificirano vozno osebje, ali pa oni, ki so zaposleni v avtomobilski industriji kot avtomehaniki.
Na kratko: sodobne zahteve prometa po remontu upostavljajo povsem drugačne 'značilnosti dejansko potrebnega profila delovne sile, zaposlene v remontno uslužnostnih podjetjih, kpt je profil tistega avtomehanika, ki ga zmore izoblikovati ozko in dobesedno pojmovanje remonta. In prav od celovitega ter enotnega priznanja koncepta osnovnega pojmovanja značaja in družbeno ekonomske vloge, ki jo ima remontna dejavnost v splošnem gospodarstvu, je v veliki meri odvisna tudi nadaljnja politika poslovanja remontnih podjetij, njihova izgradnja, oblikovanje ter funkcionalnost.
Komuna Ljubi j ana-Bežigr a *l
Pred približno enajstimi leti je v Črnučah začelo obratovati manjše gradbeno obrtno podjetje, ki je v glavnem / opravljalo remontna gradbena dela in adaptacije stanovanjskih in poslovnih zgradb. Toda že pred leti si je ta delovni kolektiv prislužil pozornost javnosti z zgraditvijo prvih stanovanjskih blokov in šolskega poslopja v Črnučah ter nekaterih stanovanjskih poslopij v Ljubljani. Vendar pa lahko šele v zadnjem letu govorimo o obsežnejših in še bolj" pomembnih uspehih tega kolektiva, ki je dal po letu 1963 trdnejše ekonomske temelje sedanjemu GRADBENEMU PODJETJU ČRNUČE. Dovolj zgovoren podatek o tej trditvi je: letos k so povečali mehanizacijo in razširili svojo dejavnost skoraj za več, kot so v tej smeri napravili- v prvih desetih letih poslovanja. In ne samo to! Še lani je bila njihova devetmesečna realizacija okrog 54 % pod predvidenim planom, a letos so v enakem časovnem razdobju presegli zahtevnejše planske naloge kar za 161 %.
Res je, da gre približno 25 do 30 % letošnjega preseganja plana na račun povišanih cen v gradbeništvu, vendar še vseeno ostane presenetljivo visoka prekoračitev dokaj obsežnega plana maloštevilnega kolektiva. Ta kolektiv pa stremi predvsem za tem, da bi že prihodnje leto dosegel optimalno zasedbo 250 do 300 zaposlenih in s tem rudi primemo realizacijo. Najbolj točen odgovor na vprašanje, od kod tak delovni uspeh v letošnjem letu in možnost odpiranja boljših perspektiv za nadaljnje delo črnuških gradbincev, najdemo v izdatno izboljšani organizaciji dela, v povečani strokovni usposobljenosti zaposlenih in v prevzemu večjih gradbenih del.
Letošnji operativni plan podjetja je obsegal približno 50 % gradenj industrijskih objektov in prav toliko stanovanjskih visokih gradenj. Table, ki označujejo Gradbeno podjetje Črnuče kot izvajalca, so v glavnem postavljene v tovarni ELMA v Črnučah in v Tovarni kleja v Ljubljani, kjer gradijo industrijske hale, v Tovarni čipk in pletenin Rašica, kjer dograjujejo objekt za trgovino, dalje na stavbišču stolpiča v Vojkovi ulici v Ljubljani, na stanovanjskem gradbišču v Črnučah, ki ga investira Elektro Ljubljana, pa še tu in tam po Ljubljani. Pred kratkim je podjetje pričelo s pripravljalnimi deli za novo stolpnico, ki bo med prvimi zgradbami zgrajena že po novem zazidalnem načrtu Črnuč, in to na njihovem spodnjem delu.
Spoznanje, da le z dobro mehanizacijo lahko konkurirajo v kakovosti in cenenosti drugim sorodnim podjetjem, je narekovalo delovnemu kolektivu, da se je za sedaj odpovedal znatnemu delu dobička in ga ni porabil za povečanje osebnih dohodkov, pač pa ga je namenil za nakup prepotrebne mehanizacije, ki mu bo že prihodnje leto omogočila boljše osebne prejemke. Tako je letos to podjetje z lastnimi sredstvi povečalo svoja osnovna sredstva in nabavilo tovomjak-kiper, tri mešalce za be-
ton in malto, dva vibratorja, razna manjša transportna sredstva, kot so japa-neri, in še marsikaj drugega, vse v vrednosti več kot 15 milijonov dinarjev. Razen tega pa bo potrošenih še okrog 20 milijonov dinarjev za dograditev delavnic, garaž in za razširitev uprava o-tehničnih prostorov. In ker so bili v letošnjem letu doseženi vidni delovni uspehi, ki postajajo vse bolj trden temelj za nadaljnji razvoj podjetja, kaže, da bo Skupščina občine Ljubljana-Be-žigrad odobrila kratkoročno posojilo za dopolnilni nakup strojne opreme.
Eno izmed osnovnih težav v letošnjem letu je povzročala dosedanja stalna praksa, ki je vseh prejšnjih deset let dušila razvoj podjetja tudi v najbolj konjunkturnih obdobjih, to je, nepravočasno sklepanje pogodb za gradbeni material. In ker so ga kar sproti kupovali, kakor so pač narekovale potrebe gradbišč, često tudi po maloprodajnih dnevnih cenah, so podjetje po nepotrebnem bremenili dodatni stroški in si je delovni kolektiv s tem manjšal vrečo, iz katere je zajemal denar za osebne dohodke. Zato so letos že sklenili, delno pa še bodo, vrsto pogodb za grosistično nabavo materiala, da bodo pripravljeni za prihodnjo gradbeno sezono in da jim bosta solidnost izvedenih del ter njihova konkurenčnost v ceni omogočili večji finančni uspeh.
Doslej so bile težave s prehitrim menjanjem tehničnega kadra, kar je neugodno vplivalo na usklajen in kontinuiran tehnično-organizacijski razvoj podjetja. Letos pa so novi organizacijski prijemi že prispevali k večji ustalitvi tehnične službe, ki se bo v zimskih mesecih organizacijsko-tehnično bolje in vsestransko pripravila na start v novo gradbeno sezono.
Kot v' vseh gradbenih podjetjih, je tudi v tem fluktuacija delovne sile posledica dokaj slabo urejenih stanovanjskih pogojev. Zato je delovni kolektiv sklenil, da bo del ustvarjenih sredstev, ki si naj bi jih razdelil, namenil gradnji še enega sodobno urejenega samskega doma za okrog 180 članov kolektiva. Z gradnjo tega prepotrebnega doma so nameravali začeti že letos, vendar se je odobritev lokacije tako zavlekla, da ga bodo šele prihodnje leto začeli graditi in ga tudi dogradili, računajoč pri tem tudi na posojilo občinskega stanovanjskega sklada, ker bo lastnih sredstev vseeno nekoliko premalo.
Produktivnost tega delovnega kolektiva se najbolj zrcali v naslednjih statističnih podatkih:	število tehnično-
uslužbenskega kadra se je kljub znatnemu povečanju proizvodnje dvignilo komaj za 2 % v primerjavi z lanskim letom, število ostalih zaposlenih pa za približno 37 %, a plan so skupaj presegli kar za 161 %. Toda finančni uspeh bi lahko bil še znatno večji, če bi krepkeje poprijeli vri, kakor tudi, če bi stopili na prste vseh sort »bolnikov«.
Ko je gradbena sezona na višku, takrat ni nobenih epidemij, tako značilnih za pomladanske in jesenske mese-
6D PROJEKTANTSKE BO INŽENIRING ORGANIZACIJE
ce, je odstotek obolelih največji. A tudi ne gre za poklicne bolezni! Torej — kje je vzrok?
V poletnih mesecih je obilo dela na poljih in tudi gradbeno šušmarstvo tedaj najbolje cveti. In tako je samo letos črnuško gradbeno podjetje v devetih mesecih nabralo 11.702 uri boleznin, kar pomeni, da so 8 milijonov 776 tisoč dinarjev, če računamo, da velja prodajna cena ene njihove delovne ure povprečno 750 dinarjev, vrgli v veter, namesto da bi ta denar pametno razdelili med seboj, ali pa ga namenili za dvig skupnega standarda.
Zato so upravni organi podjetja sklenili, da bodo v prihodnje bolje pazili na kakovost novosprejete delovne sile in tudi uredili bolniško sobo za laže obolele tovariše, kjer jim. bo bolniška nega pospešila ozdravljenje resničnih bolezni. Uvedli pa bodo strožje kriterije pri »zdravljenju« onih, ki se prepogosto selijo od enega delovnega kolektiva k drugemu, iščoč le osebne koristi na račun drugih.
Najbolje pa javnosti predstavljajo ta maloštevilni delovni kolektiv, seveda poleg statističnih podatkov o njegovem delu, solidno izdelani objekti sami, o katerih menijo investitorji in drugi gradbeni strokovnjaki, da so vredni splošne pozornosti zaradi odlične izvedbe, realnih kalkulacij in doslednega izpolnjevanja rokov izdelave, kolikor je to pač možno v gradbeništvu. Teh zasluženih priznanj pa se delovni kolektiv dobro zaveda, in ker je treba kovati železo, dokler je vroče, krepi notranjo organizacijo dela in skrbi za strokovno usposabljanje širšega kroga zaposlenih. Kajti tudi gradbeništvo zahteva vedno več in vedno bolj kakovostni kader in da bi delo teklo hitreje in bilo čim bolj kvalitetno, bodo v zimskih mesecih nekateri člani delovnega kolektiva segli po učnih knjigah in zvezkih. Tako bck do v kratkem odšli nekateri na tečaje za pridobitev z vanj a kvalificiranega strojnika oziroma za visokokvalificiranega zidarja, v samem podjetju bodo organizirali tečaj za izšolanje polkvali-ficiranih gradbenih delavcev, a v dogovoru so tudi v občinskim sindikalnim svetom in delavsko univerzo za obisk predavanj, namenjenih funkcionarjem samoupravnih organov podjetja ter članom vodstva sindikalne podružnice.
Že več kot deset let uspešno sodeluje podjetje INDUSTRIJSKI BIRO LJUBLJANA pri izgradnji industrijskih objektov. Iz projektantske organizacije se je sledeč željam investitorjev preusmerilo v inženiring-organizacijo. Ta dejavnost zajema poleg izdelave kompletne tehnične dokumentacije tudi vodstvo gradbenih in montažnih del, nabavo in prevzem tehnološke opreme, vodstvo poskusnega zagona in dokončni prevzem objekta, poleg tega pa še proučevanje kadrov investitorja ter navodila za redno obratovanje.
Pretežni del inženiringov, ki jih izvaja podjetje, se nanaša na izgradnjo objektov za industrijo celuloze in papirja. Skoraj vsi tovrstni objekti, kar jih je bilo po vojni zgrajenih, ter večje rekonstrukcije so bili izvršeni v sodelovanju z »industrijskim birojem«. V tej zvezi je omeniti tovarne celuloze, ki so v zadnjem času v poskusnem pogonu: v Sremski Mitroviči, Ivangradu in Vladičin Hanu, d očim se nahajata v končni fazi izgradnje tovarni v Drvarju in Kočanih.
Omembe vredne so razširitve, pri katerih je podjetje sodelovalo odnosno še sodeluje. To je za tovarno papirja na Rijeki, tovarno celuloze in roto papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem, tovarno kartnega in dokumentarnega papirja v Radečah, tovarno lesovine in lepenke v Sladkem vrhu, tovarno celuloze in papirja Vevče-Medvode, tovarno lesovine in lepenke v Ceršaku, tovarno papirja »Umka« v Umki pri Beogradu itd.
Poleg navedenih objektov je podjetje angažirano še za izdelavo tehnič-
ne dokumentacije za druge objekte, bodisi za izgradnjo novih ali pa rekonstrukcije in razširitve že obstoječih tovarn.
Podjetje prenaša pridobljene izkušnje tudi na izgradnjo objektov za druge gospodarske panoge, predvsem' na industrijo nekovin, in to zlasti za izgradnjo steklarn. Trenutno izvaja inženiring za »Kremen« v Novem mestu in izdeluje tehnično dokumentacijo za tovarno stekla »Straža«, Hum na Sotli itd.
Velika dela ima podjetje še z izvajanjem naročal za tovarnd dušika v Rušah in druge investitorje v kemični industriji.
»Industrijski biro« si že dlje prizadeva, , da bi s svojo dejavnostjo uspel tudi na zunanjih tržiščih. Pri tem ne nudi samo izvajanja inženiringov, temveč nastopa s ponudbami za postavitev kompleksnih objektov, tako na primer za tovarne elektrokorunda, papirja in celuloze, smodnika, železarne itd.
Podjetje o svojih ponudbah še nima dokončne odločitve, ker v takšnih primerih ne gre samo za postavitev objektov, ampak tudi za njihovo kreditiranje. To pa je odvisno od finančnih aranžmajev. Nedvomno je, da predstavljajo ugodni kreditni pogoji večjo možnost za pridobitev poslov.
Uspehi, ki jih je dosegel »Industrijski biro« pri izgradnji industrijskih objektov, kažejo, da je bila ubrana pravilna pot, da se podjetje ni omejilo samo na izdelavo tehnične dokumentacije, ampak je v svojem razvoju doseglo na j višjo stopnjo, ki jo lahko doseže proje,-.'antska organizacija s preusmeritvijo v inženiring-organizacijo^
Stanovanjski bloki v Črnučah, ki jih je dogradilo Gradbeno podjetje Črnuče
Črnuško Gradbeno podjetje gradi tudi novo halo za »ELMO«
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN - OBRAT B
V Ljubljani je tekstilna industrija razmeroma skromno zastopana, vendar pa ima prav bežigrajska občina zelo zanimivo tovarno, ki je edina te vrste v državi in znana širom po Jugoslaviji po svojih kvalitetnih in solidnih izdelkih.
To je Obrat »B« Tovarne dekorativnih tkanin na Titovi cesti 99. Specializiran je za izedlavo plišev za dekoracije in oblačila. Razen nekaterih standardnih izdelkov, kot so pliiši za dekoracije in tapetniški pliši, so njegovi izdelki, s katerimi zalaga ves jugoslovanski trg, predvsem modnega značaja. Delovni kolektiv, 'ki šteje okrog 360 članov, stoji pred težko nalogo: stalno mora zasledovati modo v pliših, kar je brez dvoma težje, kot pri drugih vrstah tekstilnega blaga, in pogumno korakati vštric s tujimi proizvajalci. V tej konkurenčni tekmi pa Bežigrajčani
zabeležijo lepe zmage. Naj ob tem omenimo le njihove pliše za damske plašče, kot je umetni perzijan, ki ga izvedenec komaj loči od pravega, dalje pliše iz volne in sintetične preje za damske plašče, ki so lahki, udobni in topli; pliše kot imitacije raznih živalskih kož itd, V zadnjem času pa so v obratu začeli izdelovati tudii pletene pliše za razne podloge, ki jih uporabljata tekstilna in obutvena konfekcija.
Seveda ima delovni kolektiv tega obrata tudi svoje težave, ki jih premaguje z vestnim in skrbno organiziranim delcm. Največ preglavic delata tehnična in ekonomska zastarelost strojev in zato mora kolektiv v težjih okoliščinah povečavah delovno storilnost, predvsem z uvajanjem raznih izboljšav. Kaže pa na bolje, kajti nodjetj» je že začelo razpolagati s tolikšnimi lastnimi sredstvi, da že postopoma za-
menjuje stare stroje z novimi, modernimi, ki zaradi tehnične izpopolnjenosti omogočajo večjo proizvodnjo, a kar je še pomembnejše, tudi večjo izbiro izdelkov, da bi se laže prilagodili zahtevam trga in mode. Težavneje pa bo rešiti vprašanje obratnih prostorov, ki so sedaj stisnjeni med druge stavbe tako, da se že pojavlja utesnjenost kot neljub zaviralec povečanja proizvodnje.
Torej problemov ne manjka, pa tudi dobre volje, da bi z iznajdljivostjo aktivirali notranje rezerve in tako dosegli boljše delovne uspehe ob še boljših delovnih pogojih, je na pretek. Zato je ta kolektiv trdno odločen, da z,dosedanjimi uspehi, ki so zajeti v milijardo 800 milijonov vredni letni realizaciji. nadalje i e spopad s podedovano zastarelostjo cb««ta. ki na bo sčasoma moderniziral in avtomatiziral.
UVELJAVITEV
V NAŠI IN SOSEDNJIH -REPUBLIKAH
Popotovanje je del naše vsakdanjosti. Potovanje po cestah, čez mostove, skozi predore. Potovanje, ki se včasih zadrži pri občudovanju nekaterih objektov, malone nikoli pa ne pri imenih ustvarjalcev teh objektov, pri delovnih rezultatih kolektiva podjetja PROJEKT NIZKE ZGRADBE.
Ti delovni rezultati so dolga vrsta akcij, ki je v enajstih letih obstoja te organizacije uveljavilo podjetje za koristi republike in zveze, saj so njegovi projektanti ustvarili številne zamisli za izpopolnitev cestnega omrežja na območju celotne Jugoslavije. Kdo se ne bi zamislil ob križpotju ljubljanskih cesta na Titovi in na Celovški cesti, kdo ne bi zastal ob razmišljajočem pogledu na sodobne magistrale, ki približujejo naše mesto Celju, Postojni, na ceste, ki vežejo Rižano s Črnim Kalom, Maribor z Dravogradom, Pesnico z Lenartom, ob bežni presoji o projektiranju Zasavske ceste ...
Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Kočevje, Šoštanj, Trbovlje, Zagorje so mesta, ki so nastajala in nastajajo po zamisli inženirjev podjetja »Projekt nizke zgradbe«. Med pomembnejše storitve sodi premišljeno izvedena preložitev ceste na območju Dolgega mostu v Ljubljani.
Dalje; Bor—Majdanpek, Cačak—Uži-ce, Županja—Šljiviči, Gacko—Bileča, so dolge magistrale, ki nosijo pod lastnimi projekti podpis projektivnega podjetja iz bežigrajske komune. Ob teh magistralah so naravnost impozantne
»PROJEKT NIZKE ZGRADBE«; KRAŠKI VODOVOD — vodovodni stolp v Komnu
gradnje zahtevnih objektov — na odsekih ceste »Bratstva in enotnosti«, na Jadranski magistrali, mostovi na Bistrici v Bohinju, čez Soro v Škofji Loki, čez Mežo v Podklancu, mostovi na cesti proti Dravogradu, čez Savinjo v Radmirju, premostitev plazu v Črnem Kalu ...
A ne samo ceste, ki jih je, mimogrede povedano, nad 1500 km in objekti na cestah (skupaj nad 3600 projektnih nalog), ampak tudi gradbena projektiranja za zavarovanje večjih naselij sodijo v delovni program podjetja. Med temi predstavljajo omembne vreden delovni uspeh zavarovanje mesta Celja s projektom za regulacijo Savinje s pritoki Voglajno in Hudinjo, zamisel za regulacijo Sušice in Koprivnice, izdelava projektov za pridobivanje večjih količin vode z akumulacijami za potrebe celjske industrije. Izdelava tega projekta ni samo • pomembna zavoljo povečanih možnosti za pridobivanje vode, pač pa tudi zavoljo občutno nižjih stroškov pri nabavi vode.
Za koprsko področje je podjetje izdelalo projekt za osušitev Stanjonske-ga zaliva ter načrt za preložitev in regulacijo potokov na tem območju ter na celotnem področju Slovenske Istre. Kolikšnega pomena so za tamkajšnje gospodarjenje samo že izdelani projekti za dolinske pregrade v Vanganelu in v Kubedu.
Ob predvidevanih ter že delno ustvarjenih novih hidrocentralnah na Dravi in na Savi je podjetje izdelalo projekte za zavarovanje komunikacij vzdolž novih akumulacijskih jezer. Podjetje je izdelalo projekt za prodnato pregrado na Savi pri Javorniku. Za zasnovo novih central Medvode, Mavčiče in Krško ■ pa je opravilo zamotane študije o prodonosnosti Save. Opravljena dela pri melioracijah Ščavnice, Pesnice in Prekmurja z novim razbreme-nilnikom od Lendave do Mure že sodijo v kroniko podjetja. In potlej: projekt za regulacijo Ljubljanskega barja ter projekt za dovod Radovne v Blejsko jezero... V Zasavju je -podjetje izdelalo natančne načrte za regulacijo hudournikov, ki tečejo skozi tri zasavske doline. Ob tem pa so člani delovnega kolektiva »Projekt nizke zgradbe« izdelali skoraj nepregledno število načrtov za izgradnjo vodovodnih sistemov: Bohinj, Bled, Jesenice, Kovor— Naklo, Kranj, Cerklie—Vodice—Men geš, Domžale—Soška dolina in Gorišk« Brda, Vipavska dolin1’, Kraški, vodo vod, Ilirska Bistrica—Starati—Kozina- -Rupa, Rižanski vodovod. Loška dolina, Borovnica—Podpeč, Vrhnika, Grosup-
lje, Stična—Trebnje—Dobrnič, Kočev-je;—Ribnica, Novo mesto, Bela krajina, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Ptuj, Rogaška Slatina, skratka na območju celotne Slovenije ter za koristi malone vseh večjih naselij v naši republiki.
Skladno z načrtovanjem vodovodnih sistemov pa se je podjetje ukvarjalo še z načrtovanjem kanalizacijskih sistemov. Doslej je izdelalo projekte za potrebe Bleda, Jesenic, Radovljice, Lesc, Kranja, Vrhnike, Grosupljega, Kočevja, Metlike, Novega mesta, Kopra, Portoroža, Izole, Litije, Hrastnika, Krškega, Sevnice, Ptuja, Murske Sobote, Raven, Prevalj, Rogaške Slatine, Domžal, Slovenskih Konjic... V poslednjem času pa razširja svojo projektantsko dejavnost še na področje industrijske hidrotehnike, pri čemer se je podjetje močno uveljavilo s strokovno izvedenimi projekti za kanalizacijo ter čiščenje odpadnih voda za novejšo industrijo Celja, za novo železarno na Jesenicah, za tovarno celuloze v Sremski Mitroviči in v Kočanih, za potrebe domače tekstilne industrije. Podjetju je uspelo v minulem času v zajetnih študijah predstaviti vodno-gospodarsko problematiko za skoro celotno Slovenijo. To je vsekakor obsežno pionirsko delo, ki je lahko odlična osnova za nadaljnje sistematične raziskave ter pomeni zanesljiv temelj za razvoj našega gospodarstva.
S takšno dejavnostjo realizira podjetje letno okoli 400 milijonov dinarjev. Pri tej realizaciji pa je seveda v močni odvisnosti od naše splošne investicijske politike, saj je podjetje v bistvu le realizator izvedljivih načrtovanj občinskih, okrajnih ter republiških skupščin. Pri tem pa zadeva na kočljiv problem še' neizdelanih regionalnih pianov, ki naj bi bili osnova za kakršnokoli načrtovanje neke nizke gradnje kjerkoli pri nas ali v sosednjih republikah. Regionalni plan je ključ za intenzivnost nadaljnjih akcij. Podjetje čaka projektiranje nove avto ce-sfe Celje—Maribor in ceste Ljubljana—Kranj, tu je izgradnja Zasavske magistrale, je razmišljanje o gradnji povezave »sončne ceste« z jugoslovansko »mrežo hitrih cest«, so številne zahteve časa, ki skladno z razvojem gospodarstva, družabnega in osebnega standarda, terjajp od tovrstne delovne organizacije nenehno ustvarjalno aktivnost.
Obenem pa so tu naročila tujih investitorjev: za podjetje postaja mikavno delovno področje projektiranja cest in objektov nizkih gradenj v Afriki in v Aziji.
Beležka o 90-članskem delovnem kolektivu je nedvomno prepričljiva uveljavitev »Projekta nizke zgradbe«, je prepričljiv kažiprst za njegov nadaljnji razvoj v prid naše in sosednjih republik.
Ch.,.' Jivlšg
»PROJEKT NIZKE ZGRADBE«; odsek avtomobilske ceste Naklo-
■Ljubelj med Bistrico in Podbrezjem
OD NAČRTA BO KLJUČA
Namenoma izbran naslov je karakterističen za prizadevanja mnogih naših projektivnih in gradbenih organizacij, izvesti na željo investitorja neko določeno gradnjo v vsej kompleksnosti, od načrta do ključa. Vendar pa mnoge tovrstne organizacije ostajajo zgolj pri želji, do popolnejše realizacije te smotrne in ekonomsko utemeljene zamisli pa ne pridejo. Med njimi je najbrž še najdlje PROJEKTIVNI BIRO »TAMAR« S SEDEŽEM V LJUBLJANI.
Domnevo utemeljuje pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju podjetja »TAMAR« s tovarno »METALNA« in podjetjem »MARLES« v Mariboru ter z gradbenim podjetjem »OBNOVA« in montažnim podjetjem »INSTALACIJA« v Ljubljani. Delovne karakteristike teh posameznih podjetij nas peljejo na sled absolutne možnosti kompleksne gradbene dejavnosti, 'ki je lahko rezultat medsebojnega sodelovanja, utrjevanja določenih tipizacij, koordiniranja proizvodnje. Uspeh takšnega sodelovanja lahko zagotavljajo nekatera delovna načela, za katera se vseh 5 delovnih enot zavzema: specializacija in koordinacija v proizvodnji in v poslovanju, usklajenost skupne prodaje, kooperacija in skupna dejavnost, skupno projektiranje, proizvodnja in montaža, skupen nastop na domačem in tujem trgu ter razvijanje in uvajanje modernih principov montažne visokogradnje. Pri tem ima vsak podpisnik pogodbe natanko predvidene naloge. Izdelava projektov je temeljna naloga Projektivnega biroja »TAMAR«, izdelava jeklenih korrstruk-
- '*** \ *
'	" »rt
-* S« i; S
Tudi za šolo Mirana Jarca za Bežigradom je izdelal načrte »TAMAR«
cij je del proizvodnega programa mariborske »METALNE«, vsa mizarska, lesno konstrukcijska in finalna dela so prepuščena mariborskemu podjetju »MARLES«, gradbena in obrtniška dela ljubljanski »OBNOVI« in projektiranje instalacij podjetju »INSTALACIJA«.
Delovna skupnost »TAMAR« je ini-ciator takšnega poslovno tehniškega sodelovanja. Iniciativa je bila pogojena v izredno sinhronizirani izgradnji novega Skopja. Tam so bila vsa dela — od izdelave projektov do zatezanja poslednjega vijaka na vratih — med seboj usklajena do tolikšne mere. da so tamkajšnji proizvajalci dosegali v svojem delu presenetljivo nizke čase.
»TAMAR« je pravzaprav specializirano projektivno podjetje. Ustanovljeno pred 4 leti, je že precej na začetku usmerilo svojo dejavnost predvsem v projektiranje tako imenovanih objektov družbenega standarda. Projektiralo je trgovine, knjigarne, šole, izvajalo je adaptacije in modernizacije. Med njimi šolo Mirana Jarca za Bežigradom, samopostrežno trgovino v Šentvidu, stanovanjski objekt za zaposlene na letališču Brnik, upravo zgradbo LTH v Škofji Loki... S tolikšno dejavnostjo je podjetje prerastlo prvotne občinske meje ter je postalo delovna organizacija s sadežem v Ljubljani, za Bežigradom. S številnimi novimi naročili — za potrebe Preddvora, Cerkelj, Kranja, Jesenic, za potrebe povečanih industrijskih zmdgljivosti ljubljanske »ŽIČNICE«, pa. za potrebe turizma (avtokamn v Poreču, hotel »Garnis« in kopališče na Brnikih), postaja Projektivni biro TAMAR podjetje republiškega pomena. S svojim sistemom pogodbenega sodelovanja ter uveljavljanja nai cenej šega principa v gradbeništvu — od temeljev do ključa — pa dosega evropsko stopnjo v gradbeni proizvodnji. Vsekakor velja poudariti, da je njegova odlika še v izbiri specializiranega področja, pri čemer daje veljavo predvsem viso-kogradnii na montažni način.
Pot do visokogradenj na montažni način pa je edino izvedljiva v dobro urejenem sistemu medsebojnega sodelovanja. Realizacija uporabe montažnih elementov zahteva enotno misel pro-iektanta, proizvajalca in gradbenika. Prav tako je tipizacija izvedljiva le ob doslednem upoštevanju vnaprej osvojenih normativov. Vse to je seveda dosegljivo v tesni koordinaciji delovnih programov med seboj zainteresiranih gospodarskih organizacij.
Bistvo, tudi lahko izhodišče za pričakovane uspehe, pa je v tem medse-
ki i i

Samopostrežna trgovina v Šentvidu — projekt »TAMAR«
bojnem sodelovanju upoštevanje poslovne morale sopogodbeniltov, ki je pravzaprav ključ kakršnekoli dejavnosti. V medsebojnem dogovoru se posamezna podjetja zavezujejo, da bodo poslovala v duhu tesnega poslovnega sodelovanja in ščitila skupne interese, da si bodo med seboj pomagala pri razvijanju posameznih panog, da bodo skupno po najboljših močeh reševala svoje notranje probleme ter' na ta način utrjevala skupnost. Poudarek velja uvajanju in razvijanju modernih načinov gradnje, sodobne tehnike in tehnologije, skrbi za kvaliteto izdelave, predvsem pa točnosti pri upoštevanju rokov in skrbi za ugled in poslovno moralo celotne skupnosti.
Iniciativa Projektivnega biroja »TAMAR« gre še dalje: predvideva namreč možno povečanje članov skupnosti, v kolikor bodo delovni programi zainteresiranih podjetij sovpadali z delovnimi programi celotne skupnosti. Hkrati pa predvideva ob pogoju, da doseže skupnost pri dogovorjenih in izvajanih skupnih poslih 2 milijardi dinarjev bruto produkta, še ustanovitev posebnega biroja za opravljanje komercialnih storitev, tehničnih in administrativnih poslov skupnosti.
Podjetje »TAMAR« je v- začetku zaposlovalo le dva strokovna delavca. Da-. nes šteje ta kolektiv 10 članov — med niimi 5 inženirjev arhitekture, 4 tehnike in računovodjo. Ta razmeroma maloštevilen delovni kolektiv je planiral letos 33. dosegel, pa bo 50 milijonov renJizariie. Ugodni diagrami govore v nrjd občinske skupščine in seveda delovnega kol=ktiva, ki nameravata v hližniih letih zgraditi nove poslovne prostore, ir kolikor bodo za takšno gradnjo razpoložljiva sredstva.
Od obrti do industrije
Značilen primer za nastanek industrijskega podjetja iz skromne, skoraj obrtniške delavnice, predstavlja OPEKARNA ČRNUČE, Ustanovljena leta 1928 je vse do vojne delala letno okoli 1,000.000 komadov zidakov in nekaj strešnikov okoliški potrošnji. Leta 1948 je odgradila pomožne prostore in povečala naravno sušilnico. Že tedaj je njena proizvodnja dosegla 2,000.000 opečnih enot. Z izmenjavo iztrošenih strojev je Opekarna leta 1955 uvedla proizvodnjo opečnih stropnikov. Tedaj beleži že 3,000.000 opečnih enot letno! Z rekonstrukcijo — leta 1957 pa postane podjetje z dograditvijo nove krožne peči, umetne in naravne sušilnice ter z izpopolnitvijo mehanizacije v notranjem transportu — že pravcata industrija, saj povečuje svojo proizvodnjo za 100 odstotkov. Pred rekonstrukcijo ie bilo v podjetju zaposlenih 44, v letih po rekonstrukciji pa v povprečju 66 delavcev. Pohvale vredna je ugotovitev, da je podjetje z lastnimi sredstvi ter z manjšim posojilom dogradilo za člane svojega kolektiva 11-stanovanjski blok, s čimer je že leta 1^61 v celoti rešilo lastna stanovanjska vprašanja.
Letos je Opekarna Črnuče uvedla okrajšan delovni teden. Rezultati prvega tromesečja presegajo pričakovanja: '-olektiv je v primerjavi z istim obdob-pm lani povečal fizični obseg proizvodne za 10,5 odstotka, delovni čas pa je krajšal za 15,5 odstotka. Zmanjšal je fevilo nadur, zmanjšal je celo potrošijo električne energije. Vse skupaj kaže ■a 31-odstotno povečanje delovne s topnosti, kar vsekakor opravičuje uved-o 42-urnega delovnega tedna. In na-esled: Opekarna daje letno širokemu ržišču 7 milijonov opečnih enot. Njena proizvodnja obsega izdelavo modernih 'radbenih elementov, zidakov, votla-kov, strešnikov, stropnikov, vsekakor usklajene z zahtevami sodobne gradbeniške industrije.
Monvmna LjuM.jcmtf-B&ž iffrad
PRIZNANJE
SPOSOBNOSTI IN PRIZADEVNOSTI
Med osmimi slovenskimi gradbeni-skimi podjetji je prihitelo na pomoč porušenemu Skopju 'tudi SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE. Z vso prizadevnostjo so se lotile njegove delovne ekipe obnavljanja in novogradenj. To so bili dnevi, daljši od 24 ur. Ce bi ves ta čas stali ob delavcih normirci, bi lahko zabeležili presenetljivo visoko stopnjo produktivnosti. V razmeroma kratkem času so opravili gradbeniki iz Grosupljega 500 milijonov vredno delo z vso sodobno gradbeno tehniko ter z že uveljavljenim modernim načinom gradnje spremenili del porušenega Skopja v novo podobo mesta. V priznanje sposobnosti ter dela SGP »Grosuplje« je letos ek".oljeno posebno priznanje njegovemu delovnemu kolektivu s podpisom predsednika republike.
To ni edino, je pa nedvomno najžlahtnejše priznanje Splošnemu gradbenemu podjetju Grosuplje. Številna
meznih del. V odvisnosti od razpoložljivih sredstev investitorjev nadaljuje z gradbenimi deli po načelih prioritet-ne lestvice, ki seznanja z ekonomsko bolj in seveda manj opravičljivimi gradnjami. Ob tem pa je vsekakor omembe vredno prizadevanje podjetja, da s tako imenovano gradnjo stanovanj za trg hitreje in uspešnejše rešuje stanovanjsko problematiko našega mesta. Podjetje je bilo prvo, ki je začelo s takšno gradnjo v Ljubljani. Že doslej je izročilo kupcem 310 stanovanjskih enot, trenutno pa jih ima v gradnji 482.
Tolikšen obseg gradbenih del pravzaprav preseneča in kaže dokajšnjo mero odgovornosti delovnega kolektiva^, ki je sprejel v realizacijo tako obsežne in zahtevne plane gradenj. Prepričanje v povsem možno izvedbo teh planov v dogovorjenem, v naprej predvidenem roku je osnovano v organizacijski strukturi podjetja. S sedežem v Grosupljem ima podjetje raztresene svo-

fj T ,-s I '
*	'	» « • - nc
*
.-s
.
I.
upi
'
i* 2"	-"it-
f M “i S’
™ e m v.
—er—.	■■
Nova stanovanjska stolpnica ob Titovi cesti, ki jo gradi SGP Grosuplje
priznanja so bila doslej že izrečena v polnih 20 letih obstoja podjetja. Sprva je imelo obeležje okrajnega gradbenega podjetja, pozneje dolenjskega gradbenega podjetja, a po letu 1961 ga srečamo pod imenom SGP GROSUPLJE. To je podjetje, ki je začenjalo z obnovo porušenih mest' in vasi. Njegove delovne ekipe so zgradile številna industrijska, upravna in stanovanjska poslopja, številne kmetijske, gostinsko turistične in objekte družbenega standarda na območju malone vseh dolenjskih mest (Metlika, Črnomelj, Mokronog, Trebnje, Litija, Šmartno, Stična, Muljava, Dobrepolje, Ribnica) in ne naposled v Grosupljem, kjer je uprava podjetja. In dalje: podjetje se je že močno uveljavilo s svojimi deli na območju Vrhnike in v Ljubljani.
Prav v Ljubljani beleži kronika podjetja v teh letih veličastno delovno akcijo, ki bo povsem spremenila nekdanjo podobo dela bežigrajske komune ob Titovi cesti. Po inženiring sistemu izvaja SGP Grosuplje kompleksno gradnjo vrste različno namenskih poslopij v trikotu med Titovo cesto ter med Einspielerjevo in Bežigrajsko ulico. Rezultat javnega natečaja in urbanistična misel sta zaupala zahtevno in obsežno delo grosupeljskemu podjetju. Med najmarkantnejše objekte, ki jih gradi podjetje v bežigrajski komuni, sodita dve desetnadstropni stolpnici, v katerih bodo uprave in predstavništva nekaterih pomembnih slovenskih gospodarskih organizacij. Ob njih: uprava podjetja »Astra«, predstavništvo podjetja »Nafta« iz Lendave, industrijskega giganta »Metalna« iz Maribora. . Posebno pozornost vzbuja v izvajanem načrtu 11-nadstropna stanovanjska stolpnica. Hkrati ob njej pa dvonadstropni trgovski objekt, ki ga gradi podjetje za veleblagovnico »Astra«, in številni objekti družbenega standarda — od kino dvorane do vrste manjših trgovskih lokalov, ki dopolnjujejo celotno sosesko v zaokrožen poslovni ,in stanovanjski življenjski prostor. SGP Grosuplje je že začelo s izvedbo posa-
je ekonomske gradbene enote po mnogih naseljih. Vsaka enota zase ima dostojno urejena bivališča za delavce, lasten obrat družbene prehrane, ima na razpolago ustrejno gradbeno mehanizacijo. Podjetje Grosuplje je bilo med prvimi gradbenimi kolektivi, ki je ukinilo sezonsko delovno silo. Ukinitev je doseglo s takšno organizacijo dela, ki omogoča kar se da ugodno stopnjo delovne produktivnosti tudi v gradbeništvu neustreznem letnem času. Kjer je možno, posamezne ekonomske enote prilagode delovne faze podnebnim prilikam. Tako se v podjetju lotevajo predvsem zunanjih gradbenih del, v zimskem času pa predvsem notranjih opravil v ogrevanih prostorih. Kadar pa pride določena delovna enota v navzkrižja z delovnimi pogoji, omogoči svojim delavcem normalno plačan dopust. Ti delavci, ki se ob taki prilož
Tudi ob Topniški cesti v Ljubljani je zgradilo podjetje SGP Grosuplje nove stanovanjske bloke
nosti. zadržujejo doma. so ob tem v stalni pripravljenosti, da se vrnejo na svoje delovno mesto, če bi bilo potrebno. Ta stalnost delovnega kolektiva poglablja strokovno usposobljenost de-, lavcev, obenem pa formira sistem prizadevnega in odgovornega delavskega samoupravljanja.
Poglavje zase je organizacija delovišč. Podjetje se zavzema za kompleksnejše, koncentrirane gradnje, saj je pri tem uporaba mehanizacije ekonomsko opravičljiva, je lažje izvedljiva vsa tista pomožna dejavnost — od proizvod-
nje betona do izdelave gradbenih elementov — ki vsekakor ugodno vpliva na ekonomsko utemeljeno izkoriščanje časa in delavčeve produktivnosti.
Za ilustracijo: Na območju bežigrajske komune je trenutno zaposleno okoli 400 članov delovnega kolektiva SGP Grosuplje, ki bo letos realiziralo za 2 milijardi gradbenih del. V Ljubljani pa ima podjetje še dva samostojna sektorja, na Viču in na Rudniku. Skupaj z drugimi gradbišči bo podjetje letos približalo svoj bruto dohodek
4,5	milijarde dinarjev. To je visoka
AVTOMOBIL NE TROŠI SAMO BENCINA, AMPAK TUDI CESTO
Spričo čedalje gostejšega prometa in naraščanja števila motornih vozil — da ne govorimo o čedalje intenzivnejšem pritoku inozemskih motoriziranih turistov, ki potujejo skozi naše izrazito tranzitne kraje — postaja potreba po rednem, hitrem in učinkovitem vzdrževanju cestnega omrežja v Sloveniji, ravno tako, oziroma še posebno pa v Ljubljani ter njeni bližnji in širši okolici vse bolj pereča. Vendar ne gre samo za vzdrževanje. Marsikatero že zgrajeno cesto ali ulico je potrebno razširiti, ^izboljšati, utrditi z asfaltom, omogočiti večjo preglednost na ovinkih in križiščih, skratka modernizirati. Zakaj ponekod že danes, še bolj pa bo v prihodnjih letih pri nas tak promet, da celo tista soVazmerno široka cestišča, ki smo jih doslej zgradili, ne bodo več ustrezala. Prav zato, da bi odpra-
vili obstoječe pomanjkljivosti in tudi za v prihodnje usposobili cestno omrežje za predvidene obremenitve — pa je potrebna organizacija, ki bi bila ne samo odgovorna ampak tudi tehnično, kadrovsko in organizacijsko kos vsem tem nalogam. To so pristojni čini-telji tudi spoznali, l«o so za območje nekdanjega ljubljanskega okraja 1. januarja 1962 formirali »Cestno podjetje v Ljubljani«, iz nekdanjih cestnih uprav na tem območju. Pokazalo se je namreč, da te upravne službe, ki so se ukvarjale s cestnimi problemi, niso mogle povsem pravilno spoznati in biti kos zamotanim vprašanjem, ki jih je cineva v dan zastavljalo dinapiično življenje. Zato se je moralo Cestno podjetje v_ začetku tudi ubadati s številnimi težavami, ki jih je narekoval drugačen, spremenjen značaj poslova-
Delavci »Cestnega podjetja Ljubljana« na odcepu Kočevske ceste
Člani delovne skupnosti Cestnega podjetja popravljajo zimske poškodbe
na Dolenjski cesti
nja, saj za delovanje kot gospodarska organizacija ni imelo ne tradicije in ne izkušenj.
Vendar pa sta že prvi dve leti dela pokazali, da je bila ustanovitev Cestnega podjetja vseskozi uspešna. To bomo najbolje videli, če si ogledamo strukturo njegove dejavnosti in nekatera že izvršena dela. Cestno podjetje je namreč rekonstruiralo med drugim tudi 14 km kočevske ceste, kjer so pri Pijavi Gorici izključili serpentine, zgradilo je del zasavske ceste, rekonstruiralo in izboljšalo del ceste v Kamniško Bistrico od Stahovice skoraj do Žičnice in opravilo še različna druga podobna dela, kot je denimo asfaltiranje mnogih ulic in cest v Ljubljani in okolici itd.
Vsekakor je temeljna naloga Cestnega podjetja iz Ljubljane vzdrževanje in izboljševanje cest prvega, drugega in tretjega reda, ki merijo na območju nekdanjega ljubljanskega okraja 1100 kilometrov, še posebno skrb pa mora posvečati cestam in ulicam v sami Ljubljani, ki merijo nadaljnjih 300 kilometrov. Za uresničevanje vseh naštetih nalog ima podjetje več obratov:
obrat za vzdrževanje cest I., II. in III. reda, obrat za rekonstrukcije in izboljšave, obrat za asfalt — izboljšuje ob-. stoječa cestišča ali polaga nove asfaltne proge — ki ima na Podutiku asfaltno bazo in kamnolom. Za vzdrževanje sorazmerno močnega strojnega parka in za prevoz materiala skrbi poseben strojni obrat. Za hitre akcije na kritičnih mestih ima Cestno podjetje tudi svoje izpostavljene obrate zunaj Ljubljane. zlasti v zvezi z nalogami zimske službe.
Ta služba je za značaj dejavnosti in poslovanja Cestnega podjetja iz Ljubljane tako pomembna, da velja o njej vsekakor spregovoriti nekaj več besed. Ko zapade sneg, ko pride na cestah do poledice, je treba hitro in učinkovito ukrepati, ker prometa ni mogoče ustaviti, če pa se ustavi — pomeni to za gospodarstvo ogromno škodo.
Zimski službi posveča Cestno podjetje veliko pozornosti. Samo letos je nabavilo za približno 60 milijonov dinarjev mehanizacije, ki je za takšne naloge, če želimo imeti tudi pozimi usposobljene ceste, neogibno potrebna, lo so predvsem vlečni in čelni plugi, v čvme pluge preuredijo pozimi tudi posebne stroje — nakladalce, dalje sLoji za nakladanje snega v tovornja-, tako imenovane snežne freze (ruskega tipa »Zil«), v zadnjem času pa uvajajo tudi posebne stroje za posipavanje cest z različnimi materiali (npr. peskom ali soljo) zoper poledico. Samo industrijske soli porabi podjetje v zimski sezoni za odstranjevanje poledice okoli 500 ton!
in ljudje, ki delajo v ljubljanskem cestnem podjetju? Ko je sezona del na višku, ima podjetje zaposlenih več kot 1000 delavčev. Okoli 400 ljudi je zaposlenih pri vzdrževanju cest ‘ prvega, drugega in tretjega reda, 150 delavcev skrbi za vzdrževanje strojnega parka
medlem ko zaposluje obrat za rekonstrukcije toliko delavcev, kolikor jih terjata vsako leto značaj in obsfeg dela. Tega pa je težko predvideti, ker so investitorji odvisni od obsega odobrenih kreditov, ki pa danes niso ena izmed najbolj trdnih postavk, na katero bi se bilo moč pri načrtovanju opreti. Za leto 1965 je podjetje že sklenilo pogodbo za gradnjo novega sektorja na Zasavski cesti, vendar še ni zanesljivo, če bodo sredstva zagotovljena,
Ker je ljubljansko cestno podjetje organizacija, ki uporabnikom cest ne zaračunava svojih storitev neposredno, so njen razvoj, nadaljnja nabava mehanizacije. in sploh sredstev za pospeševanje^ dejavnosti, predvsem pa za izboljšanje delovnih pogojev cestarjev — odvisni tudi od tega, kako bo družba s svojimi instrumenti zajemala del dohodka uporabnikov cestnega omrežja za njegovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Za ilustracijo naj povemo, da sedanji prispevek od bencina, namenjen vzdrževanju cest, komaj zadošča za osebni dohodek polovice trenutno zaposlenih cestarjev Cestnega podjetja! Ne smeli bi namreč pozabiti, da avtomobil ne troši samo goriva ampak tudi cesto ...
številka ob primerjavi z letom 1960, ko je podjetje doseglo milijardo 549 milijonov, ali z letom 1962, ko je podjetje doseglo 2 milijardi 424 milijonov dinarjev bruto dohodka.
Ce zanemarimo sicer odklonljive težave. ki jih ima podjetje z oskrbo z gradbenim materialom, vsekakor ne smemo mimo izredno ugodnih proizvodnih diagramov. kakršne je podjetje zabeležilo v minulih 20 letih, in niti ne mimo mikavne perspektive, kakršno odpirajo podjetju ponudbe številnih investitorjev iz naše republike.
»INSTALACIJA« - KOLEKTIV
ZAVEDNIH IN STROKOVNIH DELAVCEV
sklada 116 milijonov dinarjev, za kar je prispevalo podjetje 70 milijonov dinarjev lastnih sredstev in nadaljnjih 16 milijonov v letošnjem letu. »INSTALACIJA« ima tudi svoj počitniški dom ob morju, ki ga namerava v prihodnjih letih še razširiti z objekti pa vili jonskega tipa, tako da bo slej ko prej sleherni član kolektiva deležen potrebnega in zasluženega letnega počitka in rekreacije.
V prvih letih po vojni je bilo ustanovljeno iz več nacionaliziranih ter enega delno odkupljenega in nacionaliziranega podjetja Instalacijsko montažno podjetje. Tako kot številna druga podjetja, ki so danes dobro opremljena, mehanizirana, akumulativna in ki uspešno opravljajo svojo koristno družbeno funkcijo v gospodarstvu — je tudi »INSTALACIJA« začela svojo razvojno pot z dokaj skromnimi proizvajalnimi sredstvi. Se več, tehnične pomanjkljivosti obratov so bile takšne, da so stroji in naprave že ob takratni sicer nizki stopnji tehnične opremljenosti v naši državi komaj ustrezali. Neprimerni so bili tudi takratni prostori
—	v Slomškovi in Miklošičevi ulici
—	ki niso ustrezali neki večji možnosti za razvoj takšnega podjetja in tudi ne takratnim potrebam po tej dejavnosti.
Vendar, vztrajnost in prizadevanje skoraj vedno rodita uspeh. Takšno vztrajnost in prizadevanje kolektiva tega podjetja, da bi si pridobil čimprej ustrezne prostore in s tem prve pogoje za svoj nadaljnji razvoj, pa je narekovala velika potreba po čimprejšnji usposobitvi obstoječih industrijskih naprav za normalno obratovanje, saj je vojna opustošila še tistih nekaj industrijskih zmogljivosti, ki smo jih imeli pred vojno. Nove prostore je dobila »INSTALACAJA« leta 1954 na Kamniški ulici. To podjetje že 10 let montira in vgrajuje več kot 3.000 najrazličnejših kovinskih izdelkov v razne objekte.
Poglejmo, kako so pri »INSTALACIJI« začeli. Ob ustanovitvi, 9. IX. 1947 je štel kolektiv 30 ljudi — toda z zelo visoko strokovno sposobnostjo, tako da so se lahko takoj lotili dela in opravili prve. naloge, ki so jim bile zadane. Vrednost proizvodnih sredstev, ki so prišla v sestavo novega podjetja, je znašala 632.000 dinarjev — kljub tej skromnosti pa so vseeno služila podjetju kot temelj za njegov nadaljnji razvoj. V začetku se je »INSTALACIJA« angažirala pretežno pri montaži instalacijskih naprav v šišenskih blokih, ki so jih takrat gradili. Drugo večje delo so dobili pri gostinsko turističnih objektih na območju Bleda, Ljubljane in v drugih gostinsko turističnih središčih. Poleg tega je opravljalo podjetje še manjša popravila ali pa na novo vgrajevalo cen-
tralno kurjavo in v že zgrajene objekte instaliralo vodovod. Tako je bila »INSTALACIJA« že kmalu po vojni kos vsem potrebnim nalogam za usposobitev obstoječih objektov in prvih novogradenj.
Ko je dobil nove prostore, se je kolektiv zavedal, kolikšno obveznost mu je s tem naložila družba, zato je tudi hitel iskati najboljše načine za nadaljnji intenzivnejši razvoj svojih proizvajalnih sil in proizvajalnih sredstev. Naraščajoče potrebe so narekovale, da se je podjetje začelo v naslednjih letih razvijati v instalacijske specialnosti, kot so:	kleparstvo, instalatcrstvo za cen-
tralno kurjavo in naprave z.a klimatizacijo, instalatcrstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo, izoliranje toplotnih naprav in projektiranje vseh teh del. V letih, ko je razvijal vse te dejavnosti, je kolektiv tudi dosegel svoj smoter, tako da je danes sposoben hitro in kvalitetno izvršiti vse naloge s področja svoje stroke, kot neogibne spremljevalke naraščajoče graditve standarda industrijskih, zdravstvenih, gostinskih in drugih objektov.
In še marsikaj bi bilo potrebno reči, ko govorimo o tem podjetju. In to predvsem o njegovih delavcih. Kolektiv šteje 283 zaposlenih, od tega 165 visokokvalificiranih in kvalificiranih, visoko strukturo izobrazbe pa ima tudi administracija podjetja. Delavci delajo tre-težno na prostem, na številnih objektih, katerih opremljanje so investitorji zaupali »INSTALACIJI«, pozimi in poleti, v vsakem vremenu. Delajo v skupinah, včasih samo po nekaj ljudi. Marsikdo bi se utegnil vprašati, kako je mogoče vzdrževati delovno discipline tako razdrobljenih skupin? V »INSTALACIJI« so našli rešitev: čimdoslednej-ša delitev po delu, čim manj ljudi naj opravi čimveč in čim kvalitetneje — zato pa naj dobi tudi plačilo, ki mu gre za njegovo marljivost, strokovnost in iznajdljivost. V »INSTALACIJI« ni nič nenavadnega, čet kdaj zasluži delavec več kot inženir. Opravil je pač delo, ki je toliko vredno. In če navedemo podatek, da znaša povprečni osebni dohodek zaposlenih v tem podjetju približno 65 tisoč dinarjev, moramo še dodati, da so to zaslužki ljudi z visoko delovno kulturo in zavestjo, ki dobro vedo, od kod in kako so bila ustvarjena sredstva za
njihov osebni standard. Zato delavci »INSTALACIJE« ne iščejo dodatnih zaslužkov zunaj kolektiva. Svoj čas, svoje sposobnosti in moči posvečajo izključno izvrševanju nalog, ki jih je sprejelo matično podjetje, ki jih za to tudi ustrezno nagrajuje.
Težavno in naporno delo, ki ga terja
narava dejavnosti takšnega podjetja, kot je »INSTALACIJA«, nalaga podjetju tudi skrb za družbeni standard zaposlenih. Tako ali drugače so bili skoraj vsi zaposleni deležni pomoči s strani podjetja za reševanje njihovih stanovanjskih problemov. Ob koncu lanskega leta je znašala vrednost stanovanjskega
In končno, skrb za kvalificiranje kadrov ni na zadnjem'mestu v prizadevanjih podjetja za svojo rast in razvoj. Saj plačuje okoli pol milijona dinarjev mesečno samo za šolanje 37 vajencev, razen tega pa šola kadre tudi na različnih dopolnilnih tečajih.
Podjetje »INSTALACIJA« je montiralo naprave v kotlarni bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani
Ena stanovanjskih zgradb, ki jo je zgradilo GP Bežigrad na Lužiškosrbski cesti
VELIKA SKRB
za tehnično opremljenost dela in za kadre
GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD opravlja delo, ki ga sicer ne štejejo med tako imenovane »velike gradbene podvige«, zaradi česar se ga tudi mnoga večja gradbena podjetja izogibajo — je nujno potrebno in brez njega bi si težko zamislili marsikatero rekonstrukcijo industrijskih in drugih objektov. Ta specifična dejavnost, za katero se je bežigrajsko gradbeno podjetje specializiralo, so preureditve, dozidave, popravila in sploh adaptacije industrijskih in stanovanjskih objektov. Okrog 200 zaposlenih- delavcev — večinoma kvalificiranih in visokokvalificiranih — dela na najrazličnejših gradbiščih po vsej Sloveniji, predvsem pa seveda na območju našega glavnega mesta. Ce povemo, da je podjetje angažirano v času enega leta na 100 in več gradbiščih, potem vidimo, da je njegova dejavnost izredno pestra' in široka. Z adaptacijami objektov7 se ukvarjajo tri ekonomske enote, medtem ko se četrta uveljavlja tudi z manjšimi novogradnjami.
Sedanjo fiziognomijo — za to pa so značilni velika izkoriščenost kapacitet in delavcev, visoka, opremljenost z me-
hanizacijo, visoka realizacija na zaposlenega ... je dobilo podjetje pravzaprav šele leta 1960. Ustanovljeno je bilo namreč kmalu po osvoboditvi kot remontno podjetje. Od leta 1960 do danes je podjetje za petkrat povečalo realizacijo, ki bo znašala v letošnjem letu, kot računajo, okrog 700 milijonov dinarjev.
Danes je GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD nedvomno dobro akumulativno podjetje. Razvija se v skladu s potrebami investitorjev in trga in si prizadeva nadalje izboljševati kakovost svojih storitev. To -mu omogoča tudi dobra opremljenost z mehanizacijo, ki so je samo letos nabavili v vrednosti 30 milijonov. Izredno pomembno pa je (udi to, da posvečajo v podjetju veliko skrb družbenemu standardu zaposlenih in strokovnemu usposabljanju kadrov. Podjetje ima samski in počitniški dom, vsem delavcem je preskrbelo stanovanja — kadre pa štipendira na srednji tehnični šoli, v zimskem času prireja tečaje za kvalifikacijo, kadre pa pošilja tudi na specializacijo v gradbeni šolski center.
Predvsem stavbeno steklarstvo
OBRTNO GRADBENO PODJETJE »KRISTAL« je pravzaprav staro podjetje, saj je bilo ustanovljeno že leta 1947. Kot manjše obrtno podjetje, ki je zaposlovalo le nekaj delavcev, se je dolgo ukvarjalo z ozko steklarsko dejavnostjo, to je, izdelavo ogledal in brušenjem stekla. Možnosti večjega razvoja so bile sila skromne, saj je podjetje poslovalo v starih in majhnih prostorih in zato možnosti razširitve dejavnosti ni imelo. Torej, v skromnih možnostih, skromnejša dejavnost.
Vendar leta 1960 je podjetje doživelo svoj življenjski preobrat, l/{ majhnega podjetja sc je rodilo večje. Novi 'delovni pogoji (pridobitev novih prostorov ob Vilharjevi ulici), boljša organizacija dela, večje število zaposlenih, vse to je imelo za posledico, da je kolektiv leta 1980 (35 zaposlenih) ustvaril 50 milijonov prometa, kar pomeni več kot 100 % povečanje v primerjavi s prometom iz leta 1958. Toda prizadevanja celotnega kolektiva se ob prvih uspehih niso ustavila. Iz leta v leto so dosegali boljše uspehe, saj ■ so na primer leta i 902 dosegli že 200 milijonov, naslednje leto 261 in letos v desetih mesecih 208 milijonov dinarjev prometa. Skratka bruto dohodek iz leta 1960 so povečali za več kot 400 odstotkov, medtem ko so število zaposlenih povečali od 35 delavcev v letu 1961 na 68 letos.
Čeprav je podjetje ob prizadevanju celotnega kolektiva, zlasti v zadnjih letih, doseglo zavidljive rezultate, s tem ni rečeno, da se danes ne bori s težavami, ki povečujejo stroške poslovanja podjetja. Dejavnost podjetja je namreč precej razdrobljena, saj imajo poleg delovnih prostorov ob' Vilharjevi cesti še dva obrata, oziroma obratne delavnice v Matjaževi ulici in na Starem trgu in na Jesenicah. Jasno je torej, da taki delovni pogoji predstavljajo za podjetje veliko breme, saj so stroški večji, medtem ko za razdrobljeno dejavnost potrebujejo tudi večje število zaposlenih.
Glede na sedanje delovne pogoje, zlasti pričakujejo, da bodo v perspektivnem obdobju do leta 1970 uspeli povečati delovne prostore ob Vilharjevi cesti in tako združiti podjetje v veno celoto, z boljšimi delovningi pogoji in boljšo organizacijo dela, ki bo nedvomno vplivala na zmanjšanje stroškov podjetja. Kolikor bodo uspeli real: zirati postavljene načrte, pričakujejo tudi povečanje'bruto dohodka za okrog 100 '/. medtem ko bodo po sedanjih računih znižali stroške poslovanja za 20 '/,, delovno silo pa povečali le za okrog 10 %.
:	uri
'■-.d :	vh~
"'--1 m*.
\ ■ ■	-rR>
1 -'1
a IMS
iit
E ali
n;
.i 111.1 š
»Evri tal« je solidno opravil zasteklitev novega poslopja PlT skupnosti v Ljubljani
Nedvomno torej lahko zapišemo, da je podjetje v zadnjih letih vidno napredovalo, morda bi bili tudi uspehi letos še večji, kolikor bi podjetje ne
\
imelo težave z nabavo surovin — industrijskega stekla. Steklo namreč nabavljajo v Industriji stekla Pančevo, ki prav letos nima zadostnih količin stekla na razpolago in je zato letošnje leto- glede nabave surovin najbolj kritično. Računajo sii
loža j a s pričetkom obratovanja tovarne stekla vi Novem mestu, kar pomeni, da bo treba do prihodnjega leta počakati in prebroditi še marsikatero težavo, ki jo povzroča pomanjkanje industrijskega stekla za podjetje.
Za postim me naročnike
Sprva obrtno podjetje, namenjeno predvsem ''individualnim naročnikom, postaja POHIŠTVENO MIZARSTVO ČRNUČE vse bolj izrazit in pomemben kooperant industrije	!Ev. »•goibveat«
Črnuče. Pri tem pa vendarle ne zanemarja potreb široke potrošnje. Z zadovoljevanjem individualnih naročnikov podjetje 'do, popoln ' Ji izkorišča svoje strojne zmogljivosti, obenem pa uveljavlja strokovne usposobljenosti 7-članst-ega detovnego kolek* iv o. m»d katerim ;o 6 pomočnikov Kol' ' 'iv ustvarja letho 10 milijonov realizacije.
Novost v pečarski industriji
Zgolj uslužnostna dejavnost s proizvodnjo samotnih izdelkov kot izolacijskega materiala, pečnic po naročilu, številnih elementov za izgradnjo raznovrstnih peči, montaže in remonti — ni več edini delovni program OBRTNEGA PEČARSKEGA PODJETJA »KAMIN« V LJUBLJANI. Ta delovni program namreč podjetje dopolnjuje s predvidevano novo proizvodnjo večjega obsega: s proizvodnjo steklenega mozaika z cmajlno prevleko poljubnih barv. Začetek je tu! Vse raziskave za uspešnost te proizvodnje — od kemije do utrjevanja normativov JUS — so že vi ione in predstavljajo soliden temelj za organizacijo količinsko interesantne proizvodnje obtožnih elementov, Doslej smo takšen mozaik uvažali, odslej pa že beleži proizvodnja v. podri! ju »Kamin« 500 kv. metrov takšnega' mozaika. Po prestanem preizkusu so dane vse osnove, da podjetje brez kakršnih večjih investicij v kratkem času to proizvodnjo še za trikrat poveča. To realno predvidevanje seznanja z 212 milijoni dinarji realizacije, ki jo bo 78-članski delovni kolektiv ge lahko
dosegel leta 1970. Številka je toliko bolj presenetljiva ob podatkih, da je leta 1953 ustanovljeno podjetje doseglo v realizaciji komaj nekaj milijonov, leta 1956 okoli 18, leta' 1960 nekaj 'nad 62, lani že 150, a letos, bo dosegel »Kamin« 165 milijonov realizacije.
Ob pomembnosti te proizvodnje pa podjetje nikakor ne zanemarja svoje uslužnostne dejavnosti, ki mu še zmerom predstavlja 60 odstotkov proizvodnih nalog. Tem potrebam ustrezajo' tvh je obrali za izdelavo pcčnic — Ljubljana, Mengeš in Kranj ter obrat za Samotne izdelke in izolacijo v Ljubljani. Pomen njegove dejavnosti še podčrtuje povpraševanje, ki ni omejeno samo na poticbe IjublinnsK-ga ok; < in, pač pa tudi sosednih okrajev ter nekaterih komun — Pula, Umag — v bližnji republiki.
Uvajanje proizvodnjo mozaika potemtakem- ne bo okrni!-- ki - večno pe-čarsko dejavnost podje* 'n, mi--ok nasprotno, z novimi oblo ;; -d elementi ustvarja možnost sodobnejše tovrstne obrtniške proizvodnje.
NAJMOČNEJŠE
TRGOVSKO
PODJETJE V OBČINI
Decembra je poteklo 20 let, odkar je bilo ustanovljeno TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE »ELEKTROTEHNA«. Čeprav morda skromnejša začetna dejavnost, saj se je le-ta omejevala predvsem na distribucijo elektrotehničnega blaga za potrebe industrije ter državnih uradov in ustanov, je z razvojem domače elektroindustrije zaživela tudi trgovska dejavnost podjetja. Leto 1952 predstavlja torej prelomnico v poslovanju podjetja, ki ' je v tem letu močno razširilo trgovsko dejavnost z električnim materialom ne samo kot distribucijsko podjetje, temveč kot podjetje, ki je pričelo streči potrošnike z vsem materialom, ki ga potrebuje potrošnik vsak dan.
Skratka, z rastjo domače industrije je raslo tudi podjetje »Elektrotehna«. Vendar ne samo domača industrija, tudi uvozno-izvozna trgovinska registracija podjetja je kaj kmalu doprinesla svoj delež k nenehnemu večanju prometa. V ilustracijo naj samo zapišemo, da je Kolektiv ob ustanovitvi leta 1945. ustvaril 45 milijonov dinarjev prometa, letos pa bodo dosegli 27 milijard, kar bo za 50 % več, kot so dosegli v preteklem letu. Nedvomno je k letošnjim uspehom največ prispevala večja in boljša proizvodnja domače elektroindustrije, dalje pomembnejša razširitev zunanjetrgovinskega sektorja v podjetju ter končno dobro organizirana detajlistična mreža. Veliko pozornosti namreč posvečajo v podjetju prav razširitvi detajli-stične mreže, saj imajo danes 5 trgovin v Ljubljani, po eno pa v Murski Soboti, Celju, Kranju in Novem mestu. Računajo, da bo letos skupni promet detajli-stične mreže znašal preko 3 milijarde dinarjev. Četudi je maloprodajna mreža že sedaj dobro razvita, perspektivni načrt podjetja predvideva še nadaljnje širjenje trgovskega omrežja z natnenom — blago čimbolj približati potrošniku.
Vendar, čeprav je uvozna dejavnost v podjetju zelo močna, je izvoz še dokaj šibak. To pa seveda ni čudno, če upoštevamo, da so z izvozom električnega materiala pričeli šele lani. Ne glede na težave, ki spremljajo delo v izvoznem sektorju, kjer predstavlja veliko oviro za doseganje boljših izvoznih zaključkov močna konkurenca na zunanjem trgu. bo kolektiv letos na tem področju zabeležil dobre poslovne rezultate — okrog 500.000 dolarjev deviznega priliva Največ so doslej izvozili Zmajevih baterij, infra peči, grelnih plošč za štedilnike itd. »Težko se je uveljaviti na zunanjem trsu,« pravijo v podjetju, »to da v vztrajnim delom bomo dosegli tudi večji izvoz in se tako uveljavili ne samo na domačem, temveč tudi na tujem trsu. To je naša perspektiva.«
Skladno z razvojem trgovine pa v podjetju niso pozabili na razvoi servisne dejavnosti, ker menijo, da so dolžni potrošniku nuditi tudi servisne storitve za vse tiste električne naprave, ki jih trgovina prodaja. Skratka, skladno z rastjo trgovinske dejavnosti večajo tudi servisno. Letos bodo samo z delanjem storitev dosegli okrog 120 milijo nov dinariev prometa, medtem ko so lani dosegli realizacijo 70 milijonov din
Bržkone ni treba posebej dokazovati, da na družbeni standard delavcev niso pozabili, pa čeprav sredstev za te na-mčn niso imeli dovolj. Da jim je sredstev za večanje družbenega standarda primanjkovalo, je povsem razumljivo, saj so vsa razpoložljiva sredstva vlagali prevenstveno v gradnjo novih skladiščnih prostorov (imajo najmodernejša skladišča v državi — Javna skladišča)
ter v gradnjo novih trgovskih lokalov. Glede na razmere je bilo torej Vprašanje družbenega standarda pomaknjeno v ozadje, vendar zavestno in s trdnim namenom, da v družbeni standard (stanovanjsko izgradnjo) v prihodnjih letih kolektiv nameni znatno večja sredstva.
Na Ajdovščini je ena najpomembnejših poslovalnic »Elektrotehne«
TAPETDEKOR - iskan pomožni činiteij v notranji opremi objektov
Iz petih delavcev, kolikor jih je zaposloval ob ustanovitvi leta 1947, se je »TAPETDEKOR« kmalu razvil v večje obrtno podjetje. 2e leta 1952 je odprl trgovsko poslovalnico na Miklošičevi cesti v Ljubljani — za prodajo svojih izdelkov in tapetniških potrebščin. S kvaliteto izdelkov, ki jih je prodajal v tej poslovalnici, si je pridobil »Ta-petdekor« ugled po vsej deželi, vendar pa mu je bila 1. 1960 odvzeta, s čimer je zal delno izgubil stik predvsem s podeželskimi potrošniki, ker je bila sama .delavnica precej oddaljena od mestnega središča. Sploh pa je podjetje ves čas od ustanovitve dalje poslovalo v starih, tesnih, neprimernih prostorih, zlasti lani in v prvi polovici letošnjega leta, ko jih je moralo zaradi rušenja še bolj utesniti. Vendar pa je podjetju po vsestranskih prizadevanjih uspelo s pomočjo lastnih sredstev in posojilom bežigrajske komune rešiti vprašanje
novih prostorov na Parmovi cesti, kamor se je v začetku letošnjega oktobra tudi preselilo. S tem je. lahko »Tapet-dekor« poveča! svoje proizvodne zmogljivosti in plasiral na trg še več svojih izdelkov in storitev. To dokazuje že tudi letošnja realizacija, ki bo znašala približno 150 milijonov dinarjev nasproti povečanju 75 milijonov dinarjev v preteklih letih. V novih prostorih so boljši delovni pogoji in je možna tudi boljša organizacija dela — dasiravno predvidevajo, da bi utegnili spričo nadaljnje razširitve proizvodnega programa postati, tudi ti prostori nekoč pretesni . .
S čim se ukvarja »Tapetdekor« oziroma katere smotre si je zadal v razvijanju svoje dejavnosti?
Že kmalu po ustanovitvi je poleg izdelovanja tapetniških izdelkov opravljal dekoracijske storitve zasebnim strankam, državnim ustanovam in
podjetjem. V tej stroki se je »Tapetdekor« usposobil in razvil v enega največ j ih podjetij v Ljubljani, saj deko-rira nove objekte, denimo šole, hotele, upravne prostore in podobno ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah. Dalje, posameznim strankam, hotelom, bolnicam itd. opremlja »Tapetdekor« prostore s karnisami in zavesami, v novih prostorih pa nudi vse vrste tapetniških izdelkov in storitev različnim potrošnikom, sprejema v popravilo ali predelavo iz prinesenega materiala — tudi na potrošniške čeke. Kazen tega oskrbuje s svojimi izdelki tudi podeželska trgovska podjetja, kjer lahko zahtevajo potrošniki njegove izdelke.
»Tapetdekor« je podjetje, ki se prilagaja potrebam trga. V zadnjem času razvija zlasti montažo' in izdelavo zaves in karnis — organiziran je tudi poseben oddelek za dekoracije.
V tapetniški delavnici
Ostali bodo specializirano podjetje
SPOMINKI
TERJAJO
KVALITETO
V naglem fazvoju turističnega gospodarstva ima nedvomno pomembno mesto obrtno državno podjetje »Dekor-les« v Ljubljani. S svojimi okrasnimi izdelki z ročno slikanimi in vžganimi narodnopisnimi motivi vzbuja pozornost med domačo, zlasti pa med tujo potrošnjo. Njegova ponudba je usmerjena v letoviška in turistična središča. Podjetje posredno omogoča dotok deviz, saj je njegovo blago mikavna kolekcija spominkov za tuje turiste Razmišljanja vredno je le dejstvo, da ponudbo kvalitetnih spominkov s podpisom »Dekor-les« naša trgovina še premalo upošteva ter se v mnogih primerih zadovoljuje S1 kičem ali s kvalitetno mani vrednim uvoženim sporninkarskim balastom.
Letos je preteklo deset let, odkar je bilo ustanovljeno SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM »GRAMEKS«, in sicer leta 1954. V času ustanovitve je bilo podjetje edino tovrstno podjetje v Ljubljani in bližnji okolici. S prodajo gradbenega materiala so se pečala le posamezna trgovska podjetja in še ta bolj kot detajl isti in ne grosisti Čeprav začetna dejavnost ni obsegala širšega asortimana, v glavnem le cement in opeko, apno, so asortiman gradbenega materiala v nekaj letih močno razširili. Zlasti so dejavnost razširili v zadnjih letih, ko so pričeli s prodajo izolacijskega materiala, standardiziranih gradbenih elementov (okna, vra^a itd.), montažnega materiala (cementnih blokov — stramit, ob toženih sten). yseh vrst kemičnih ob ložnih in podnih ploščic ter prav v zad njem času s prodajo lahkega gradbe nega materiala iz siporeksa. Sila mo čati prodajni artikel pa predstavljajo za podjetje salonitne kritine in salonit ne kanalizacijske in vodovodne cevi in končno nič manj plastične mase. ki jih uporabljajo v gradbeništvu: kritine za strehe, podeliti in drug gradbeni material iz plastičnih mas.
Skratka, čeprav podjetje več let po ustanovitvi ni bistveno večalo niti prodajnega. asortimana, niti prometa, je v zadnjih nekaj letih napravilo vidnejši korak naprej, tako v organizaciji kot gospodarskemu uspehu. Vendar kot vedo povedati v kolektivu, se ne mislijo še ustaviti. Čeprav je trden namen podjetja, ostati specializirano trgovsko podjetje, želijo doseči tak razvoj in tako organizacijo, na temelju katere bodo lahko najkvalitetnejše irt najhitreje oskrbovali gradbena podjetja s potrebnim materialom. Zaradi tega je kolektiv v programu razvoja podjetja predvidel tudi potrebo po širitvi maloprodajne mreže. Eno od takih (poleg prodajnih prostorov v Kurilniški ulici) že imajo, in sicer- na Lavrici, ki je pričela poslovati lani. Dosedanja praksa je pokazala da je tak način prodaje sila koristen, ne samo za podjetje, temveč tudi za potrošnika (izven mestnega področja), ker mu je nabava gradbenega materiala dostopnejša. Računajo, da bodo take prodajalne odprli tudi na Viču in na Ježici, seveda, če bodo do bili za to odgovarjajoče prostore Gradbeni material pač zahteva večje in pa seveda pok«'te skladiščne prostore. Prav zaradi specifičnih pogojev
skladiščenja gradbenega materiala, perspektivni načrt podjetja predvideva v prvi vrsti gradnjo skladiščnih prostorov (lahke gradbene konstrukcije) v Kurilniški ulici, kjer za tako gradnjo obstajajo pogoji, dalje učvrstitev maloprodajne mreže in končno gradnjo poslovne stavbe z večjim izložbenim prostorom, kjer bi razstavljali vse novejše dosežke iz področja gradbenega materiala.
Ko že torej govorimo o perspektivnih načrtih kolektiva, potem naj še dodamo, da nameravajo že prihodnje leto vključiti v prodajo nov asortiman. skratka, pričeli bodo s prodajo weekend hišic, montažnih garaž in stanovanjskih hiš oziroma vseh elementov za izgradnjo omenjenih objektov.
Čeprav ni mogoče zanikati velikega prizadevanja kolektiva za doseganje dobrih poslovnih rezultatov, tudi m mogoče odrekati skrbi, ki jo posvečajo izobraževanju kadrov in družbenemu -tandardu delavcev, kajti dobro se zavedajo, da brez vzporednega reševanja kadrovskega vprašanja in družbenega standarda, zlasti stanovanjskega problema, ne morejo pričakovati večjih poslovnih rezultatov.
IZ MAJHNEGA - VELIKO OBRTNO PODJETJE
Z dograditvijo novih poslovnih prostorov v letu 1960 je KOVINSKO PODJETJE »IMKO« doživelo preporod v svoji dejavnosti. Iz malega podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 1948, s šestimi delavci, je nastalo veliko obrtno podjetje, ki danes zaposluje že nekaj več kot 100 delavcev, medtem ko so doseženi bruto dohodek v letu 1961 letos povečali že za več kot 100 %.
Čeprav je torej kolektiv podjetja začel v sila skromnih delovnih pogojih, so s požrtvovalnim delom v času svojega obstoja dosegli zavidljive rezultate. Zgradili so nove delovne prostore in to predvsem z lastnimi sredstvi, zboljšali so proces dela in razširili svojo dejavnost iz male ključavničarske obrti na izdelovanje gradbeno-kovinske opreme. Obseg svoje dejavnosti so namreč silovito razširili, saj danes kooperirajo z industrijskimi podjetji v tolikšni meri, da 70 % kapacitet izkoriščajo v Kooperacijske namene. V naslednjih letih nameravajo kooperacijske posle še razširiti, zlasti pa nameravajo povečati proizvodnjo nekaterih kovinskih gradbenih elementov, in sicer tistih, ki jih gradbeništvo najbolj potrebuje. Toda, čeprav nameravajo proizvodnjo povečati, je kolektiv sklenil še nadalje ostati obrtno podjetje, kajti izdelava nekaterih kovinsko gradbenih elementov, je še vedno precej odvisna od ročnega dela.
Ker je torej podjetje obrtnega značaja, potrebuje tudi določeno število kvalificiranih obrtnih delavcev. Vendar, ker le-teh' primanjkuje, si pomagajo z dopolnilnim izobraževanjem in pridobivanjem kvalifikacije s prakso in za to potrebnim šolanjem. Skratka, ker kadrov od zunaj ni dovolj, si pomagajo z izobraževanjem lastnih delavcev. Toda kadrovsko vprašanje s tem še ni rešeno. Precej delavcev (okrog 80 %) se namreč vozi v službo iz bližnje in daljne okolice. Prav zaradi tega posvečajo precej pozornosti tudi družbenemu standardu oziroma stanovanjskemu vprašanju, saj se zavedajo, da je od uspešnega reševanja stanovanjskega problema odvisna tudi stalnost in pridobivanje kadrov, od katerih je v veliki meri odvisen poslovni uspeh podjetja.
LIK je uspešno razvil vse dejavnosti na področja ekonomske propagande
Kmalu bo preteklo 10 let, odkar se je majhna skupina ljudi odločila, da bo začela z organizirano in vsestransko aktivnostjo na področju ekonomske propagande in publicistike. In v sorazmerno kratkem času se je to podjetje . — »Lik« tudi uspešno uveljavilo med takrat že renomiranimi tovrstnimi organizacijami. Prvi 'koraki so bili sicer težavni. Kljub bogatemu programu, dobri volji in veliko iniciative je podjetje celih pet let, to je do leta 1959, ostalo majhna delavnica, ki ni imela: niti najpotrebnejših osnovni!) in obratnih sredstev. Leta 1960 pa je »Liku« le uspelo prebiti se na trg v večjem obsegu. Iz majhne obrtne delavnice je zraslo podjetje s širokim delovnim programom, ki danes na področju propagandne dejavnosti tudi nekaj pomeni.
Danes ima »Lik«, lahko rečemo, ugodne pogoje za delo. Ima svojo lastno poslovno zgradbo z več kot 1000 kv. metrov delovne površine. To mu omogoča širitev obstoječih in uvajanje novih služb. Že letos bo imel v svojem poslovnem skladu 60 milijonov, leta 1970. po perspektivnem programu — pa že 170 milijonov dinarjev lastnih sredstev!
Podjetje »Lik« se je od vsega začetka ukvarjalo predvsem z grafično obdelavo in idejnimi rešitvami za tisk — to je s prospekti, etiketami, plakati in podobnim. Zgodaj pa se je začelo uveljavljati tudi kot izvajalec na manjših razstavah in pri urejanju izložb. V zadnjih letih pa - se je v podjetju še najmočneje razvila sejemska služba, zlasti potem, ko so ustanovili lastne delavnice, to so mizarska, ključavničarska, slikarska, eiektro, dekoraterska in še neke druge z vsemi potrebnimi orodji in stroji. Končno so v »Liku« postopoma razvijali in krepili tudi tiskarsko dejavnost, leta 1963 pa uvedli tudi lastno foto službo. Vsa ta prizadevanja so podjetju omogočila, da je danes sposobno zadovoljiti skoraj vse potrebe svojih naročnikov — od propagandnega programa pa do realizacije.
® »LESNINA« LJUBLJANA
VODEČE MESI
.


r$F>
m *

regi«
pili
l | -1
mm-Ei
V trgovino s pohištvom; ne zahajamo pogostokrat, kot denimo v špecerijo. Toda nekajkrat v življenju prav gotovo in takrat lahko dodobra ocenimo vrednost in pomen take trgcorine. Pravijo/ ti a je poslovanje trgovine (uspešno samo takrat, če zadovoljuje proizvajalca, trgovino in kupca. Koliko? se je temu hačelu približala trgovina,- s pohištvom nV drobno in debelo »LESNINA« IZ LJUBLJANE, pa lahko ugotovimo iz 15-letnega dela, prizadevanj in uspehov tega kolektiva, ki je po sprostitvi trgovine v letu 1950, razpredel svoje poslovalnice po Jugoslaviji, po dolgem in počez.
Zdaj ima »Lesnina« stroje poslovalnice v 25 jugoslovanskih mestih s 54 poslovnimi enotami, od tega pa 32 prodajaln, 15 skladišč in 7 predstavništev.
Od poslednje obletnice obstoja, ki so jo v »Lesnini« slavili leta 1959, to je 10-letnice, do letos, .so povečali promet na notranjem trgu za 60, izvoz pa za 100 tifc. Čeprav je »Lesnine« sicer registrirana kot trgovsko podjetje na veliko s pravico prodaje na drobno, pa je njena osnovna dejavnost vendarle prodaja na drobno prek svojih detajlističnih poslovnih enot. medtem ko razvijajo grosistično dejavnost predvsem zategadelj, da bi zagotovili proizvajalcem čim večja serijska naročila, potrošnikom pa povečane količine pestre fezbire.
S takimi težnjami se je »Lesnina« močno približala pojmu »uspešne trgovine« in je lani na prim e v vse svoje zaključke izpolnila s 100<pfr. s čimer si je ustvarila pri proizvajalcih sloves solidnega partnerja,, pri kupcih pa skrbnega posrednika.
Ker nastopa »Lesnina« do proizvajalcev in trgovine na debelo kot grosist, nasproti večjim in manjšim potrošnikom pa kot detajlist, se potemtakem ta način trgovanja ujema tudi z načeli socialistične trgovine in gospodarstva. Kajpak1 pa se struktura prodajnega blasa in način prodaje nenehno spreminjata. Hitro večanje proizvodnje terja ustrezen ritem gradnje stanovanj, ta na boljši in pestrejši izbor stanovanjske opreme. Zategadelj skuša »Lesnina«, če hoče nenehno povečevati svoje zaloge, pridobiti večje površine novih skladišč, nove prodajne prostore in doseči raven kulturne in strokovne postrežbe. Čeprav take potrebe močno prehitevajo resnične zmogljivosti, na so dobršen del svojih teženj vendarle uresničili. Mimo osnovne dejavnosti, se pravi oskrbe potrošnika s pohištvom, je »Lesnina« u.snela ustanoviti servis za pomoč potrošnikom pri nakupu: potrošnika uvaja k nakupu sodobnega pohištva, kakršnega terjajo nova stanovanja, za kar skrbi propagandna služba prek stalnih razstav s katalogi in drugimi nublika-rbmi. Službe »Lesnine« s priznanimi arhtitekti imajo tudi nenehne stike z zavodi za stanovanjsko izgradnjo, z raznimi sveti in ustanovami, ki imajo opraviti z dejavnostjo na relaciji stanovanje — stanovanjska oprema.
»Lesnina« je že pred petimi leti uvedla garancije za svoje pohištvo; te6a razvažajo no domovih, razen tega na imaio v večiih poslovnih enotah posebne strokovne skupine liudi za montažo in popravilo pohištva. Uvedli so službo za posamične strokovne nasvete kup-
il

m
it
le s p,in
ict


$1

metrov novih upravnih prostorov. Bržkone se bodo odločili za postopno gradnjo tako, da bi večji trakt s 60 % vseh površin dogradili do jeseni leta 1966, nadgradnjo pa v prihodnjih dveh letih. Ze po končani prvi stopnji gradnje bi sprostili blagovno hišo na Titovi cesti v celoti in jo preuredili v sodoben salon pohištva.
Do konca leta 1965 bo urejena nova trgovina v Mariboru s približno 1000 kvadratnimi metri novih površin, hkrati pa še tolfco kvadratnimi metri odprtega skladišča za polfinalne izdelke in les. Novi prodajni prostori se obetajo »Lesnini« tudi v Sarajevu (500 kvadratnih 1 metrov), novi uradi in skladišče pa v Beogradu (600 kvadratnih metrov)
• in bo potemtakem »Lesnina« v prvih dveh letih povečala svoje prodajne površine za okrog 3000 kvadratnih metrov ter za 1000 kvadratnih metrov skladišča. V Ljubljani predvideva »Lesnina« odpreti tudi novo skladišče za polfinalne izdelke, kajti zdajšnjo lokacijo so določili za novo gradnjo.
Mimo doslej* omenjenih novih predvidenih površin pa bo »Lesnina« nenehno povečevala tudi prodajne površine na novih prodajnih področjih in računajo, da bodo do konca leta 1970 že , lahko zabeležili: 30.000 kvadratnih metrov prodajnih površin v primerjavi z letom 1964, ko jih imajo približno 18.000.
Z ustanavljanjem novih služb na sedežu podjetja bodo izpopolnjevali izbiro tržnega blaga tako, da bo postala »Lesnina« podjetje, ki bo oskrbovalo proizvodnjo z vsemi surovinami in polizdelki, hkrati pa bo nudila potrošni-
nih
Veleblagovnica »Lesnina« In hkrati tudi sedež podjetja
cem, z uglednimi arhitekti pa so razvili celo lastne modele.
Morda je »Lesnina« doslej najbolj zanemarjala skrb za povečanje prodajnih zmogljivosti in za estetsko oziroma funkcionalno urejenost prodajnih prostorov. Toda gradnja blagovne hiše v Ljubljani, sodobno opremljene trgovine v Osijeku in Kopru, so že zametki načrtnega urejanja poslovnih prostorov »Lesnine«.
PRETRGANA TRADICIJA
Spričo resnice, da slovenska pohištvena industrija že zdavnaj ne zadošča povpraševanju (upoštevajoč njene izvozne obveznosti), hkrati pa tudi zavo-
ljo spremenjene strukture potrošnikov, je »Lesnina« v zadnjem času povečala nakupe pohištva iz / ostalih republik. Medtem ko so še pred dvema letoma zalagali »Lesnino« s pohištvom v glavnem slovenski proizvajalci, pa dobiva »Lesnina« zdaj že približno 25 °/c pohištva iz drugih republik, zlasti iz Srbije, ki ima skoraj dvakrat večje proizvodne zmogljivosti od Slovenije. S tem je »Lensina« prerasla moje naše republike in postaja zmeraj bolj jugoslovansko podjetje.
Čemu usmeritev na jug? Pohištveni proizvodi, denimo iz Kraljeva, Sviijan-ca, Sentc, ustrezajo po okusu in kakovosti slovenskemu kupcu, preslišati pa
ne kaže tudi ugotovitve, da so ti proizvodi večkrat cenejši. Tako pravijo pri »Lesnini«. Takšni so pač osnovni prift-cipi trgovine, čeprav bržčas domačim proizvajalcem niso najbolj po volji.
PRED SMELIMI NAČRTI
Če smo doslej vsaj skopo spoznali vodilno trgovsko hišo s pohištvom v Jugoslaviji, ne bo napak, če prek obsežnih planov pogledamo še v bližnjo prihodnost. Med prve pogoje za bližnji razvoj podjetja uvrščajo intenzivno pospeševanje gradnje novega poslovnega objekta. Z njim računajo pridobiti 566 kvadratnih metrov novih prodajnih površin ter približno 1500 kvadratnih
NAGEL VZPON PODJETJA »MODNA OBLAČILA
Industrija konfekcije oblačil »Modna oblačila« se je razvilo iz leta 1952 ustanovljenega obrtnega podjetja »Kroja-štvo« in je ob ustanovitvi zaposlovalo le 6 oseb. Število zaposlenih se je do konca leta 1952 povečalo na 32, celotna tedanja realizacija pa je znašala vsega 3,5 milijona din.
Zdaj zaposlujejo »Modna oblačila« 920 ljudi, ki bodo v letu 1964 ustvarili že za 3,5 milijarde din bruto produkta.
V konfekcijsko dejavnost se je podjetje preusmerilo leta 1961 in zdaj obsega 4 konfekcijske obrate: v Krki, 2i-reh, Mokronogu in Bohinjski Bistrici.
Koncept dislociranih obratov je v občinah, kjer so ti obrati naleteli na polno razumevanje in podporo, zlasti še, ker konfekcijska dejavnost zaposluje prefežno žensko delovno silo, katere presežki so na podeželju precejšnji.
Od ustanovitve dalje je podjetje doživljalo zelo nagel razvoj, saj je fizični obseg proizvodnje letno naraščal za okrog 20 %>. Medtem ko so »Modna oblačila« sprva izdelovala pretežno cenena oblačila, so se kmalu začela usmerjati v izdelovanje čedalje kvalitetnejših modnih oblačil s sodobno opremo, tako so zdaj po kvaliteti konfekcije med prvimi v Jugoslaviji.
Težnjo po zadovoljevanju potreb potrošnikov, a zlasti težnjo po uvajanju tako imenovanih vmesnih številk oziroma velikosti konfekcije, po katerih je vpliAto povpraševanje, za zdaj še zmerom ovira pomanjkanje velikih trgov skih organizacij, kot je npr. »Modne hiša« v Ljubljani. Modne hiše ali blagovnice namreč lahko sprejmejo zeli širok asortiment oblačil, ki omogoči proizvodnjo tudi vmesnih številk, z; katero sicer ni nobenih tehničnih ovh razen pomanjkanja ustreznega prodaj nega prostora.
Zato podjetje »Modna oblačila« podpira težnje »Modne hiše« kot prodajne-
ga servisa proizvajalcev konfekcije, da bi širom po državi razprostrla svojo trgovsko mrežo oziroma ustanavljala blagovnice, ki bi lahko sprejemale ne le asortiment, obsegajoč ne le običajnih 7 številk oziroma velikosti konfekcije, marveč sortiment 21 velikosti v vsaki vrsti oblačil, kar bi po mnenju podjetja »Modna oblačila« povečalo plasma oblačilne konfekcije za najmanj 50 °/o, če upoštevamo, da zdaj omejene pro-, dajne možnosti prikrajšajo za možnost konfekcijskega oblačenja vsaj polovico potrošnikov, ki ne najdejo sebi primernih številk.
Nadaljnja ovira za širšo uveljavitev konfekcije, za katero so sicer dani
vsi pogoji, je pomanjkanje finančnih oziroma 'obratnih sredstev za prodajo čim širšega asortimenta konfekcije v trgovski mreži. Nezadostna razlika v ceni,, ki z njo razpolaga trgovina, te težave še povečuje.
Zaradi navedenih pomanjkljivosti trgovske mreže so se »Modna oblačila« odločila za organizacijo potujočih prodajaln in je v ta namen nabavila 5 avtofurgonov. To potujočo trgovino, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj ustvarja okrog 20 u/o celotne realizacije podjetja, v času sezone okrepita še dva nadaljnja avtofurgoha.
V perspektivi^ namerava podjetje z vsemi specialnimi stroji opremiti zuna-

V viškem obratu »Modna oblačila«
nje obrate in jih usposobiti za dokončno izdelovanje konfekcije. Specializacija teh obratov za izdelovanje posameznih vrst konfekcije (moške obleke, plašči za moške in ženske za zimsko kot tudi letno sezono), naj • bi omogočila večjo produktivnost in rentabilnost proizvodnje, kar je zlasti odločilno za nadaljnjo uveljavitev in večanje konkurenčne sposobnosti podjetja na zunanjih trgih.
»Modna oblačila« so se tudi že močno uveljavila na zunanjih trgih, kjer so si pridobila sloves kvalitetnega proizvajalca modnih oblačil. Letos bodo izvozila za 500.000 dolarjev izdelkov, od tega nad 85 °/» na zahodna tržišča. Lastni izvoz je v navedeni, vrednosti udeležen z okrog 20 "/o, ostalo so storitve za inozemske naročnike.
Podjetje predvideva, da bo izvoz modnih oblačil v letu 1965 glede na realizacijo v letu 1964 povečalo za 30 "/o, pri čemer bo izvoz/ še nadalje usmerjen pretežno na območja konvertibilnih valut, tem prej,-ker »Modna oblačila« nameravajo s sredstvi iz udeležbe pri izvozu nabaviti strojno opremo z Zahoda, medtem ko bodo nekatere materiale, kot npr. kvalitetno podlogo za obleke, ki jih pri nas primanjkuje, nabavljala iz Češkoslovaške.
Zaradi carinskih obremenitev in s tem zmanjšane konkurenčnosti podjetje izvoza v zahodnoevropske države v pri-iionje ne bo moglo več občutneje poučevati. razen morda izvoza oblačil iz intetičnih in lahkih volnenih tkanin /.voz pa bo lahko večji le. če bo na izpolago dovolj deviznih sredstev za »bavo strojne opreme, s katero bi Modna oblačila« mehanizirala proiz-odnjo, zvišala storilnost, pocenila pro-/.vodnjo in še izboljšala kvaliteto izdelkov, kar je osnovni pogoj za nadaljnji prodor na domača tržišča, zlasti pa to velja za inozemsko tržišče.
n, /.lasu ustim okrog večjih poslov-enot, /ugodnost, da bodo lahko opremljali stanovanja z vsem, kar sodi v sodobno urejeno stanovanje. Tak cilj bo »Lesnina« dosegla z razširjeno kooperacijo s sorodnimi podjetji ter z raz« širjeno, registracijo tržnega blaga. Tem prizadevanjem ustrezno bodo .ustanovili še razne strokovrje službe (na sedežu podjetja in pri večjih poslovalnicah), Iti bodo pripravljale bodočim stanovalcem načrte za vso stanovanjsko opremo, s čimer jim bomo pomagali do najustreznejših odločitev.
»ŽelezoproiKC*« obrtno nabavno prodajna zadruga
cJ
Ta zadruga, s sedežem v Ljubljahi Podmilščakova 18, je bila ustanovljena pred 27 leti po iniciativi samostojnih obrtnikov — ključavničarjev kot »Gospodarska zadruga ključavničarskih mojstrov z. o. j., katera se je pozneje preimenovala v Obrtno nabavno prodajno zadrugo »ŽELEZO-PROMET«. S to zadrugo so se mali kovinski obrtniki združili v močno gospodarsko organizacijo.
Pred to združitvijo so bili posamezni obrtniki povsem odvisni od močno stoječih gradbenikov, večjih trgovcev in drugih firiančnikov. Niso mogli prevzemati kakih večjih del in uslug, ker so bili kot posamezniki finančno prešibki, V zadrugi pa so postali bolj samozavestni, neodvisni — samostojni.
Ob okupaciji naše domovine je upravni odbor sklenil, da zadruga v tem času počiVa s svojim delovanjem. Po osvoboditvi sc je zadruga s.svojimi člani ponovno intenzivno vključila v obnovo naše porušene domovine. Uspešno in vestno je izpolnjevala petletne planske naloge s svojimi storitvami in izdelki, po katerih je bila velika potreba.
Sedaj nudi zadruga uspešno pomoč svojim članom pri nabavi materiala, raznega orodja in strojev. Prevzema večja storitvena gradbena in individualna dela. katera razdeli med člane. Vodi kontrolo nad kvaliteto in izvedbo teh del. Daje tehnično pomoč in nasvete ter skrbi za strokovni dvig članstva.
Zadruga izdeluje tudi razne drobne izdelke za široko potrošnjo, kateri za našo industrijo zaradi rentabilnosti n;so interesentni. S svojimi člani sodeluje tudi v kooperaciji z industrijskimi podjetji.
Pri vsej tej navedeni dejavnosti pa zadruga po potrebi kreditira članom pri nabavi materiala v obsegu njene možnosti.


'm
..... -■
‘ 'J-J>
41 »J:

i: 1 >;V pil 1; m
f....

'J,
VSAKDANJIM TRŽNIM RAZMERAM
Med mlajša specializirana trgovska podjetja pri nas lahko uvrstimo Veletrgovino Astra, saj sodi njen rojstni datum v leto 1951, njena pomembnejša uveljavitev v trgovskem omrežju pa šele v leto 1963. To leto je namreč mejnik ■ med minulimi težavami ter med razmeroma laskavim vzpenjanjem poslovnih diagramov.
Najpcvrej je imelo podjetje servisni značaj, pozneje je preusmerilo svojo dejavnost v specializirano prodajo usnjenega blaga, gume, kavčuka, plastičnih mas in raznega tehničnega materiala. Nedvomno pa sodijo v prva leta obstoja podjetja solidno zastavljeni razvojni programi podjetja: očitna značilnost prvega obdobja je v dejstvu, da so bila prodajna mesta na veliko razdeljena na različnih krajih, kar je povzročalo vse do leta 1957 dokajšnje težave v poslovanju. Prodajni prostor je bil omejen, omejene so bile možnosti za racionalno poslovanje ter za nlasman blaga. S koncentracijo skladiščnih zmogljivosti pa so bili ustvarjeni pogoji za koncentracijo obratnih sredstev, osnovnih sredstev in predvsem transporta, kar ‘e je kasneje — v letih 1957. 1958, 1959 — ugodno odrazilo v povečanju dohodka ter v relativnem zmanjševanju poslovnih stroškov v odnosu do Ustvarjenega dohodka v prometu.
Zanimiva irr hkrati karakteristična za razvoj podjetja je statistika o vrednosti gradbenih objektov, sredstev za transport in zveze ter vrednosti velikega orodja in inventarja:
s	I3 M	™ 5 N g S g M5	oU fp
	5-3	iibS	>55
1951	—	- —	309.000
1956	21 milij.	6 milij.	6 milij.
1363	102 milij.	20 mili).	39 milij.
Ta skokovisot je posledica naklonjenosti potrošnikovega okusa novemu blagu iz novih materialov — iz plastičnih mas. »Astra« je namreč izpopolnila svojo ponudbo usnja in gume, tehničnega tekstila in galanterije z bogatim asortimanom različnih proizvodov iz plastičnih mas. Ti proizvodi so se močno uveljavili na domačem tržišču, hkrati pa domiselna industrija iz leta v leto bogati raznovrstnost različno namenskih proizvodov iz plastike.
Ravno uveljavljanje plastične mase kot predmeta široke potrošnje pa nas privede pred prag novega presenečenja: »Astra« je zabeležila leta 1962 okoli 4,5 milijarde v prometu, lani že okoli 9,5 milijarde, letos bo bržkone dosegla 14 milijard ter pr) povsem realnih predvidevanjih v naslednjem letu — letu 1965 — še za kakšnih II) odstotkov več.
Umevno in obenem gospodarno je potemtakem prizadevanje »Astre«, da i • ponolnjuje omrežje svojih poslovalnic. Novembra odprti . novi blagovnici v foški, trgovini z gumo in plastiko na Titovi cesti št. 2 ter v trgovski lokal rovemenjeni nekdanji kavarnici Majcen. trgovinama v ulici Moše Pijada, specializirani trgovini za prodajo tehničnega materiala ter blagovnici v Kranju dodaja Astra v svojem načrtovanju novo. dvonadstropno blagovnico, ki jo bo dogradila na zdajšnji zasilni tržnici ob Titovi cesti za Bežigradom.
Skladno z razširjanjem prodajnih prostorov pa velja dobršen del zaskrbljenosti te trgovske hiše nujnemu povečanju skladiščnih prostorov, saj trenutno ne razpolaga z dosti več kot 7000 kvadratnimi metri. To je odločno premalo, zlasti še ob že poudarjenem povečevanju različnega blaga iz plastike in seveda različne, tehnike, ki že sama po sebi zavzema precej skladiščnih površju.
Ob gradnjah ter prenovitvenih delih v Ljubljani pa pripoveduje razsodnost podjetja še v prid organizacije manjših trgovskih lokalov v vseh večjih naseljih ter poslovnih enot v vseh glavnih republiških centrih.
Realizacija tega namena bo veljala milijardo dinarjev. Čas za realizacijo pa je obdobje do leta 1970. V podjetju so prepričani, da bodo z dokončno realizacijo navedenih investicij ustvarili solidne pogoje za nadaljnji razvoj podjetja. Ce bodo angažirali vse subjektivne sile, bodo v bodoče na razpolago znatna denarna sredstva, ki bodo omogočala vlaganja v družbeni standard, v osnovna in v obratna sredstva. »Astra« predvideva formiranje bogate materialne osnove, kar je izvedljivo ob ustrezni dinamični, učinkoviti poslovni politiki, ob nadaljnjem izostrejevanju posluha za spreminjajoči se okus vsakdanje potrošnje, ob trdnosti posredniške funkcije med proizvodnjo ter potrošnjo.
Ob vsem pa podjetje ne zanemarja bistvenega za dobro poslovanje — izbire ' strokovno usposobljenega kadra. Tega primanjkuje, zlasti še primanjkuje strokovno razgledanih prodajalcev, ki v specializiranih trgovinah Astre pomenijo pravzaprav neke vrste svetovalce, ljudi, ki se razumejo na kvalitete ter uporabnosti blaga, ki z nasveti lahko navdušujejo potrošnjo za nekaj novega na domačem trgu. Podjetje namenja od ustvarjenega dohodka kar
1,5	odstotka za izobraževanje zaposlenih, za štipendiranje mladih trgovskih delavcev, skladiščnikov, komercialistov, računovodij ... Teh potrebuje iz leta v leto več, saj je podjetje že doslej zaposlilo na novo vsako leto 20 odstotkov več delavcev v primerjavi s številom članov delovnega kolektiva. Ob tem pa gre poudariti tudi rastočo stopnjo produktivnosti, saj je podjetje ob 20-odstotnem povečanju števila zaposlenih vsako leto za približno 35 odstotkov povečalo svoj promet.
Ob analizi 13-lctnega gospodarjenja Astre spoznamo bistveno spremembo strukture podjetja. S svojo ponudbo v trgovinah ter s svojimi servisi je
Astra dosegla nivo velike gospodarske organizacije. Smisel njene gospodarske dejavnosti pa ni le v zadovoljevanju individualnih potreb posameznih gospodinjstev, ampak tudi v zadovoljevanju kolektivnih potreb prebivalstva in družbene skupnosti. V tem je načelo, ki vodi kolektiv Astre v izkoriščanje optimalnih možnosti, ki jih nosi v sebi kot gospodarska organizacija z razmeroma visokimi sredstvi, s katerimi upravlja njen delovni kolektiv.
Takšno je torej bežno srečanje s specializirano trgovsko hišo, z veletrgovino Astra. Kot ponudnik posebno izbranega blaga pomeni za našo potrošnjo nepogrešljivo pridobitev, prestavlja pa tudi pomembno pridobitev za proizvodnjo sodobne industrije od gumarske do tovarn plastičnih mas — saj je naposled le trgovina tista, ki uveljavlja novo blago v očeh vsakdanje potrošnje.
Ena izmed poslovalnic »Astre« na Titovi cesti za Bežigradom
Nova blagovnica podjetja »Astra« v Šiški
LJUBLJANSKE MLEKARNE
Podjetje LJUBLJANSKE MLEKARNE vključujejo danes obrate Ljubljana, Brežice. Stična, Velike Lašče, Nova vas pri Rakeku, Radeče, Prevoje; 48 poslovalnic v Ljubljani, dve v Kamniku, po eno v Medvodah, na Bledu, v Domžalah, v Zagorju, v Trbovljah; skladišča v Novem mestu, v Trbovljah, na Reki, skladišče in dve prodajalni v Zagrebu, a v Ljubljani še slaščičarski obrat. Skupno zaposlujejo 530 ljudi, ki se trudijo, da bi z mlekom, jogurtom, maslom, raznimi siri, mlečnim sladoledom in brezalkoholnimi pijačami zadovoljili zelo širok krog potrošnikov.
Mleko odkupujejo prek kmetijskih zadrug, ki ga zbirajo od zasebnih govedorejcev, skoraj polovico dobavljenih količin pa ga dobijo od Agrokombinata Ljubljana, Kmetijskega posestva Barje, Agrokombinata Grosuplje in KGP Kočevje. Tako pripeljejo tovornjaki Ljubljanskih mlekarn vsako jutro v Ljubljano do 50 tisoč litrov, a v ostale obrate podjetja pet do deset pa tudi več tisoč litrov mleka. Seveda vse te količine ne gredo v neposredno potrošnjo, kajti potrošniki dobijo od teh količin približno 45 tisoč litrov pasteriziranega mleka, medtem ko ostale količine predelajo v centralnem obratu v Ljubljani in v ostalih obratih v, kakovostno surovo maslo, v razne sire in v Jogurt.
Zato je razumljivo, da ta največja slovenska mlekarna pošlje vsako leto med potrošnike skoraj 13 milijonov' litrov pasteriziranega mleka in okrog 8 tisoč ton raznih mlečnih izdelkov, pre-
delanih v lastnih, sodobno urejenih obratih. In da bi Ljubljanske mlekarne popestrile asortiment sirov, nabavijo letno še okrog 3 tisoč ton raznih mlečnih izdelkov dragih mlekarn iz vse države in jih prodajo prek svoje prodajne mreže.
ijh-vi začetki sedanjega podjetja se-gajo'v prvo desetletje po osvoboditvi, ko so se začeli združevati manjši mlekarski obrati. Pod sedanjim imenom, vendar kot zavod, posluje podjetje' od 1. januarja 1955, ko sta se združili podjetji Zadružna mlekarna in trgovsko podjetje Mleko Ljubljana, a kot komunalno podjetje poslujejo Ljubljanske mlekarne od 1. januarja 1958 dalje.
Epo izmed najpomembnejših dosedanjih obdobij tega, razmeroma mladega podjetja, pada v leto 1956, to je v čas, ko se je preselilo iz dotedanjih higiensko in tehnično neprimernih prostorov v Maistrovi ulici v novozgrajene prostore med Vodovodno cesto in Tolstojevo ulico. Namestitev v sodobno urejenem mlekarskem obratu je omogočila delovnemu kolektivu hitro razširitev obsega poslovanja, kar nam najbolj prepričljivo povedo številke, ki smo jih za primerjavo vzeli iz obdobja let 1960 do 1963:
	S 5	1
Leto	S |1 £s	Letni bi produkt v mil. d
1960	396	1.282
1961	456	1,706
1962	474	2,430
grosistične in maloprodajne mreže, je narekovala ustanovitev trgovskega podjetja LATEA. Ta bo postopoma, RS-’ kršna bo pač potreba, odpirala v raznih krajih prodajna mesta in trgovala na debelo in drobno z mlečnimi izdelki. delikatesnim blagom, ustanavljala bo obrate družbene prehrane s posebnim poudarkom na večanje potrošnje mlečnih izdelkov in vskladi-ščevala ter ambalirala mlečne izdelke po najsodobnejših metodah. To novo podjetje, ki je zraslo na pobudo Ljubljanskih mlekarn po njihovi temeljili proučitvi stanja na trgu in rastočih potreb potrošnikov po mlečnih izdelkih, sodeluje z Ljubljanskimi mlekarnami po posebni pogodbi o poslovno-tehnič-nem sodelovanju.
Kako velika je potreba po razširitvi prodajnih prostorov za trgovino z mlečnimi izdelki, pa najbolje ilustrira podatek, da je podjetje leta 1953 imelo samo 27 prodajnih mest, d očim jih ima danes že 57. Toda večina njih je premajhnih in nesodobno urejenih, zato so Ljubljanske mlekarne že na novo opremile osem prodajaln s sodobno opremo in uvedle sodobnejši način poslovanja in ena izmed osnovnih prihodnjih nalog podjetja bo moderna ureditev vseh že obstoječih prodajnih mest ter pridobivanje novih sodobnih poslovnih prostorov.
Posebna proizvodna panoga Ljubljanskih mlekarn je proizvodnja brezalkoholnih pijač:	limonade NEDA,
oranžade NADA in osvežujoče pijače DINA. Potrošnja teh’ pijač je skokovito rasla od leta 1961 dalje, ko so Ljubljan-
ske mlekarne dale v široko potrošnjo 3 milijone 332 tisoč stekleničk, v letu 1932 že 4 milijone 470 tisoč, lani 6 milijonov 175 tisoč in v prvih letošnjih devetih mesecih že skoraj 5 milijonov 600 tisoč stekleničk.
Zelo iskan izdelek Ljubljanskih mlekarn je mlečni sladoled — to sta popularna LUČKA in ZAMORČEK. Leta 1961 so prodale 2 milijona 610 tisoč kosov, naslednje leto 5 milijonov 132 tisoč, lani 7 milijonov 100 tisoč in v letošnjih prvih devetih mesecih 7 milijonov 730 tisoč kosov.
In kaj nam obetajo Ljubljanske mlekarne za prihodnje leto?
Prodajo pasteriziranega mleka z daljšo dobo trajanja v kartonski embalaži (tetra-pak) in jugorta v enaki embalaži, potrudili se bodo še bolj razširiti prodajo dobrih mlečnih malic za šolsko mladino — letos so jih pripravili in prodali 450.000 samo do začetka oktobra — povečana bo proizvodnja brezalkoholnih pijač in specialnih sirov: POSAVEC, EDAMEC, BELPAESE, morda tudi sirov znamke GROYER in TRAPIST, nadalje bosta povečana asortiment irr proizvodnja mlečnega sladoleda. V načrtu pa imajo Ljubljanske mlekarne ureditev prodajnih skladišč — depojev za boljšo dobavo mleka na dom.
Vzporedno z gospodarsko rastjo podjetja pa je delovni kolektiv Ljubljanskih mlekarn iz lastnih sredstev dogradil 36 sodobnih .stanovanj za svoje delavce in si uredil tudi primeren počitniški dom v Umagu.
PRILAGAJANJE
V obratu »jogurlavna«, kjer imajo nov avtomat za polnjenje jogurta in smetane
1963	481	4,700
a za letošnje leto velja ocena, da bo pri 530 zaposlenih dosežen bruto produkt v vrednosti 6.200,000.000 dinarjev.
Medtem ko so bili leta 1959 vključeni v Ljubljanske mlekarne le trije samostojni obrati, se je njihovo število do letos povečalo na sedem, razen tega pa se je tudi znatno povečala prostornina skladiščnih prostorov in število poslovalnic.
V razvoju podjetja je pomembno tudi leto 1961, ko so Ljubljanske mlekarne razširile svojo dejavnost še na Jesenice in Bled ter v Zagreb. Današnji razvoj kmetijstva in mlekarskih predelovalnih obratov na Gorenjskem pa je narekoval prodajo jeseniških poslovalnic trem tamkajšnjim trgovskim podjetjem in kmetijsko živilskemu kombinatu v Kranju. Pokazala pa se je potreba po boljši oskrbi z mlekom in mlečnimi izdelki zasavskega rudarskega bazena in zato so v drugi polovici letošnjega leta Ljubljanske mlekarne začele odpirati svoje prodajalne in mlečne restavracije najprej v Trbov Ijah, nato v Zagorju, a kasneje še v Hrastniku.
Potreba po plasiranju kakovostnih mlečnih izdelkov prek specializirane
Pasterizacija mleka
STRAN 42 - DELAVSKA ENOTNOST - St. 51 - 31. decembra 1964
Specializaciji*
GRADITEV OSNOV ZA USPEŠNO KMETIJSKO PROIZVODNJO
E&
r
• <: 'A'-s X |

Kmahi bo dograjena tudi' kurja farma za 100.009 nesnic v Duplici pri Kamniku. Farmo gradi »AGROKOMBINAT« Ljubljana, dela pa izvaja podjetje »Agroobnova«
ORGANIZACIJA
IN SODELOVANJE
Neredko se ljudje ob pogledu na obsežne komplekse moderno urejenih vinogradov pri Slovenskih Konjicah, v Črnem kalu, v Vinomeru v Beli krajini in drugod sprašujejo, kdo je izvajalec teh del. Odgovor pa ni vselej pri roki in le malokdo ve. da se skriva za 900 ha obnovljenih vinogradov pri nas, za 1950 hektari urejenih sadovnjakov, za obsežnimi agromelioracijskimi deli in kr-v čitvami gospodarsko nezanimivih gozdov in steljnikov ljubljansko podjetje »AGROOBNOVA«. To je specializirano podjetje, ki ga je ustanovila leta 1952 Glavna Zadružna zveza Slovenije z na- i menom, da premosti vrzel v naporih za njoderno obnovo in izgradnjo kmetijstva, pri kateri »AGROOBNOVA« sodeluje sedaj že trinajsto leto z graditvami raznovrstnih objektov in kompletnih proizvodnih centrov za potrebe kmetijstva ter z izvrševanjem vsakovrstnih agromelioracijskih del in prilagajanjem kmetijskih površin sodobni obdelovalni tehniki.
Med posebno pozornost vzbujajoče akcije podjetja sodi njegov delež pri izgradnji naših živinorejskih in perutninarskih centrov. Med tem ko je podjetje v prvih letih svojega dela v skladu s takratnimi pogoji investiranja in gradnje proizvodnih objektov v kmetijstvu gradilo predvsem posamične objekte širom po naši republiki, so novi koncepti in možnosti v kmetijstvu po letu 1957 zahtevali od kolektiva tega podjetja, da se čimprej usposobi za izgradnjo večjih, kompletnih proizvodnih centrov za kmetijstvo. S postopnim razvijanjem svojih kapacitet je »AGROOBNOVA« to tudi dosegla. Njeno delo so velike farme, kot na primer dva centra za vzrejo krav molznic v Zadobrovi, farma za pitance v Cmelem, farma v Dolskem, progenotestna posta-
SRS v Prevojah in še več manjših objektov in centrov, ki jih je »AGROOBNOVA« zgradila v letih od 1958 do 1961. Med temi gradnjami je podjetje tako razvilo svoje kapacitete in specializiranost, da je danes sposobno pre-
Ena izmed redkih zelo starih, skorajda bi rekli tradicionalnih ustanov v Sloveniji je LJUBLJANSKA GASILSKA BRIGADA, ustanovljena že leta 1922, ki deluje in posluje kot zavod s samostojnim financiranjem. Vendar pa ne vedo vsi, da njena naloga ni samo gašenje požarov na območju ljubljanskega okraja in tudi drugod, temveč združuje dejavnost Gasilske brigade — Ljubljana tudi reševalno službo in tehnično službo, ki predstavljata dokaj
ja za potrebe kmetijskega instituta vzeti v gradnjo tudi največje in najzahtevnejše proizvodne ali predelovalne objekte v kmetijstvu. Potem ko je v letih 1963-64 dogradilo moderno farmo za kokoši nesnice na Duplici in farmo za bekone v Zalogu pri Novem mestu, sedaj dograjuje v Središču ob Dravi farmo za pitance v vrednosti 576 milijonov, farmo za kokoši nesnice v Selah pri Ptuju v vrednosti preko 500 milijonov in farmo za pitance v Martinj! vasi pri Mokronogu v vrednosti 276 milijonov.
Že iz naštevanja uspehov proizvodnje tega podjetja v zadnjih letih sta očitni dve bistveni značilnosti »AGRO-OBNOVE«. Prvenstveno velja, da je to 'podjetje edino, ki je pri nas (in to že dolgo vrsto let) izključno specializirano za gradnje in melioracije v kmetijstvu. To in pa druga značilnost, ki je v izredni elastičnosti, kolektiva ter njegovih kapacitet in organizacije, ki omogoča podjetju enako uspešno delo v katerem koli kraju Slovenije pa tudi drugih republik, sta prednosti, zaradi katerih podjetje lahko nudi svoje proizvodne usluge investitorjem v kmetijstvu kjerkoli in kadarkoli po izredno konkurenčnih cenah z jamstvom, da bodo solidno opravljene. Dosedanje izkušnje in dejstvo, da zaradi svoje požrtvovalnosti kolektiv podjetja kljub konkurenčnim cenam in težkim pogojem proizvodnje (dislociranost in izključno terensko delo) dosega solidno akumulacijo, je omogočilo, da je »AGROOBNOVA« začela med prvimi tudi s prevzemanjem del po sistemu »ključ v roke«.
Podjetje uresničuje svojo dejavnost v krogu treh samostojnih ekonomskih enot. Z gradbenim oddelkom izvršuje gradbeno dejavnost, s strojnim oddel-
rasiranje ih urejevanje vinogradov in sadovnjakov in pridobivanje novih obdelovalnih površin, s centralnimi obrati, v katerih so urejene mehanične delavnice, pa skrbi za redno vzdrževanje strojnega parka in za razne vzporedne
zamotan posel s kopico težav in problemov. Denimo, pri tehnični službi: gasilska brigada ima vsak dan od 4 do 5 primerov, ko morajo njeni delavci in strokovnjaki odstraniti karambolirano vozilo.
Naslednja važna dejavnost ljubljan-skeygasilske brigade je servisna služba za vzdrževanje in popravljanje gasilskih naprav, kot so ročni gasilski aparati, motorne brizgalke itd. pri gasilskih enotah gospodarskih organizacij.
kom agromelioracijska dela, kot so te-potrebe redne proizvodnje. Za samo-živost kolektiva tega podjetja so prav njegovi centralni obrati še posebej pomembni. Ker ni primernih Servisov za vzdrževanje strojnega parka, kakršnega potrebuje »AGROOBNOVA«, so v prejšnjih letih precej izgubljali zaridi nekvalitetnega in nepravočasnega vzdrževanja strojev. Zato so se odločili za gradnjo lastnih delavnic v vrednosti nad 80 milijonov iz lastnih sredstev. Investicija bo vsekakor rentabilna,, saj je strojni park podjetja zelo močan Poleg vseh potrebnih gradbenih strojev in kamionov ima podjetje še 34 težkih goseničarjev z vsemi priključki, potrebnimi za agromelioracijska dela. Zato bodo novozgrajene delavnice lahko bolje in precej prispevale k povečanju realizacijske moči podjetja in k nadaljnjemu izboljšanju ekonomičnosti poslovanja.
Podjetje je od leta 1959, ko je resno začelo z uveljavljanjem težnje, da postane velika specializirana organizacija, povečalo realizacijo v gradbeni dejavnosti za 7-krat, realizacijo v strojno-obdelovalni dejavnosti pa za 4,5-krat. Letos bo »AGROOBNOVA« predvidoma dosegla realizacijo okrog 1 milijarde in 700 milijonov dinarjev, kar je vsekakor napredek v primerjavi z 263 milijoni realizacije v letu 1959., Vendar si je kolektiv podjetja med smernicami za svoj sedemletni .-plan zadal prvenstveno nalogo, da v naslednjih letih ne bo več v tolikšni meri razširjal obsega svojega dela, dokler temeljiteje ne izpopolni svojih tehničnih možnosti, predvsem pa notranje organizacije dela. Zaradi naglega razvoja v zadnjih letih je namreč imel dokaj težav zaradi tega, ker so kadrovske možnosti in stopnja notranje organizacije zaostajale za naglim porastom delovnih nalog. Prve štipendirane tehnične strokovnjake bodo dobili v podjetje že v naslednjem letu, skupaj z njimi pa bodo v naslednjih, predvidoma nekoliko bolj umirjenih poslovnih razdobjih izpopolnili tudi organizacijo dela in poslovanja.
Skladno z reševanjem tehničnih in organizacijskih problemov pa velja dobršen del skrbi kolektiva bridobovanju novih in višje strokovno usposobljenih kadrov v neposredni proizvodnji. Kolektiv podjetja je, predvidel, da bo dosedanjo prakso strokovnega usposabljanja svojih članov, v naslednjih letih x razvil še bolj, tako da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbel za redno strokovno usposabljanje novih, nekvalificiranih delavcev in za strokovno izpopolnjevanje članov kolektiva.
Omembe je vreden tudi namen kolektiva podjetja, da s temeljitejšim štu-dijern gradbenih načrtov na podlagi dosedanjih izkušenj sodeluje v.izgradnji osnov za uspešno kmetijsko proizvodnjo ne le kot neposredni izvajalec, temveč tudi kot svetovalec različnih izboljšav, uporabe cenejših gradbenih metod in posredovalec že preizkušenih, a izpopolnjenih tipov različnih proizvodnih objektov.
Prav strokovna vzgoja in izpopolnjevanje praktičnega znanja članov gasilskih enot pri podjetjih je ena pomembnih nalog, ki čakajo ljubljansko gasilsko brigado, ker doslej med njo in temi enotami ni bilo prave povezanosti. Menijo, da bi morali industrijski gasilci vsako leto vsaj en mesec dni izpopolnjevati svoje teoretično preventivno znanje s praktičnim delom pri gasilski brigadi.
Da bi se bolje seznanili z vlogo in prizadevanjem gasilske brigade za varnost občanov ter njihovega in družbe-, nega premoženja, navedimo še tele podatke: izmed 91 poklicnih gasilcev jih je — 28 (v turnusu 24 ur) v stalni pripravljenosti, ki jih dopolnjuje še 10 vodij posameznih služb oziroma članov vodstva brigade, da bi intervenirali, kadarkoli je to potrebno. Povprečno morajo gasiti po en požar dnevno, trikrat ali štirikrat intervenirati pri cest-, no prometnih nesrečah — razen tega pa morajo, zlasti poleti, zelo pogosto reševati utopljence v rekah in podobno. V lanskem letu so našteli 523 različnih intervencij ali za 39 °/o več kot leta 1962 — letos pa samo do 13. decembra 558 primerov. Ljubljanska gasilska brigada ne pozna nedelj in praznikov, njeni člani tudi ne razlikujejo dneva od noči...
Kot smo videli, opravlja kolektiv gasilske brigade važno in neogibno potrebno družbeno delo. Opravljal pa bi ga še bolje, če bi imel na voljo več kvalitetnejše tehnične opreme, več vozil in specialne opreme za gašenje velikih požarov.
Osnovna karakteristika KMETIJSKE ZADRUGE ČRNUČE ni tolikanj v njeni neposredni proizvodnji, kot v njeni funkciji v organizaciji ter poslovanju kmetijske ter živinorejske proizvodnje na razmeroma obsežnem območju med Ježico, Dolom in Črnučami. Zadruga je združena organizacija nekdanjih 7 zadrugi S svojimi poslovnimi enotami — Ježica, Dol in Črnuče — ter z dvema proizvodnima obratoma — Tomačevo in Dol — zadovoljivo usmerja prizadevanja v kmetijski in živinorejski proizvodnji na tem rodovitnem predelu ljubljanskega prirodnega zaledja.
Osnovna dejavnost zadruge je potemtakem v organizaciji kooperacijskih odnosov z zasebnimi kmetovalci. Zadruga svetuje, usmerja, dobavlja umetna gnojila, skladno s potrebami domačega trga stimulira, zadruga skratka v polnem pomenu besede organizira trenutno najdonosnejšo proizvodnjo kmetijskih dobrin. V pogodbenem pitanju živine zagotavlja letno domači in mimo posrednikov" tuji odkupni mreži okoli 570 telet, 500 glav goveje živine, nad 400 konj in 180 pašičev.. Vse to iž naslova pogodbenega sodelovanja z zasebnimi živinorejci. Ob bogati krmni osnovi, ki jo ponuja zemlja na vplivnem območju zadruge, pa dajejo tamkajšnji kmetovalci zadrugi v odkup letno še nad 860 ton krompirja, 380 ton razne zelenjave, 640 ton zelja in okoli 310.000 litrov mleka. Pri tej razmeroma ugodni proizvodnji je zlasti pomemben pridelek znanega ljubljanskega zelja, ki ga zadruga tudi predeluje v svojih dveh proizvodnih obratih, v Tomačevem in v Dolu.
Z vsem tem zadruga realizira letno 320 milijonov dinarjev. Vendar pa to ni konstantna številka. Z odklonitvijo nekaterih očitnejših problemov, predvsem pa z ureditvijo tržnih razmer, bo zadruga v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci lahko dosegla še ugodnejše rezultate v realizaciji. Preudarimo lahko o 600.000 litrih mleka, ki jih je zadru-
ga lahko odkupila letno še pred dvema letoma, danes pa se zasebni interes proizvajalca obrača v prid višje cenjene vzreje mesnate govedi. To obračanje gre vsekakor v korist višje realizacije! Prav tako i pa ugodno vplivajo na ustvarjen dohodek spremembe v poljedelski proizvodnji, pri čemer sq zlasti ugodni reziiitati' pbi'Uvajaiijti plemenitejših jedilnih sort krompirja, ki so že malone povsem zamenjale nekdanjo proizvodnjo manj cenjenega industrijskega krompirja, (pbenem pa veljajo delovni programi zadruge dogovoru s kmetovalci, da še v večji meri izkoriščajo podnebne razmere in rodovitnost tal za proizvodnjo kvalitetnega zelja. Množno-sti govore o 100 tonah zelja letno več kot doslej.
Vsa ta .povečevanja in strukturne spremembe v kmetijski in živinorejski proizvodnji narekujejo zadružemu kolektivu — šteje komaj 30 članov — intenzivnejšo skrb za mehanizacijo, še boljšo organizacijo pri uporabi te mehanizacije. Izpopolnjevanje mehanizacije pa ne zadeva samo v kmetijske obdelovalne stroje, ampak tudi v modernizacijo proizvodnih mehanizmov. Za ilustracijo: zadruga lahko predela v lastnih obratih le okoli 250 ton zelja letno, blizu 400 ton ga' pa predeluje letno v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci na Ježici in v Mostah. V kooperaciji pa lahko pridela letno blizu 1000 ton zelja na trenutno razpoložljivih in vsekakor primernih 60 odstotkih obdelovalne zemlje. Takšna količina pridelka pa nedvomno terja povečano zmogljivost obeh proizvodnih obratov.
Ob tem prizadevanju je naposled še omembe vredno prizadevanje zadruge pri organizaciji odkupnih postaj, živinskih sejmov, pri poglabljanju njene, za današnji čas povsenj nepogrešljive posredniške funkcije med proizvodnjo in potrošnjo.
Člani delovnega kolektiva KZ Črnuče pripravljajo zelje v svojem obratu
»Tomačevo«
Goveja farma pitancev v Središču ob Dravi, ki jo je zgradilo podjetje »AGROOBNOVA za KZ »KOMBINAT JERUZALEM« Ormož
Za večjo varnost oMkbov
ter družbenega premoženja
Rekreacijski center za mestno območje
REKREACIJSKI CENTER NA JEŽE./I ni namenjen samo občanom be-žruajske občine, temveč vsem občanom mesta Ljubljane. Gostišče, ki - posluje v okviru tega centra pa ima zlasti na-logo> zadovoljiti potrebe kopalcev v poletnih mesecih in obiskovalcev v zimski sezoni. Razen tega pa mora za- ■ dovoljiti potrebe obiskovalcev campin-ga. kjer so v letošnjem letu zabeležili pr -.ko 10.000 nočitev.
Veliko je bilo že, pisanega o nalogah in perspektivah rekreacijskega centra na Ježici, vendar je v prvi vrsti treba analizirati potrebe občanov, ne san o bežigrajske občine, temveč splošno občanov mesta Ljubljane, ki nedvomno rekreacijski center potrebujejo. Govora je bilo o širokih zasnovah tega centra, ki pa se bodo realizirale lahke le v daljšem časovnem razdobju, trenutno pa je nujno urediti sedanje in še morda nekatere "objekte, ki naj služijo namenu domačega in tujega turizma, zlasti pa prebivalcem mesta Ljubljane v vročih poletnih dneh. To bo moč doseči z ureditvijo camping prostora z najnujnejšimi objekti in dobro organizacijo v gostišču, da bo sposobno, hitro postreči tako gostom (domačim in tujim, nameščenim v cam-pingu) kot številnim kopalcem. Skratka rekreacijski center ob Savi je treba
razvijati v.zporedno s potrebami in postopoma glede na možnosti in razpolaganje družbenih sredstev. Nedvomno pa morajo biti zainteresirani na ureditvi tega centra vsi družbeni činitelji mesta Ljubljane in tudi zdravstvena služba, saj bi ta v svoji dokončni ureditvi lahko mnogo pripomogla k preventivnem zdravljenju odraslih, predvsem pa otrok.
Nedvomno je gostinški obrat rekreacijskega centra na Ježici že letos dosegel lep promet, saj je že v prvih devetih mesecih dosegel 39 milijonov dinarjev. Lahko bi pa bil ta precej večji, če bi bile sanitarije na campingu že urejene, zato je pričakovati v prihodnjem letu ob dejstvu, da bodo. sanitarije, umivalnice in trgovina urejeni, še veliko večji promet. Ni zanemariti tudi ugotovitve, da je podjetje od vsega prometa ustvarilo 22,5 milijona deviznega prometa in bo tako v bodoče, poleg' svojega glavnega namena — služi rekreaciji prebivalcev Ljubljane, tudi dalo svoj prispevek našemu gospodarstvu.
Z ozirom na svoj položaj in prostore (260 notranjih sedežev) pa gostinski obrat rekreacijskega centra dopolnjuje gostinstvo mesta Ljubljane, saj je edini tovrstni obrat, ki lahko nudi po kratkem sprehodu še prijeten počitek in zabavo.
Ko zadnje krp n e snega kopnijo, že začno prihajati prvi tuji turisti v naš znani rekreacijski center v Ljubljani na Ježici
Gostinsko podjetje Črnuče
PREMALO
GOSTINSKIH OBRATOV
GOSTINSKO PODJETJE BEŽIGRAD je v tem sestavu nedvomno mlado podjetje, saj je bilo ustanovljeno leta 1963. Izšlo je iz podjetja “Kavarna Bežigrad«, toda ta se je kmalu ukinila. Sestoji iz več manjših obratov: dva bifeja v Parmovi ulici, gostilna »Kačič«, gostilna »Planica«, gostilna »Zadružni dom« v Savljah in gostilna »Tavčarjev dvor«. Vse te gostilne, razen gostilne »Kačič«, so imele ob priključitvi k podjetju izgubo.
Podjetje pa ni širilo svoje dejavnosti samo z večanjem števila obratov, temveč je ob skupnem prizadevanju celotnega kolektiva ustvarjalo vedno večji promet. Tako je v letu 1962 znašal promet vseh obratov 102 milijona, naslednje leto 130 milijonov dinarjev, letos pa bodo dosegli do konca leta že 180 milijonov dinarjev prometa.
Uspehi kolektiVa so nedvomno zadovoljivi, saj znaša promet na vsakega zaposlenega člana kolektiva 4,5 milijona dinarjev, vendar si v podjetju želijo še večjih. Res je --sicer, da so glede na obnovitev gostilne »Planica«
(skoraj v celoti iz lastnih sredstev) izboljšali pogoje za nudenje gostinskih storitev, vendar je vse to premalo, saj gostinskih obratov v občini Bežigrad primanjkuje. V druge obrate podjetja kolektiv nima namena vlagati večjih investicijskih sredstev (ker niso last podjetja), piač pa si prizadevajo priri do novih gostinskih prostorov. Trudili so se zlasti, da bi dobili gostinski lokal v poslovni stavbi nasproti Gospodarskega razstavišča, ki je sedaj v gradnji. Za odkup tega pa je potrebno 30 milijonov dinarjev. Tolikšnih sredstev podjetje v . enem letu ne more ustvariti, zaprosili so za kredit, ki pa ni bil odobren. Prav bi bilo, da bi jim pri tem pomagal tudi svet z,a turizem in gostinstvo, saj je ob ukinitvi bivše kavarne sprejel sklep, da je treba' čim-prej- isto nadomestiti.
Velik problem v podjetju predstavlja kadrovsko vprašanje. Strokovno boljši kader bi podjetju zagotovil \bolj-še storitve in boljši uspeh, tega pa zelo težko dobi, zlasti ker ne more nuditi stanovanj, niti ne more upati, da bi jih v bližnji prihodnosti dobil.
Preteklo je že enajst let. odkar je bilo ustanovljeno GOSTINSKO PODJETJE ČRNUČE, ki je v začetku poslovalo kot samostojen obrat s tremi gostišči. Skratka, to je bil manjši gostinski obrat, katerega letni promet je znašal le okrog 14 milijonov dinarjev. Vendar so i se prizadevanja celotnega kolektiva kaj kmalu pokazala za uspešna, saj so v tem času adaptirali poslovno zgradbo ter takp povečali vrednost osnovnih sredstev za okrog 15 milijonov dinarjev, kar _ je predvsem zasluga delovnega kolektiva, ki se je odrekel višjim osebnim dohodkom v prid povečanja materialne osnove podjetja.
Čeprav je bila začetna. dejavnost podjetja dokaj skromna, so dejavnost podjetja prav letos znatno povečali in sicer z vključitvijo petih gostinskih obratov, ki so prej poslovali kot gostišča v kolektivnem upravljanju. Pri-■ kij učen i_ so bil torej obrati: gostilna »Stadion«, »Bežigrajski hdam«. »Janševa klet«, -Bife Šibenik« in »Rašica«. Seveda se je s pripojitvijo obratov povečalo tudi število zaposlenih, tako da danes zaposlujejo 48 gostinskih delavcev. medtem ko so mesečni promet povečali na 22 milijonov dinarjev. Ker so torej bile vse priključitve obratov izvedene letos, računajo na- dosego 170 milijonskega prometa, kar sicer ne predvideva letni plan, ker tudi združitev takrat še ni bila predvidena.
Glede na večja sredstva, ki jih bo ustvarilo podjetje letos, nameravajo povečati oziroma izboljšati delovne pogoje v nekaterih obratih. Letos bodo predvsem adaptirali kuhinjske obrate »ROGOVILO«, ker so namreč delovni pogoji sila težki in v poletni sezoni celo nemogoči. Vendar je to le začetek. V naslednjih letih nameravajo obnoviti gostinske prostore obrata »Stadion« in gostišča »Bežigrajski hram«. Z rekonstruiranjem obratov bodo v obeh gostilnah pridobili po eno sobo z najmanj 25 sedišči. Nameravajo pa gra-
Zastareli objekti na Zalah
Okoliščine in potrebe so narekovale, da je bilo sedanje KOMUNALNO PODJETJE »ŽALE« ustanovljeno že takoj po osvoboditvi, in sicer kot Mestni zavod, ki je posloval pod takratno finančno upravo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Toda čas je prinesel svoje in iz Mestnega zavoda' je nastala nova organizacijska oblika — samostojni zavod z lastnim financiranjem. Kot samostojni zavod je Komunalno podjetje »Žale« poslovalo vse do leta 1961, ko je podjetje sprejelo status komunalnega podjetja in pričelo poslovati pod sedanjim nazivom.
Nazivi in statusi podjetja so se spreminjali, vendar se ni spreminjala njegova osnovna dejavnost, ki je bila že od vsega začetka usmerjena na pokopavanje pokojnikov tako v Ljubljani kot neposredni okolici mesta ter na prevoz pokojnikov, umrlih v Ljubljani, v kraj pokopanega oziroma v kraj, ki
i kf:/
! # yf -:z | j \f
J 1 hi
ga označijo sorodniki umrlega. Čeprav nekoliko čudno izveni, vendar je res, da so v podjetju v zadnjih letih svojo dejavnost razširili. Pričeli so namreč ž uvajanjem dopolnilne dejavnosti — vrtnarstvom in cvetličarstvom ter prav v zadnjih letih še z izdelovanjem krst.
Čeprav statistika o umrljivosti državljanov kaže, da je umrljivost iz leta v leto manjša, nikakor ne bi mogli zapisati, da je manj tudi pogrebov in pogrebnih prevozov. Vsako leto se namreč število pogrebov oziroma dejavnost podjetja poveča za okrog 10 G. Torej, čeprav je umrljivost (po statističnih podatkih) manjša, je pogrebov m prevozov vedno več. Razlago za tako nesoglasje je, kot pravijo v podjetju, iskati v nenehnem dotoku novih ljudi v mesto, kar je razvidno tudi iz večanja števila prebivalcev mesta Ljubljane.
diti tudi DOM NA TABORU, vendar za sedaj še nima.io na razpolago dovoli lastnih sredstev, medtem ko vprašanje kreditov z daljšim odplačilnim vokom tudi nimajo rešeno. Vendar računajo, da bodo uspeli dobiti ustrezne kreditne pogoje in tako potacati gostinske kapacitet in dobiti prenočišča, s katerimi za sedaj v nobenem obratu ne razpolagajo.
Potrošnja
prerašča
zmogljivosti
Že samo letos za 20 °/» odstotkov večja realizacija sicer predvidenega plana prepričljivo govori v prid »Slaščičarne« Bežigrad, obrtnega podjetja a tremi trgovinami ter z dvema delavnicama na Titovi cesti. Slaščičarna ne posluje samo za korist, široke potrošnje v Ljubljani, ampak si je s svojim kvalitetnim delom pridobila vrsto grosističnih odjemalcev, ki posredujejo njene proizvode širšemu kipgu ljudi v našem okraju. Med temi so: »Prehrana«, »Mercator«, »Delikatesa«, »Žito«, »Živila« Kranj, veletrgovina Škofja Loka, trgovsko podjetje »Center« Celje . .. Tolikšen krog odjemalcev močno obremenjuje komaj 32-članski delovni kolektiv, katerega ponudba napolitank, drobnega suhega peciva in svežih slaščic komajda zadošča povpraševanju. Kolektiv si v poletnem času pomaga s sezonskimi delavci, vendar pa teh ni na pretek z Ustrezno kvalifikacijo. Hkrati pa ima težave s tesnimi poslovnimi in proizvodnimi prostori.
:S
I
PLECNIKOVE ŽALE
Vedno večji obseg dela pa zahteva boljše in sodobnejše pogoje dela. Vendar teh v podjetju »Žale« nimajo, kajti njihove razpoložljive zmogljivosti ne dosegajo sedanjih potreb. Zato v podjetju vso pozornost posvečajo perspektivnemu razvoju te specifične komunalne dejavnosti, od katerega pričakujejo tudi boljše delovne pogoje. Zato predvidevajo v prvi fazi rekonstrukcije izgradnjo KREMATORIJA, ki naj nadomesti pomanjkanje prostora za pokop ljudi. (V smeri proti Tomačevem v podaljšku sedanjega pokopališča.) Čeprav predvidevajo gradnjo krematorija, namerava vpeljati tudi nov sistem pokopavanja tpko imenovani vrstni sistem, zato ker sežiganje v krematoriju ne bo obvezno. Posebnost novega sistema pokopavanja bo v tem. da rodbinskih grobov ne bo več, medtem ko tudi podaljševanje najemnin v nedogled ne bo mogče. Perspektivni načrti vsebujejo tudi skladnejšo ureditev pokopališča, prestavitev Navja na Žale. gradnjo novega vhoda na pokopališče in končno izgradnjo stranskih objektov za dopolnilno dejavnost.
Ce torej preskočimo perspektivne načrte in se povrnemo k trenutni dejavnosti podjetja, potem je nedvomno prav. da poleg že omenjenih težav (nezadostne in zastarele kapacitete) napišemo, da je to edinstveno komunalno podjetje prav zaradi te svoje specifičnosti v sila nezavidljivem položaju v primerjavi z drugimi komunalnimi podjetji. Enakopravni položaj podjetja z drugimi komunalnimi podjetji, je namreč precejšnje breme za podjetje »Žale«. Odvajati mora namreč vse ob-veznostne dajatve kot druga komunalna podjetja, čeprav niso proizvodno podjetje, temveč strogo storitveno, kjer celotno delo sloni na režijskerh opravljanju poslov, ki toliko bolj bremenijo podjetje. Skratka, kot menijo v podjetju. lokalni faktorji posvečajo premalo pozornosti njihovemu podjetju, to pa najbrž zato, ker menijo, da so glede na delo, ki ga opravljajo, druga komunalna podjetja pomembnejša. .Jasno je, da se zaradi takih gledišč problemi okrog investicij prepočasi rešujejo. čeprav zastareli in nehigienični objekti narekujejo hitrejši tempo obnavljanja.
Cenjene bralce prosimo za razumevanje, ker pričujoča reportaža	
o bežigrajski komuni, kateri smo odstopili te strani, ni izšla pravočasno	
zaradi tehničnih ovir. Hkrati s tem pa želimo opozoriti bralce tudi na	
tiste delovne organizacije, ki v tej reportaži niso sodelovale in zato tudi	
niso opisane, so pa prav tako pomembne za gospodarsko, kulturno in	
politično življenje komune. Da bo	seznam popoln, bomo tudi te našteli:
ARDELJ	Osnovne šole:
ELEKTROPRENOS — Kleče	BORIS KIDRIČ
ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA	MIRANA JARCA
ISKRA —	ČRNUČE
tovarna elementov za elektroniko	STOŽICE
ISKRA —	DR. VITA KRAIGHERJA
tovarna električnih aparatov	I. GIMNAZIJA
UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA	OTROŠKI VRTEC
USPOSABLJANJE SLUSNO IN GO-	SŽP INVESTICIJSKA GRUPA
VORNO PRIZADETIH	ZA UREDITEV LJUBLJANSKEGA
ZAVOD ZA ZADRUŽNO GRADNJO	PROMETNEGA VOZLIŠČA
ADRIA-AVIO PROMET	VISOKA ŠOLA ZA POLITIČNE
AVTOMEHANIKA	VEDE
PTT — SERVIS	ZAVOD ZA STATISTIKO IN PRO-
JUGOINSPEKT	UCEVANJE GOSPODARSTVA
KRAJEVNA SKUPNOST	ZVEZNI CENTER
BEŽIGRAD	ZA GRADBENE INŠTRUKTORJE
KRAJEVNA SKUPNOST	Gostišča:
BORIS KIDRIČ	BUFFET TITOVA CESTA
KRAJEVNA SKUPNOST'Št*.	RAVBAR
SAVSKO NASELJE	(	STADION
MOTO UNIVERS^L	FORTUNA
TEKSTIL PROMET	BRINJE
UMETNI KAMEN	JANŠEVA KLET
ŽITO — PEKARNA	RUSKI CAR
AKADEMSKI KOLEGIJ	ANGELCA — JEŽICA
CENTER STROKOVNIH ŠOL	ŠENTJAKOB
DOPISNA SOLA	HARMONIKA — obrtno podjetje
KOMUNALNA BANKA BEŽIGRAD	KLEPAR — instalacijska delavnica