3B konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ '~U4" induplati jarše LETO XXXV. APRIL 1987 Boštjan Lavrič iz Krašnje je eden od sedmih fantov — tkalcev, ki mo jih zaradi pomanjkanja delavk v zadnjem času zaposlili v tkalnici. Boštjan je uspešno zaključil poizkusno dobo in sedaj že drugi mesec samostojno tke. Pri delu je priden, saj kljub kratkim delovnim izkušnjam in trenutno težjemu artiklu dosega normo ter tudi zadovoljivo raven proizvodov I. kvalitete. IZ PROIZVODNIH ODDELKOV — IZ PROIZVODNIH ODDELKOV — IZ PROI PREDILNICA IN SUKALNICA: V tej organizacijski enoti sta bila v prvem trimesečju letošnjega leta zaposlena 102 delavca — od tega 86 žensk in 16 moških. Fluktuacija v tem obdobju ni bila velika, saj sta iz oddelka odšla le dva delavca. Razlog je v enem primeru upokojitev, v drugem pa zaposlitev v delovni organizaciji, ki je bližje domu. Zaposleni v predilnici in sukalnici so v tem obdobju izdelovali oziroma obdelovali različne vrste malo-na, maklena, bombaža in drugih vlaken. Proizvodnja v januarju, februarju in marcu je potekala po planu, vendar so se zaradi različnih vzrokov pojavile razlike med planom in realizacijo. V predilnici plan za 3 mesece ni bil dosežen v celoti (le 74,2 %), v sukalnici pa je bil plan dela celo presežen (za 9,8 %). Za nedoseganje plana v predilnici lahko omenimo tri razloge: — pomanjkanje cevk v januarju in februarju — pomanjkanje proizvodnih delavk v marcu — pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza. Zaradi pomanjkanja delavk zato ni potekala proizvodnja na predil-nih strojih — 5,6. Če primerjamo rezultate poslovanja v OE predilnica s stanjem pred letom dni, ugotovimo, da so se v sukalnici izboljšali zaradi uvedbe tretje izmene. Ker primanjkuje delavk v proizvodnji, vedno pa tudi ni možno takoj dobiti rezervnih delov za stroje, je predilnica letos nekoliko na slabšem. Vendar pa je povprečna Nm višja od planirane. Izgledi za prihodnje trimesečje so zato v glavnem odvisni od števila novosprejetih delavcev oziroma delavk in od povprečne Nm. TKALNICA: Ob koncu marca je bilo v tkalnici zaposlenih 219 delavcev in delavk. Prevladovale so ženske, bilo jih je 115, moških pa 64. V prvih treh mesecih leta 1987 je iz oddelka odšlo 7 delavcev. Razlogi so naslednji: odhod na služenje vojaškega roka, upokojitev ter prenehanje dela zaradi neopravičenih izostankov z dela. Osnovni proizvodni proces v tkalnici je tkanje tkanin. V prvem letošnjem trimesečju je bilo realizirane večino načrtovane proizvodnje. Procentualno so podatki naslednji: plan za prvo trimesečje je bil uresničen v višini 100,7 %, po številu votkov pa je bil plan celo presežen — za 4 %. Stanje v tkalnici je tudi za malenkost boljše od istega obdobja lanskega leta, in sicer za 0,9 %. Rezultati poslovanja pa bi bili še boljši, če se ne bi ves čas srečevali s pomanjkanjem tkalk. PRIPRAVLJALNICA: Pripravljalnica je konec marca štela 76 delavcev — 54 žensk in 22 moških. Fluktuacije na začetku leta ni bilo, saj ni nihče prenehal z delom v tem oddelku. Glavni proizvodni proces v pripravljalnici je navijanje osnov in. votka. Pripravljalnica nima svojega plana, njeno delo temelji na potrebah tkalnice, saj je z njo organizacijsko tesno povezana. Pač pa je oddelek v letošnjem trimesečju dosegel boljše rezultate kot lani. Tako so npr. v marcu navili 62.758 kg osnove in 69.880 kg votka, kar predstavlja mesečni rekord. Razlog za tako visoke številke so tudi čedalje nižje povprečne številke Nm (debelejša preja). Tudi za prihodnje trimesečje poslovanje dobro kaže. Pripravljalnica je dobro založena z bombažno prejo ter z mešanico bombaž—PES, slabše pa kaže s surovim maklenom 16/2, ki ga je potrebno kupiti. OPLEMENITILNICA: V oplemenitilnici je bilo sicer konec marca na spisku zaposlenih 98 delavcev — 54 žensk in 44 moških, dejansko pa jih je v oddelku delalo 75. V prvem trimesečju tega leta so iz oddelka odšli 4 delavci. Eden je bil upokojen, eden je umrl, eden je odšel v delovno organizacijo, ki je bližje njegovega doma, eden pa je prenehal z delom zato, ker je bil nezadovoljen pri delu, ki ga je opravljal. Pri barvanju preje je bil v trimesečju plan dosežen 80,8 °/o, pri oplemenitenju tkanin pa 98,8 %. IZDELAVA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ Oddelek kovinskih konstrukcij v Radomljah je imel konec marca zaposlenih 47 delavcev. Prevladujejo moški, saj je v oddelku le 6 žensk. V prvih treh mesecih leta 1987 sta iz oddelka odšla 2 delavca. Eden je odšel na služenje vojaškega roka, drugi pa je prenehal z delom, ker ni uspešno zaključil poizkusne dobe. Kovinske konstrukcije so usmerjene v izdelavo ogrodja za šotore. To so turistični šotori DWT, ŠD-85 in montažne hale — koridorji. V letošnjem letu so v kovinskih konstrukcijah nabavili stroj za tanjšanje aluminijevih cevi Pedraz-zoli. Njegov nakup pomeni zamenjavo dotrajanih strojev ter obenem razširitev proizvodnje. TEŽKA KONFEKCIJA V oddelku težke konfekcije Radomlje, ki ga pa vsi poznamo pod nazivom »ceradni oddelek«, je bilo na dan 2. aprila zaposlenih 26 delavcev. Dvajset moških in šest žensk. V prvem trimesečju letošnjega leta je iz oddelka odšel en delavec. Razlog je bila težnja za opravljanjem bolje plačanega dela. V težki konfekciji so v tem obdobju izdelovali mehove ža avtobuse, ponjave R-l in R-2, montažne hale in strehe ter dna za civilne šotore. Proizvodni plan za trimesečje je bil dosežen. To omogoča tudi dejstvo, da poteka proizvodni proces na vseh strojih. Le-ti stojijo samo takrat, ko so okvarjeni. Vendar se jih v takšnem primeru skuša čimpreje popraviti in usposobiti za nadaljnje delo. Tudi primerjava rezultatov poslovanja v ceradnem oddelku s stanjem pred enim letom kaže na boljše poslovanje, kar omogoča redna dobava gotovih tkanin. Zato se tudi za naslednje trimesečje predvidevajo ugodni izgledi, seveda če ne bo zaenkrat še nepredvidljivih zastojev. KONFEKCIJA Številčno največja enota v sklopu tozda Konfekcija je OE konfekcija. Obsega oddelke konfekcija šotorov in konfekcija posebnih šotorov Radomlje, konfekcija notranje opreme Mengeš, konfekcija Peče in konfekcija Mokronog. Skupno število zaposlenih v tej organizacijski enoti je 222. V oddelku konfekcije posebnih šotorov jih je 58, v konfekciji šotorov 16, v Mengšu je 39 delavk in delavcev, v Pečah jih je 32, v Mokronogu pa 77. Že samo ime konfekcija dokazuje, da so v oddelkih zaposlene večinoma ženske. V konfekciji šotorov v Radomljah in v konfekciji Peče ni nobenega moškega. Po trije so v konfekciji posebnih šotorov Radomlje in v konfekciji notranje opreme Mengeš, pet pa jih je v konfekciji Mokronog. V prvem trimesečju sta iz vseh oddelkov odšli dve delavki, in sicer sporazumno. Organizacijska enota je v tem obdobju proizvajala šotore posebnega pomena, turistične šotore za inozemnega kupca, ležalnike za inozemnega kupca, poštne vreče za izvoz, prte in garniture ter izdelke posebnega pomena. Večjih zastojev v proizvodnji ni bilo. Proizvodni proces je glede na asortiman potekal na vseh strojih. Zaradi širjenja proizvodnje pa so na začetku leta kupili 2 šivalna stroja wilcocks gibbs in štiri šivalne stroje Necchi. Po dognanjih UNESCO (Org. združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) dajo na svetu letno po 100 dolarjev, da se en otrok nauči brati in kar 7800 dolarjev, da ga naučijo streljati. Delo - vrednota vsake družbe Nekaj dni nas še loči do 1. maja. Dneva, ki ga je demokratični svet poimenoval za praznik dela. V spomin na prvo delavsko stavko v zgodovini moderne industrije ter na njene žrtve. V več kot 100 letih od takrat se je marsikaj spremenilo. Tudi fizično delo ni več tako utrujajoče in ubijajoče. Skokovit razvoj tehnologije je olajšal človekovo delo. Podaljšal mu je roke (bagri, dvigala), pojačal moč na raven pravljičnih velikanov (stroji za izkop zemlje), izostril pogled (teleskopi, mikroskopi), omogočil letanje po zraku, o čemer sanjari človek od začetkov bivanja na zemlji (letala), in tako naprej. Ves ta razvoj pa moramo pripisati človekovemu delu. Resda ne enostavnemu, marveč sestavljenemu, izredno težavnemu delu številnih ljudi celega sveta. Koliko nepomembnih ljudi je prispevalo svoj delež v mozaik napredka! In to s trdim delom, dolgo v noč. Zato, da vsak prihodnji rod lažje živi. Upajmo, da ne tudi zato, da bi se nekoč ljudje morda omislili in hoteli živeti brez dela. Kajti v tistem hipu bi pričeli nazadovati, ker bi prenehali oblikovati sami sebe in graditi zgodovino. Delo je torej vrednota, saj je človek zaradi njega postal človek. Včasih si morda zaželimo, kako bi bilo lepo, ko nam ne bi bilo treba delati. Če pa smo dlje časa brez dela, sami od sebe kmalu pričnemo iskati kakšno zaposlitev, sicer bolj in bolj tonemo v črnogledost in brezizhodnost. Res je, da to preizkušeno in potrjeno misel nekateri težko razumejo. Na vse načine se izogibajo delu — telesnemu in umskemu ter hočejo živeti dobro. A to ne gre. S svojim odnosom do družbe in življenja v njej postanejo izolirani, družba jih vse manj sprejema in odriva na stran. Namesto pričakovane sreče in uspehov ob nedelu postajajo nesrečni, meneč, da jih nihče ne mara in ne razume. Propadajo telesno in duševno. Kot rjavi stroj, ki ne obratuje! Kot trohni lesen predmet, ki ga ne uporabljamo! Kot se podira hiša, v kateri ni ljudi! Različni smo ljudje, različen je naš odnos do dela, različno pojmujemo vlogo dela v življenju. Ker se pri tem pojavljajo različna mišljenja, sem zaprosila za pogovor o delu in nedelu ter delovnih vrednotah nekatere naše sodelavce. VINKO KEPEC, vodja izmene v tkalnici, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Induplati Zanj lahko rečemo, da stoji v sredini življenja. V službi je zaposlen kot vodja izmene, drugače pa je zelo delaven na družbenopolitičnem področju v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti se veliko ukvarja tudi s kulturo ter konkretnimi delovnimi akcijami. Pri takšnih opravilih ima veliko stikov z ljudmi. Prav gotovo spoznala med ljudmi številne razlijke, tudi v odnosu do raznoraznega dela. Kaj pravzaprav opaža? »Vidim in tudi občutim na svoji koži, da je v naši družbi delo premalo vrednoteno. Seveda to ne velja za vse vrste dela. Običajno so na nizkem nivoju enostavnejša ročna dela, pa tudi na primer družbenopolitično delo, ukvarjanje s kulturo in podobno. Dela v takšnih primerih ne ocenjujemo po tem, koliko truda je človek vložil vanj ali kakšen je prispevek delavca k družbenemu blagostanju, temveč po tem, koliko dobička prinese kakšno delo.« To prepričanje je kot j ara kača, ki nima konca oziroma ga je težko spremeniti. »Pa tudi med starejšo in mlajšo generacijo delavcev je razlika v vrednotenju dela,« je povedal Kepec. Starejši so po njegovem mnenju bolj zavzeti za delo. »Zanimajo se za svoje delo, za delovanje stroja, ki ga sestavljajo. Tkalke hočejo zvedeti, kakšen artikel bodo tkale naslednji dan, pa tudi čez en teden. Pozanimajo se za rezultate svojega dela — koliko tkanine, ki so jo stkale, je uvrščeno v 1. kvaliteto. Čim več želijo vedeti o pogojih dela, o tem kdaj se bo kakšna stvar spremenila ali premaknila z mrtve točke. Kakšna od mladih deklet pa je včasih le fizično prisotna ob stroju, medtem ko misli blodijo čisto drugje. Nasploh se Vinko Kepec, predsednik sindikalne konference v DO: Naša družba še vedno preveč ščiti lenega delavca. mlajše delavke ter delavci veliko manj zanimajo za svoje delo in se tudi manj trudijo za dosego dobrih rezultatov.« Vendar pa Kepcu takšno obnašanje delavk, med katerimi se giblje, ne predstavlja naj hujše težave. »Problem, ki je zadnje čase vse bolj pereč v naši družbi in ki vpliva na nizko vrednotenje kakršnegakoli dela, so t. i. .fevdalni odnosi’ med delavci v združenem delu in državo. Delavci premalo odločamo o pogojih in rezultatih svojega dela. V časopisu sem zasledil podatek, da združeno delo samostojno odloča le o 10 do 80 odstotkih stvari, ki ga zadevajo. Kljub deklaracijam o samoupravljanju država sama odloča v najmanjšem primeru o 20 odstotkih, v največjem pa kar o 90 odstotkih zadev. Zato ni čudno, da je interes za legalno, pošteno delo v upadanju.« Kot sindikalist je Kepec omenil tudi odnos sindikalne politike do delavcev v procesu dela. »Premalo se upošteva konkreten delavec, pri konkretnem delu ter v konkretnem življenju. Je pa res, da včasih preveč podpiramo nedelavnega delavca. Na žalost na račun pridnega delavca. Pavšalnega ščitenja delavskih interesov zato ne maram. Hočem le konkretne primere.« BERGANT JANA — OPLEMENITILNICA Preden tkanino, ki jo v opleme-nitilnici obdelajo na različne načine, odpošljejo v naše skladišče gotovega blaga, jo pregledajo Maserke, ki na njej označijo tudi vse napake. Za razvrščanje blaga po kvaliteti oziroma sortiranje obstajajo določena pravila. Napake se različno označujejo, na podlagi tega pa se potem blago razvršča v posamezne kakovostne razrede. Ko je blago pregledano, napake pa označene, opremijo delavke na- Jana Bergant, oplemenitilnica (levo): Če je tkanina, ki jo pregledujemo, slabe kvalitete, se je potrebno za dosego norme bolj potruditi. vite kose z etiketo, ki vsebuje podatke o njegovi kvaliteti ter zavitega odpremi jo v skladišče gotovega blaga. Na delih klaser DTK v opleme-nitilnici je na dveh izmenah zaposlenih osem delavk. Z eno od njih, Jano Bergant, sem malo več govorila, tako da je iz najinega pogovora nastal ta-le zapis. Jana je v razgovoru pogostokrat omenjala delo klaserke. To kaže, da ima svoje delo rada in ga z veseljem opravlja. »Klasiranje je zelo (Nadaljevanje na 4. str.) nadaljevanje s 3. str. natančno delo,« pravi. »Na pregle-dovalni mizi klaserke ves čas pregledujemo tkanino dn. označujemo napake, ki še niso označene. Pri delu klaserk so obremenjene oči, noge, ker poteka delo stoje, pa tudi hrbtenica, ker dvigujemo kose blaga iz pregledovalne mize na voziček. Za doseganje norme je potrebno vložiti precej moči. Če jo želim s sodelavko-pomočnico preseči, se morava pošteno potruditi.« Za konec je Jana dejala, da je v Induplati zaposlena deset let. Z delom je zadovoljna, pa tudi s sodelavci ter sodelavkami se dobro razume. Tudi prevoz na delo ji ne dela težav. Če ji bo dopuščalo zdravje, predvsem pa mir na svetu, potem bo še naprej prihajala z zadovoljstvom na delo. MILKA TORKAR — PREDILNICA Milka je predica. V Induplati je zaposlena skorajda že četrt stoletja, v predilnici pa dela približno pet let. Njeno delo je precej zahtevno. Za nadzor dolgega predilnega stroja na obeh straneh mora imeti Milka ostre oči, pa tudi hitre noge. Kljub temu, da dela vseskozi stoje, pa mladostna Milka zaenkrat nima večjih težav z zdravjem oz. z bolečinami na tistih delih telesa, ki so posledica dela v stoječem položaju. »Delo, ki ga opravljam, me ne utruja,« pove Milka. »Večje probleme povzročajo slabi delovni pogoji v oddelku. To pa je predvsem občasna neznosna vročina. Na zastarelo klimatizacij sko napravo, ki ne more vzdrževati stalno iste temperature v prostoru, se pa neštetokrat jezim. Zato najraje delam dopoldne, ko je v oddelku najhladneje. Najtežje je delati ob poletnih popoldnevih, ko je človeku vsak kos obleke odveč, lasje pa se neprestano lepijo na potno čelo in vrat.« Ali ima Milka čas, da se po končanem delu v tovarni doma odpočije? »Kje pa! Delo v gospodinjstvu mi vzame precej časa, ravno tako tudi ukvarjanje z otrokoma. Sprostim pa se tako, da kaj preberem. Vendar pride branje na vrsto šele potem, ko opravim vsa nujna dela.« Pomeni Milki delo breme, ki je človeku nepotrebno in nujno zlo! »Ne, saj rada delam,« pravi. »Sicer pa delo povezujem z druženjem s sodelavkami ter sodelavci. Ker se z njimi dobro razumem, ne čutim potrebe po zamenjavi delovne organizacije. Brez dela tudi ne bi mogla živeti. Nanj sem navajena že od majhnega. Po trenutkih sprostitve mi zato nobeno delo ne predstavlja muke.« JOŽEFA TRAMTE — SUKALNICA Jožefa je prekaljena delavka naše delovne organizacije, saj je tukaj zaposlena že 31 let. Dobrih deset let dela v sukalnici, pri strojih za sukanje efektnih sukancev. Jožefa ne dela samo pri enem stroju. Pravi, da je delavka »v rezervi«. Usposobljena je za delo na vseh strojih v sukalnici, zato na njih nadomešča odsotne delavke. Ne jezi se nad nenehnim premeščanjem, saj ve, da morajo stroji delati, neodvisno od tega, kdo jih upravlja. Pač pa pri takšnem delu težje preseže normo. »Pni delu na različnih štrojih se moram za preseganje norme kar precej potruditi,« meni Jožefa. »Več bi jo presegla, če bi stalno delala pri istem stroju. Vendar pa jo tudi tako presegam za okrog 18 do 20 odstotkov.« Stroji, katere upravlja Jožefa, zahtevajo nenehen nadzor. Delavka pri njih jih mora budno nadzirati. Če je preja slabše kvalitete, mora pretrge čestokrat popravljati. To pa zahteva neprestano hojo okrog dolgega stroja. Pri delu trpijo noge in oči. Vendar Jožefa nad svojim položajem ne tarna. Res, da ima težave z nogami, ki ji pogosto otekajo, vendar meni, da bi delo v sedečem položaju težko opravljala, saj ni navajena na sedenje. Sicer je pa odnos do dela v tovarni odvisen od splošnega razpoloženja. Če se dobro počuti, ji delo ni težko. Pridejo pa dnevi, ko so noge svinčeno težke že takoj po jutranjem vstajanju in takrat se osem ur vleče neskončno dolgo. V takšnih primerih noben popoldanski počitek ne zaleže dosti. Jožefa je bolj potarnala čez način razporejanja dela pri strojih, ki ga določajo preddelavke. Znano je, da delavka pri stroju ne more delati prek svojih psihofizičnih sposobnosti. To se pozna zlasti takrat, ko je preja slabša in je več napak. V takšnih primerih bi morali delavki poslati v pomoč katero od sodelavk, saj sicer prihaja do dvojne škode. Po eni strani se uničuje drag material, po drugi strani pa trpi delavka, ki je nezadovoljna z delom. Milka Torkar, predilnica: Delo, ki ga opravljam, me ne utruja. Večje probleme povzroča pretirana vročina v oddelku. Jožefa Tramte, predilnica: Usposobljena sem za delo na vseh strojih v predilnici, zato na njih nadomeščam odsotne delavke. Pa vendar me je zanimalo, kako preživlja Jožefa ure po končanem »šihtu«. »Doma gospodinjim, pospravljam po stanovanju, če sem zelo utrujena, se pa najbolj počutim potem, ko se za nekaj časa vle-žem,« meni Jožefa. Z Jožefo sva govorili tudi o odnosu ljudi do dela nasploh. »Brez dela ne bi zdržala,« je povedala. »Pravzaprav sem vseskozi rada delala. Če ne bi hodila v službo, bi si krajšala čas na kakšen drug način. Kmalu bo prišel čas, ko se bom upokojila. Vem, da ne bom posedala brez dela. Prav gotovo se bom v večji meri kot sedaj posvečala ročnim delom, poleg tega pa bom pomagala svojim otrokom. Poleg tega pa opažam, da obstaja med ljudmi različen odnos do dela. Večina mladih se zna paziti pri težjem delu. Nekateri celo pravijo, da starejši lažje delamo, ker imamo več izkušenj. Takšno govorjenje ni spodbudno, saj vsakdo pride v leta, ko ima človek resda veliko življenjskih izkušenj, vendar moči že pojenjujejo. Podobne izjave bolijo, vendar me veseli dejstvo, da vsi mladi le niso takšni. Nekateri so pridni in radi pomagajo. Škoda, da so takšni, ki bi morali biti drugim za zgled, običajno ob strani in se prav nič ne silijo v ospredje. « ANGELCA KUKOVEC — PRIPRAVLJALNICA Vitalna Angelca, ki je z manjšimi presledki v pripravljalnici že 26 let, dela na saškem snovalu. Tako kot večina delavk v TOZD Proizvodnja, tudi ona ves čas dela stoje. Občasno se nasloni na stroj, tudi vsede se lahko (a ne na stol, ker ga ni v bližini), toda stroj jo neprestano kliče, zato bi bilo nenehno vstajanje bolj naporno kot hoja ob stroju. Občasno jo bolijo noge, ožilje, težave ji povzroča tudi hrbtenica. Vendar Angelca ne tarna nad delom. Saj rada dela, celo hudo bi ji bilo, če bi morala zamenjati delo. Toda zdravstvene težave so dejstvo, ki se jih ne da odmisliti. Z leti postajajo vse zvestejši človekov spremljevalec. Še znanstveniki niso dokazali, kaj natančno jih povzroča, saj jih imajo tudi ljudje, ki se ne srečujejo s fizičnimi in večjimi psihičnimi napori. Vsako delo se da opravljati, le da se človek po končanem delu ustrezno odpočije. Z napori ne smemo pretiravati, pa tudi poleniti se ne smemo, je eno od zlatih pravil dolgega in zdravega življenja. Tega se Angelca drži. Ob popoldnevih ne poseda in tarna nad delom v službi, pač pa si utrujenost preganja z raznimi aktivnostmi. Hišna opravila, delo na vrtu in kegljanje ji utrjujejo fizično odpornost telesa, pletenje ali kvačkanje pa ji bistrijo duha. Nasploh je Angelca za telesne aktivnosti zelo zavzeta. Kegljanje je že tako vzljubila, da bi brez kegljev težko zdržala. Zato je člane komisije za šport pri sindikalni konferenci v naši delovni organizaciji pohvalila, da so organizirali rekreativno kegljanje, ki je dostopno vsem ljubiteljem tega športa. Hudo ji je le, da se zaradi dvoizmenskega dela kegljanja lahko udeležuje le vsak drugi teden. Sicer pa s pomočjo takšnega razgibavanja lažje prenaša najrazličnejše težave. Tako tiste, ki izvirajo iz službe kot domače. Zato se na delovnem mestu lažje v celoti posveti tempu stroja, pri katerem dela. Čeprav bi se nekomu zdelo delo snovanje precej enolično, se njej zdi tudi po večih letih dela pri njem še vedno zanimivo. Zlasti zato, ker je več kot polovico osnov, ki jih snuje, različnih vzorcev (po barvi in kvaliteti). Snovanje vzorčastih osnov je precej zahtevno, zato ji ni vseeno, da je snovanje gladkih in vzorčastih osnov enako ovrednoteno. »Škoda je, da ne vrednotimo delovnega prispevka posameznika, saj potem le-ta zgublja voljo in veselje do boljšega, kakovostnejšega dela!« še pove, preden se vrne k snovalu. PETER PAVLIČ — OPLEMENITILNICA Peter Pavlič je eden od starejših delavcev v Induplati, saj se bo v kratkem upokojil. Pri nas dela 23 let, vseskozi pa je v barvarni, kjer opravlja delo barvanja preje. Peter se je spočetka branil, da bi ga predstavila v tovarniškem časopisu. Menil je, da bi v tem času raje opravil kakšno delo, saj je zapisana beseda zelo občutljiva, ker jo vsakdo razume po svoje. Še raje pa bralci spremenijo njen pomen in potem intervjuvancu za vsakim vogalom berejo levite. Dokler se stvar ne pozabi oziroma dokler se ne zgodi kaj novejšega. Svoje prepričanje — raje delati kot govoriti — je tovariš Pavlič nazorno dokazal, tako da je dvema sodelavcema, ki sta peljala mimo nadaljevanje na 6. str. Angelca Kukovec, pripravljalnica: Za utrjevanje teles- Terezija Pogačar, tkalka v ATR tkalnici, ne kondicije in boljše zdravje sem se pričela aktivno ukvarjati s kegljanjem. Peter Pavlič, oplemenitilnica: Po končanem »šihtu« se odpočijem z delom na domačem vrtu. nadaljevanje s 5. str. naju poln voziček blaga, pomagal poriniti voz po klančku navzgor. »Rad delam,« pravi Peter. »Tako v službi kot doma. Z delom v tovarni sem zadovoljen. Pač pa velikokrat negodujem nad strojem, ki je že zelo star in čestokrat delo opravi zelo slabo. Jezen sem tudi tedaj, ko me nadrejeni kritizirajo, če je preja slabo obarvana ali je barva celo narobe zmešana, za kar jaz vsekakor nisem kriv. Rečem lahko, da moje delo tukaj fizično ni naporno, pač pa je odgovorno, zato sem včasih, zlasti če je med delom kaj narobe, precej utrujen. Po končanem ,šihtu' se zato odpočijem tako, da se ukvarjam z delom na domačem vrtu ali pa hodim streči zidarjem oziroma pomagam znancem na kmetijah. Čeprav je takšno delo precej naporno, pa mi pomeni sprostitev, ker pri njem ni tolikšne napetosti, s kakršno se srečujem v tovarni. Zato bi, če bi v tem trenutku lahko izbiral delo, najraje zidal.« Lada Lavrič Ucolv tA /!/r S / <>x\ PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM — RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Za šolsko leto 1987/88 razpisuje INDUPLATI Jarše, p. Domžale oziroma tri njene temeljne organizacije naslednje število štipendij: Program — smer Poklic Stop. zaht. Štev. štip. Let. štip. v 1. 87/88 TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, n. sub. o., Jarše pomoč, tekst. meh. previjalec II 2 2 pomoč, tekst. meh. str. tkalec I II 1 1 pom. tekst, kemika II barvni pomoč. II 1 1 obdelava kovin obdelovalec kovin II 1 1 tekst. meh. I str. predilec II II 2 2 tekst. meh. I str. predilec II III 2 1 tekst. meh. I str. tkalec II III 4 1 tekst, kemik I barvar tekstilij III 2 1 tekst, kemik I apreter tekstilij III 2 1 tekst. meh. I snovalec III 3 1 tekst. meh. II tkalec IV 2 3 tekst. meh. IT tkalec IV 3 2 tekst. meh. II tkalec IV 6 1 tekst. meh. II urej. tekst. str. IV 1 2 tekst. meh. II monter in upr. urej. tekst. str. IV 2 1 cnerg. naprav monter vod. nap. IV 1 2 lesar širokega profila prob. in spajalec mizar IV 2 1 kovin ključavničar IV 2 1 strojni tehnik strojni tehnik V TOZD Konfekcija »Jarše«, n. sub. o., Radomlje 1 1 tekst. obrt. konf. krojač IV 2 3 pomoč, tekst. konf. konf. pomočnik II 3 1 tekst. obrt. konf. šivilja IV 1 2 tekst.-obrtni konf. šivilja IV 7 1 tekst.-obrtni konf. šivilja IV 10 1 tekst.-konf. tehnik tekst.-konf. tehnik v 1 1 TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, n. sub. o., Jarše strežba natakar IV 1 3 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave oz. vloge do 15. julija na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. Jarše, p. Domžale Kadrovska služba Zg. Jarše 21 61230 Domžale K prijavi oz. vlogi za štipendijo (obr. DZS SPN-1 »vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«) je treba priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Starši upokojenci priložijo odrezek od pokojnine za december 1986. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (122.460 din). Kadrovska štipendija bo izjemoma podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1987. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 30. avgusta 1987 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipedije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 15. septembra 1987. Kadr. služba Skrb za zobe so prevzeli zobozdravstveni delavci v OA Induplati Hudo je, če nas boli glava. Še huje je, kadar boli hrbtenica. Pa zobje? Bolečine so včasih neznosne. Morda si bomo najprej pomagali s tableto proti bolečinam, če pa ta ne bo učinkovita, si bomo morali pomagati drugače. Pravzaprav sami ne bomo mogli dosti storiti, pomagal nam bo nekdo drug. Zobozdravnik, seveda! Mnoge ob misli nanj stisne pri srcu, kajti popravilo zobovja je dostikrat povezano z bolečino, kar pa je skorajda neizbežno pri obisku zobozdravnika. Dostikrat smo za to krivi tudi sami, saj odlašamo s popravilom zob, s tem pa si napravimo še večjo škodo. Za odlašanje pa ni kriv le strah pred zobozdravnikom, ampak včasih tudi čakalna doba, ki je v zobozdravstvenih ambulantah vse predolga. V sklopu naše obratne ambulante imamo na voljo tudi svojega zobozdravnika, zobno asistentko in zobno tehnico, ki uspešno sodelujejo od lanskega leta. Zasedba tega teama je naslednja: dr. Igor Praprotnik, zobozdravnik, asistentka Iris Čavž in zobna tehnica Nat j a Gregorc. Zobna ambulanta je pričela z delom januarja 1986, zobotehnica pa je pričela z delom nekoliko kasneje, v oktobru. Delovni čas zobozdravstvenih storitev je naslednji: sreda — popoldne, od 13. do 19. ure četrtek — dopoldne, od 7. do 13. ure petek — dopoldne, od 7. do 13. ure Svoje delo opravljajo tudi v ZD Domžale za ostale zavarovance. Mojca: Tako kot ostale službe imajo tudi zobozdravniki svoj plan, ki je tu izražen v točkah. Kolikšen je bil plan za 1. 1986? Verjetno se vaš plan nekoliko razlikuje od običajnega plana! Igor P.: Res je. Skupni letni plan je bil 33.000 točk. To pomeni, da je čas, ki ga porabimo za določeno delo, izražen v točkah. Polovico plana realiziramo v OA Induplati, kar pomeni, naj bi bil letni plan za IPI 16.500 točk. Celotni plan smo lansko leto presegli za 50 °/o. Mojca: Gotovo imate tudi vi, tovarišica Gregorčeva, določen plan! Nat j a G.: Lanskoletni plan je bil 14.300 točk, od tega polovica za Induplati, dosegla pa sem 17.700 točk. Moje delo je normirano 1300 točk mesečno, ki jo pa presegam. Igor P.: Tudi naše delo je normirano, mesečna norma je 3000 točk, polovica odpade na IPI. Mojca: Norma in točke sta torej povezana pojma. Ali to pomeni, da je vaše delo plačano po normi? Igor P.: Normo je potrebno doseči, vendar pa naše delo ni plačano po normi. Nat j a G.: To izgleda paradoksno, vendar je resnično. Mojca: Ko govorimo o boleznih, dostikrat povezujemo kakšno bolezen z določenim letnim časom ali nekim obdobjem. Je tudi pri zobozdravstvenih storitvah tako? Igor P.: O taki povezavi v naši stroki ne moremo govoriti, kajti okvarjenost zob je odvisna predvsem od nege in higiene. Pomembno je, da okvare zob odpravimo čimpreje, kajti v nasprotnem primeru zobje propadajo. Mojca: Pa vendar — včasih je ambulanta polna, drugič pacientov skorajda ni. Igor P.: Morda je slišati smešno, vendar pa je največji naval takrat, ko ljudje prejmejo plačo. Da je temu tako, je verjetno vzrok par- ticipacija, ki seveda narašča z dvigom cen materiala. Ob tej priliki poudarjam, naj se pacienti ravnajo po uri, ob kateri so naročeni, saj le tako lahko delo poteka neovirano. Mnogokrat se zgodi, da je pacient naročen, vendar pa sploh ne pride. V bodoče naj pacient sporoči, da ga ne bo, kajti tako lahko naročimo nekoga drugega oz. si delo organiziramo tako, da poteka tekoče. Mojca: Naši delavci prej niso imeli na razpolago svojega zobozdravnika, zato je pacientov sedaj več kot dovolj. Kaj bi lahko rekli o stanju njihovih zob? Igor P.: Potrebno bo precej časa, da bo stanje djoseglo kvaliteten nivo. Kaže, da ljudje prej niso prav pogosto obiskovali zobozdravnika, posledice pa so vidne. Mojca: Slikanje zob seveda opravljajo v zdravstvenih domovih. Ali ostale storitve opravljate tu? Igor P.: Tukaj opravljamo kompletno oskrbo zobovja. To pomeni, da opravljamo vse zobozdravstvene storitve kot so, denimo, zalivke, prevleke, nadzidki, krone, mostovne konstrukcije, proteze itd. Tu priskoči na pomoč naša zobotehnica, brez katere delo nikakor ne bi potekalo tekoče. Nat j a G.: Delo zobozdravnika je tesno povezano z mojim delom. Tako npr. izdelujem prevleke za zobe, mostove, parcialne in totalne proteze — skratka vse kar je potrebno. Mojca: Zanima me, kakšne materiale uporabljate? Nat j a G.: Materiali so različni. Večinoma so domače izdelave, nekaj pa je tudi uvoženih. Pri svojem delu uporabljam razne vrste mavca, kovine, kot npr. zlato in auropal, akrilate — umetne smole (pri protezah in mostičkih) in ostali material. Brez ustreznih aparatov pa si tudi tu ne bi mogla prav dosti pomagati. Mojca: Vsakdo opravlja svoje delo z zadovoljstvom — ali pa tudi ne. Tudi jaz se skorajda ne morem izogniti temu vprašanju. Kaj menita o svojem delu? Igor P.: Zadovoljstvo in uspeh pri delu nista odvisna le od nas samih, ki to delo opravljamo. Seveda je pomembno, da se team. Zobozdravnik dr. Igor Praprotnik je rešil bolečin v zobu že marsikaterega delavca naše delovne organizacije. Z zobno tehnico Natjo Gregorc se pacienti pri zobozdravniku redko srečamo, vendar so lepi umetni zobje rezultat njenega natančnega dela. ki sodeluje, ujema. Pravzaprav je to najpomembnejše. Zadovoljni bi bili tudi, če bi se pacienti držali določenih ur; ob tem še enkrat naglašam, naj se tisti, ki ne morejo priti, opravičijo, da bomo vrzel, ki bi ob tem nastala, lahko zapolnili. Mojca: Znanost in tehnika iz dneva v dan napredujeta. Tako lahko prebiramo o raznih novitetah na različnih področjih. Ali je tudi v zobozdravstvu tako? Igor P.: Tako kot druge veje znanosti tudi zobozdravstvo napreduje. Pojavljajo se novi materiali, pripomočki, aparature, nova dognanja ... Zato se je potrebno nenehno izobraževati, da lahko sledimo novim metodam. Naša zobna ambulanta je s sedanjo opremljenostjo na visokem nivoju, ki bi ga bilo potrebno vsekakor obdržati. Tako bi že sedaj nujno potrebovali aparat za čiščenje zobnega kamna in močnejši aparat za sesanje sline. S tem bi zmanjšali možnost infekcije za 80 %. Mojca: Smejimo se zgodbicam o zobozdravnikih, ki »trpinčijo« svoje paciente. Gotovo pa tudi vam, v vaši koži, ni vedno najbolj prijetno. nadaljevanje na 8. str. ZA NAMI JE PRVI REFERENDUM V TEM LETU 19. marca je v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti v naših delovni organizaciji potekalo glasovanje o predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Induplati Jarše. Referendum je povsod uspel. Natančnejši pregled izida je prikazan v spodnji tabeli. Naziv enote Štev. Štev. zaposl. glasov. °/o vseh zaposl. za proti nevelj. TOZD Proizvodnja 584 483 59 19 5 TOZD Maloprodaja 28 24 86 0 0 TOZD Restavracija 19 15 79 0 0 TOZD Konfekcija 307 263 65 14 7 DSSS 114 91 69 10 5 Na voliščih tozda Konfekcija je potekalo še ponovno glasovanje o predlogu za trajno odstopanje sredstev družbene produkcije, ki se združujejo po samoupravnih sporazumih oziroma zakonu za gospodarsko infrastrukturo za plansko obdobje 1986—1990 naslednjim samoupravnim interesnim skupnostim: za naftno gospodarstvo, za cestno gospodarstvo, za železnice, za luke, za PTT promet, za letališko infrastrukturo, za elektrogospodarstvo in premogovništvo ter za razvoj črne metalurgije. Navedeni predlog volilci tozda Konfekcija na prvem glasovanju 21. 11. 1986 niso sprejeli. Tako je bil po treh mesecih referendum ponovljen, a tudi tokrat ni uspel. Izid je naslednji: 49 odstotkov vseh zaposlenih v tozdu je glasovalo ZA, 29 odstotkov jih je bilo PROTI, 8 odstotkov glasovnic pa je bilo neveljavnih Neuspel referendum za odstop združenih sredstev republiškim interesnim skupnostim materialne proizvodnje za sedanje srednjeročno obdobje vsekakor ni gospodarna poteza delavcev Konfekcije. Kajti sredstva, ki jih tozd po samoupravnih sporazumih ali zakonih odvaja zgoraj navedenim sisom, so del poslovnega sklada tozda. Ker se delavci v tozdu Konfekcija niso odločili za trajen odstop omenjenih sredstev, se sredstva še naprej vodijo kot del poslovnega sklada, od katerega plačujemo družbi določene obveznosti. Te obveznosti so zaradi tega, ker delavci niso voljni trajno odstopiti omenjeni del poslovnega sklada, višje, čeprav s tem denarjem ne razpolagamo. Od pričetka srednjeročnega obdobja, t. j. od 1. januarja 1986 pa do 28. januarja 1987, je tozd Konfekcija za razne sise materialne proizvodnje (naftno gospodarstvo, železniški promet, luke, ceste, letališča, elektrogospodarstvo, premogovništvo, PTT promet in črno metalurgijo) združil sredstva v višini 68,604.841 din (preko 6 starih milijard). V poslovnem skladu tozda pomeni ta znesek 3,3 %. Celoten poslovni sklad, torej tudi ta vsota, ki je dejansko nimamo, pa je osnova za izračun obveznosti za posojilo za nerazvita področja in za prispevek za valorizacijo pokojnin. Zato so obveznosti tozda Konfekcija znatno višje. Škoda, da delavci Konfekcije na ta način »mečejo denar skozi okno«. In to denar, ki ga morajo trdo zaslužiti in bi ga lahko namenili za marsikaj drugega. Vsem sodelavkam in sodelavcem obrata Mokronog se v času moje težke bolezni iskreno zahvaljujem za obiske na domu in večkratno denarno pomoč. Še enkrat vsem najlepša hvala. Irena Metelko nadaljevanje s 7. str. Igor P.: Človek pri svojem delu marsikaj doživi, od neprijetnih do prijetnih pripetljajev. Kakšni so ti pripetljaji, ve vsakdo, ki obiskuje zobozdravnika. Včasih se nasmejimo »štorijam«, kakršna je tudi tale: pacientu smo izdelali zgornjo in spodnjo protezo, vendar je spodnjo zaradi »posebnih okoliščin« izgubil. Prišel je nazaj k nam, da bi mu naredili novo, kajti biti brez zob je res zoprna zadeva. No, stranka se je medtem vrnila na mesto, kjer naj bi zobe izgubila in jih tudi našla. Tako so bili zobje na svojem mestu, nam pa ni bilo potrebno izdelati nove proteze. Res nerodna zadeva, vendar pa dokler imamo triperesno deteljico, ki tako solidno skrbi za naše zobovje, se nam ni treba bati, da bi z luknjami v ustih hodili naokrog. Tisti, ki redno obiskujete naše zobozdravstvene delavce to veste; da pa je temu res tako, se lahko prepriča vsak sam. Mojca H. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem pre-jemame in tkalnice za izrečeno sožalje in denar. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Ančka Ocepek ZAHVALA Ob smrti moje drage mame KATI PERVINŠEK se iskreno zahvaljujem DSSS za podarjeno cvetje, sodelavcem pa za denarni prispevek in spremstvo na njeni zadnji poti. Betka Pirman Ob boleči izgubi drage MARIJE KISELAK delavke iz oplemenitilnice se vsem delavcem in delavkam iz Induplati, posebej Marijinim ožjim sodelavkam, zahvaljujeva za množično spremstvo na njeni zadnji poti, govorniku pa za doživeto izrečene poslovilne besede. Hvala tudi za podarjeno cvetje. sestra Gizela Vrhovnik in hčerka Nevenka Meklav * INOVATORJI — POZOR ¥ * ¥ * ¥ J Občinska raziskovalna skup- ¥ * nost Domžale je sklenila, da * bo ob dnevu inovatorjev v * * oktobru organizirala razstavo ¥ * inovacij in raziskovalnih do- ^ * sežkov v občini Domžale. ¥ J Razstava bo predvidoma v J * preddverju hale Komunalne- + * ga centra ali pa v Knjižnici ¥ * Domžale. i Na razstavi bi želeli pred- ¥ * staviti raziskovalne naloge, ki i * jih je sofinancirala Občinska * J raziskovalna skupnost Dom- ¥ * Žale ter inovacije in izume, J * ki so bili registrirani v orga- * J nizacijah združenega dela, v ¥ * privatnem sektorju, pri samo- J * stojnih inovatorjih, v Zvezi * J organizacij za tehnično kul- * * turo in drugod. J * Vsi, ki bi želeli razstavljati, * * naj pošljejo pismene prijave, J * ki naj vsebujejo opis raz- ¥ * iskave oziroma inovacije, fo- J * tografijo in opis eksponata J * na naslov: ¥ * Občinska raziskovalna skup- * * nost Domžale, Ljubljanska 36, ¥ * 61230 Domžale. * * Rok za oddajo prijav je ¥ * 1. maj 1987. J J Inovatorji in avtorji teh- ¥ * ničnih izboljšav iz naše de- J * lovne organizacije se glede + J navedenega lahko posvetu- ¥ * jejo z vodjo službe varstva J * pri delu v naši DO Ismeto * J Nikolič. Pri njej bodo dobili * * tudi natančnejše informacije * v zvezi z oddajanjem prijav. ¥ TEKSTILIADA ’87 Letošnjo, že 27. Tekstiliado po vrsti, je 14. marca organizirala tehniška fakulteta Maribor, njen pokrovitelj pa je bila delovna organizacija Svila iz Maribora. Kljub temu, da so organizacijo smučarskih tekem prevzeli zelo pozno, so Mariborčani prireditev odlično izpeljali. Zataknilo se je pri ekipah udeležencev, saj je bila letos udeležba nekoliko slabša. Sodelovalo je le 51 ekip. Žal je bila naša ekipa spet nepopolna. Bilo nas je le 11, od tega 8 veleslalomistov in trije smučarji tekači. V nekaterih kategorijah tako sploh nimamo predstavnikov. Iz vsakdanjih pogovorov in srečanj na smučiščih pa ugotavljamo, da je v Induplati kar precej smučarjev. Marsikdo na povabilo odvrne — ja, smučam že, ampak na tekmo pa ne grem. Zato naj v vednost vsem takim povem, da takšne in podobne sindikalne tekme niso strogo tekmovalnega značaja. Vsakdo, ki zna malo smučati, zmore tudi vožnjo med vratci — če ne najbolj hitro, pa malo počasneje, s stilom ali brez. Enkrat je treba poskusiti. Naj to velja tudi kot vabilo za udeležbo na Zlati niti! Prizorišče tekem je bilo ruško Pohorje — Areh. V hladnem sobotnem jutru smo se z osebnimi avtomobili pripeljali prav do smučišč, do hotela Areh. Smučišča na Pohorju niso prav nič podobna smučiščem v predgorju Julijcev in Kamniških Alp, kjer te v ozadju spremljajo zasneženi gorski vrhovi. Vlečnice in proge so postavljene na planotah in posekah Pohorja, okrog in okrog nas obdaja smrekov gozd. Bili smo med zgodnjimi udeleženci Tekstiliade. Žal vremenska napoved, ki je obetala sončen dan, ni povsem držala. Po kratkem ogrevanju, se je tekmovanje že pričelo. Potekalo je hitro in brez nepotrebnih zastojev. Progo je vsakdo izpeljal tako kot je mogel. Toda bila je trda, na nekaterih mestih so bile prave ledene plošče. Tam je kar nekaj tekmovalk moralo s proge. Na moški progi so se ob vratcih kmalu pojavile prave jame. Marsikomu se je zato odpela smučka in s tekmo je bilo kljub jezi konec. Z večjo ali manjšo športno srečo smo vsi pripeljali skozi cilj. Po končanem tekmovanju v veleslalomu se je pričelo tekmovanje v smučarskih tekih. Gledalcev in navijačev je bilo tam bolj malo, zato smo bili med najglasnejšimi. Navijali smo predvsem za naše fante, pa tudi za druge nam ni zmanjkalo glasu. Ker je bila, kot sem že omenila, organizacija zelo dobra, smo si že kmalu lahko ogledali rezultate, obešene ob vhodu v hotel. Po razglasitvi in podelitvi medalj, kjer pa nismo ostali praznih rok, smo odšli s Pohorja s prijetnimi vtisi. Ekipno 15. mesto je bilo za nas že kar lep uspeh. Kajti ni malo ekip, ki se na takšna tekmovanja prijavijo skupno in bolj organizirano. Rezultati posameznih tekmovalcev — veleslalom: ženske B: Pavla Makovec, 2. mesto, Majda Vrhovnik, 5. mesto, ženske A: Ema Vodnjov, 13. mesto, moški A: Matevž Burja ml., odstop, moški B: Rado Iglič, 6. mesto, Maks Lavrinc, okrog 50. mesta. moški C: Milan Zabret, okrog 50. mesta. moški D: Franc Majdič, 42. mesto. Teki: moški B: Frenk Kavka, L mesto, moški A: Dane Pestotnik, 14. mesto, Vinko Jereb, 15. mesto. Ema Vodnjov nadaljevanje z 10. str. Odšli: 1. JOSIPA PERČIČ, 15. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 2. DRAGICA ZAMAN, 19. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 3. JANEZ PAVLI, 19. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. DSSS Prišla: L DARKO ZUPAN, 2. 3. 1987, vodja službe varstva pri delu, pripravnik 2. MIHA KUNSTELJ, 30. 3. 1987, referent za izvoz Odšli: L MAJDA ŠKRINJAR, 1. 3. 1987, upokojena 2. ROKSANA JAKOMIN, 15. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 3. CILKA MRDJENOVIČ, 31. 3. 1987, upokojena TOZD RESTAVRACIJA Prišla: 1. ERIKA GOSTIČ, 23. 3. 1987, čiščenje gostinskih prostorov Odšla : 1. NADA KODELE, 31. 3. 1987, upokojena TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. Fotografija prikazuje žensko člansko košarkarsko ekipo TVD Partizan Mengeš, ki dobro leto nastopa pod imenom INDUPLATI — MENGEŠ. Naša delovna organizacija je namreč toliko časa tudi njihov pokrovitelj. Poleg članske ekipe vključuje ženska košarkarska sekcija mengeškega telovadnega dmštva še mladinke in kadetinje. V tekmovalni sezoni 1986/87 nastopajo članice v I. slovenski ligi (prejšnjo sezono so tekmovale v II. zvezni ligi, vendar so zaradi neustreznih prostorov za trening in neugodnega finančnega stanja izpadle iz nje). Kljub temu, da je pred letošnjo sezono nekaj starejših igralk zapustilo ekipo, dekleta v I. slovenski ligi uspešno nastopajo. Tekmovalne sezone še ni konec, zato se za njihovo uvrstitev še ne ve. Najverjetneje se bodo uvrstile okoli 4. mesta. To bo kar ugodno mesto, saj so vse amaterke. Igrajo zgolj iz lastnega veselja, saj zahteva dobro znanje košarke precej naporov. Štiri do petkrat na teden so ob večerih zdoma. Štiri večere v tednu imajo treninge, en dan, ponavadi ob sobotah, pa tekmujejo. Ženska košarka je v Mengšu že zdavnaj pognala krepke korenine. Dobrih osemnajst let je preteklo od začetnih korakov prvih navdušenk. Deset let igrajo ženske v enotni slovenski ligi. V tem času so dosegale lepe uspehe. Članice so bile na primer že dvakrat slovenske prvakinje. Tudi ekipi kadetinj in mladink se praviloma uvrščata v finalne turnirje (od 1. do 4. mesta). Košarkarice, ki v Mengeš prihajajo iz domžalske in kamniške občine, bodo nadaljevale s tradicijo mengeške košarke. Članice bodo tekmovale v I. slovenski ligi in si prizadevale za povratek v II. zvezno ligo. 30. maja se bodo udeležile turnirja v počastitev domžalskega občinskega praznika, kjer bodo nastopile ekipe iz Slovenije, Hrvatske in Avstrije. Junija pa bodo tekmovale za pokal Slovenije. Mladinke in kadetinje pa bodo spomladi in jeseni igrale na slovenskih prvenstvih. Tekmovalke, želimo vam čimveč uspeha! obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Prišli : OSEBNI DOHODKI V FEBRUARJU 1987 1. RENATA JANC, 2. 3. 1987, previjanje, pripravljalnica 2. REFADIJA CIKOTIČ, 2. 3. 1987, tkanje tkanin, tkalnica 3. KATARINA KOČEVAR, 2. 3. 1987, čiščenje cevk, pripravljalnica 4. PETER' ALEŠ, 2. 3. 1987, transport sur. tkanin, tkalnica 5. JOŽE MARKUŠ, 3. 3. 1987, ključavničar, vzdrževanje 6. DRAGOJLA PAVIČIČ, 5. 3. 1987, tkanje tkanin, tkalnica 7. GIZELA CURIC, 9. 3. 1987, tkanje tkanin, tkalnica 8. ANDA ŠUGIC, 12. 3. 1987, tkanje tkanin, tkalnica 9. CIRIL URANKAR, 16. 3. 1987, plast., impreg. iin sušenje, opleme-nitilnica 10. MATEJA JAMNIK, 23. 3. 1987, predenje, predilnica 11. ROBERT OSOLIN, 23. 3. 1987, trans, delavec, pripravljalnica 12. MARIJA KUNA VAR, 30. 3. 1987, previjanje, predilnica 13. VALTER HAFNER, 30. 3. 1987, tkanje tkanin, tkalnica Odšli: 1. MARIJA KOMATAR, 1. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 2. JASMINKA MARTINJAK, 1. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 3. VALTER ŠKOF, L 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 4. REGINA PECE, 1. 3. 1987, upokojena 5. IVANA OSOLNIK, 1. 3. 1987, upokojena 6. FRANC ZORMAN, 6. 3. 1987, upokojen 7. JANEZ PERNE, 11. 3. 1987, sporazumno prenehanje del. razm. 8. FRANC GRČAR, 15. 3. 1987, v JLA 9. JANEZ KONCILIJA, 16. 3. 1987, v JLA 10. MILENA SMILJANIČ, 12. 3. 1987, disciplinski ukrep 11. JELKA HRIBOVŠEK, 31. 3. 1987, upokojena 12. ROMAN ŠIMENC, 8. 3. 1987, prerazporejen v TOZD Konfekcija TOZD KONFEKCIJA Prišli: Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski oce-njenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). če prikazanemu številu delavcem dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 120.000 16 20 36 120.000—150.000 125 2 1 77 6 211 150.000—180.000 191 11 5 95 15 317 180.000—210.000 116 9 10 40 13 188 210.000—240.000 48 2 1 13 16 80 240.000—270.000 19 1 13 16 49 270.000—300.000 9 1 4 17 31 300.000—330.000 4 1 5 10 330.000—360.000 1 1 12 14 360.000—390.000 2 1 5 3 11 390.000—420.000 1 1 2 420.000—450.000 1 2 3 450.000—480.000 1 1 480.000—510.000 nad 510.000 1 1 Zaposleni s 160 do 200 urami 532 26 19 269 108 954 Zaposleni z manj kot 160 ur 31 1 1 23 5 61 Zaposleni z več kot 200 urami 1 3 4 Zaposleni brez obračuna OD 22 1 7 2 32 Skupaj število zaposlenih 586 28 20 302 115 1051 Naj nižji OD 105.216 169.599 202.196 84.620 1421.878 84.620 Naj višji OD 425.816 371.498 403.337 377.682 527.879 527.879 Povprečni OD 176.180 193.093 201.288 170.363 253.988 184.309 Vrednost točke je v februarju znašala v brutto vrednosti 1,10 din. Naj nižji OD v višini 84.620.— din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del in nalog in gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V FEBRUARJU 1987 TOZD Štev. zaposl. Bolezen V % Poškodba na delu V % Poškodba na poti v % S jjšS ii Nega druž. člana v % Spremstvo V % Red in pod. por. dop. v 0 Skupaj V % Izpadle ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 587 3,86 0,27 0,19 0,59 0,30 0,05 3,35 8,61 8.900 Maloprodaja 28 8,16 8,16 384 Restavracija in poč. domovi 20 0,63 _ _ _ 4,58 5,21 175 Konfekcija 229 4,80 0,18 0,58 0,02 0,87 6,45 2.600 Konfekcija obrat Mokronog 77 3,31 0,41 1,00 0,35 0,30 4,19 9,56 1.296 DSSS 112 2,08 — — — 0,57 0,08 2,60 5,33 1.050 1. MIRKO PRAŠNIKAR, 2. 3. 1987, ključavničar, kov. konstrukcije, pripravnik 2. ROBERT LAJTMAN, 4. 3. 1987, delavec v ceradnem oddelku 3. ROMAN ŠIMENC, 9. 3. 1987, del. v kov. konstrukcijah, prerazporeditev iz TOZD Proizvodnja 4. ROBERT KOVAČ, 17. 3. 1987, delavec v ceradnem oddelku nadaljevanje na 9. str. Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1053 Izostanki zaradi bolezni 3,89 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,19 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,13 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,40 % Izostanki zaradi nege 0,38 "/„ Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi porod, in pod. por. dopusta 2,73 % SKUPAJ: 7.78 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Lada LAVRIČ, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).