Štev. 219. V Ljubljani, sreda 28. septembra 1938. Leto III. Poltnlna platana v gotovini Roosevelt predlaga v novi brzojavki Hitlerju mednarodno konferenco za poravnavo sporov Novi angleški napori za mir - Vpoklic angleških mornariških rezervistov in pripravljenost brodovja. - V včerajšnjem govoru je izjavil Chamberlain, da bi šla Anglija v vojno le za svoje koristi. - Nemčija je zanikala glasove o splošni mobilizaciji danes. - Nov predlog za zasedbo sudetskega ozemlja Vesti 28. septembra Poljski odgovor na češke ponudbe: ČSR mora Tešin takoj odstopiti Varšava, 28. sept. o. Na češkoslovaško po-nndbo o tem, da hi sc začela pogajanja za prijateljsko ureditev tešinskega vprašanja in za morebitno odstopitev delov ČSR ozemlja, na katerem prebivajo Poljaki, je poljska vlada včeraj poslala v PragO svoj odgovor. Odgovor je nesel poseben sel * letalom. V odgovoru poudarja poljska vlada, da ne more biti pogajanj o tem, ali bo ČSR odstopila tešinsko ozemlje Poljski ali ne, marveč se moreta Poljska in češkoslovaška razgovarjati samo o tem, kako naj sc ta odstopitev izvede. Da mora ČSR to ozemlje takoj prepustiti Poljski, je nujno. Češkoslovaška se mora takoj odločiti za to, ali se hoče pogajati o tej poljski zahtevi. Predsednik Zveze narodov roti Chamberlaina Ženeva, 28. septembra. AA. (Reuter.) Predsednik skupščine ZN De Valera jc poslal Chamberlainu sledečo brzojavko: Nič vas naj ne straši in nič vas 'naj ne odvrne od vaših naporov za rešitev miru. Desetine milijonov nedolžnih državljanov, ki nimajo nič drug proti drugemu, pa jih gonijo drugega proti drugemu, prosijo Boga, da bi vaši napori popeljali človeštvo iz te težke krize. V Romuniji dele plinske maske Bukarešta, 28. septembra, m. Romunska vlada jfe na svoji zadnji seji sklenila, da se razdele med prebivalstvo maske proti strupenim plinom. V prvi .srsti bodo dobili te maska državni in samoupravni uradniki, ki so jih že prej plačali, nato pa ostalo prebivalstvo. ■ Budimpešta, 28. septembra, m. Redni promet na Donavi na onem mestu, ki deli Madžarsko od Češkoslovaške, je ustavljen. Mednarodni potniški proniet gre samo od Budimpešte do Ruščuka. Govor o nemški miroljubnosti Karlsruhe, 28. septembra. AA. (DNB.) Včeraj zvečer je bila v mostil na trgu Adolfa Hitlerja impozantna manifestacija. Gauleiter Robert Wagner je imel govor z balkona občinske hiše pred nekaj desettisoč ljudi. Wagner je med drugim dejal: Na zahodni naši meji ni treba, da bi kdo dvomil v našo dobro voljo in dobro voljo našega vodje ter zato ni razloga za vznemirjenje. Nemčija ima čisto vest. Če pa zahteva pravico samoopredelitve za tri in pol milijona nemških bratov in sester iz sudetskih krajev ter njih povratek v nemško za-jedniro, pa to » nima nobene zveze z vojno ali s silo. Wagner je izrečno poudaril miroljubnost, zraven pa odločnost nemškega naroda, ki se je odločil, da bo lel za svojim vodjo, kamor ga bo ta popeljal. Belgija se bo odločno branila Bruselj, 28. septembra. AA. (Havas.) Zunanji minister Spaak je včeraj zvečer imel v radiu govorov katerem je v prvi vrsti poudarjal, da belgijska vlada ni zamudila nobene prilike, da ne bi državi zagotovila miru zahvaljujoč se politiki neodvisnosti, ki ji je nakazal pot pred dvema letoma kralj Leopold. Ta politika je imela zmerom cilj, da še Belgija obvaruje vmešavanja v tuje zadeve, zlasti pa v kak spopad zunaj. Spaak je potrdil, da je Belgija odločena, da bo svojo zemljo branila pred vsakim napadom ter ne bo dopustila, da se njeno ozemlje- uporabi tudi za prehod. Naši veliki sosedje so razumeli naš korak ter našo politiko in jo odobrili. Francija in Velika Britanija sta nam obljubili pomoč za primer neizzvanega napada. Nemčija nam je zagotovila nedotakljivost naših meja ter nedotakljivost našega ozemlja. Ženski zbor v Angliji London, 27. sept. TG. Ministrski predsednik Chamberlain je danes poklical k sebi lorda Yarta in sira Cyrilla Nevalla, vrhovnega načelnika generalnega štaba, ter se z njima posvetoval o ustanovitvi posebnega ženskega pol-vojaškega oddelka, ki Di mu v potrebi določili delokrog doma ali v angleških posestvih onstran morja. Vojno ministrstvo je po posvetu izdalo uradno poročilo, v katerem oznanja, da potrebuje za ustanovitev tega oddelka okrog 1000 častnikov in 23.000 ženskih članov. Zenski oddelek bo imel posebne naloge, ki nima jo nobene zveze z bojevanjem, ampak bo pomagal suhozemskim in letalskim vojnim četam pri opravljanju gotovih človekoljubnih nalog. Ženski oddelek bo razdeljen v dva dela, prvi bo uporabljen za splošne potrebe, drugi samo za krajevna dela. Članice v prvem oddelku bodo morale tudi izven Anglije ter morajo biti stare od 18 do 43 let, članice v drugem oddelku, ki bo opravljal dela v okviru domačega kraja, pa morajo biti stare od 18 do 50 let. Naši delavci v Franciji so zaradi mobilizacijskih ukrepov v zelo težavnem položaju,, ker so bili zaposleni povečini na polju v severnih pokrajinah, tam pa so zaradi bližnje meje ustavili vse delo. Washingfon, 28. sept. o. Predsednik Roosevelt (e danes ob 4 zjutraj poslal Hitlerju novo brzojavko in sicer topot samo njemu. V brzojavki se Hitlerju zahvaljuje za odgovor na prvi brzojavni poziv in pravi, da Hitler soglaša z njim v tem, da bi bile posledice splošne evropske vojne strahotne. Ne gre pa zdaj za vprašanje o zmotah v sodbi ali o krivicah prejšnjih, marveč gre za usodo sveta danes in jutri. Svet zahteva od nas, ki smo ta trenutek glavarji narodov, najvišje sposobnosti, da bomo izpolnili zahteve narodov, ne da bi bilo treba milijonov žrtev in ne da bi se bilo treba zateči k vojni. Zaradi tega predlagam dvoje; 1. Vsa sporna vprašnja med Nemčijo in Češkoslovaško jc mogoče in je tudi treba mirno urediti. 2. Ni potrebno, da bi se ta vprašanja urejala s silo, ker bi to rodilo splošno vojn-no. Zato je nadvse važno, da se pogajanja brez prestanka nadaljujejo, vse dokler ne pride do ugodne rešitve. To je mogoče, ker so odločujoči državniki izjavili, da je sudetsko vpra- šanje na češki in na nemški strani v načelu sporazumno rešeno. Pogajanja so sc zdaj sicer ustavila, toda se lahko nadaljujejo, če ste vi za to. Naj se sestane konferenca vseh držav, ki so neposredno prizadete v sedanjem sporu. Ta sestanek je treba sklicati takoj v kakem nevtralnem evropskem kraju, kjer bodo pogajanja lahko potekala v miru. Če sprejmete to mirno rešitev, sem prepričan, da vani bodo ljudje na svetu hvaležni za vaše edlo, ker boste storili zgodovinsko uslugo vsemu človeštvu. London, 28. sept. o. Ministrski predsednik je snoči imel iz svoje pisarne po radiu govor, s katerim je odgovoril na •Hitlerjeve besede predsinofn jim.To je za zdaj edini angleški odgovor na zahteve, ki jih jc predisinoenjim stavil Hitler v imenu Nemčije.- V govoru je Chamberlain dejal, da bo danes v poslanski zbornici, ki jc sklicana za •popoldne, obširno po loč a I o sedan jem težkem položaju v Evropi in o tem, kako je do n jega prišlo. Nisem mogel prej dati kake izjave, ker sem begal po Evropi in ker se jc položaj vsako uro menjaval. Danes se je malo pomiril in zato hočem povedati nekaj besed mladim Angležem in Angležinjam ter onim iz ostalih delov angleškega imperija. Dobil sem mnogo pisem i/. Anglije, Francije, Belgije, Italije, pa celo iz-Nemčije. Srce se mi je trgalo, ko sem iz teh pisem videl, s kakšnim zanimanjem spremljajo povsod razvoj dogodkov, posebno pa, ko sem videl, kako je vsem odleglo, ko so prezgodaj menili, da jc vojna nevarnost odstranjena. V tem času ne vidim, kaj bi mogel še koristnega storiti z nadaljnim posredovanjem. Kako strašno, kako fantastično in kako neverjetno je, da pri nas kopljemo rove in nadevamo maske proti strupenim plinom zaradi spora v oddaljeni državi, med ljudmi, o katerih ne. vemo ničesar. Zdi se skoraj možno, da postane spor, ki je v načelu že rešen, vzrok za vojno. Razumem razloge, zaradi katerih češkoslovaška vlada meni, da ne more sprejeti pogojev, ki jih ji postavlja nemška spomenica. Po svojih razgovorih s Hitlerjem mislim, da bi bilo možno, da se stvari urede, le če bi bilo dovolj časa. Vi že veste, da sem storil vse, kar le more človek storili, da bi rešil ta spor. Po svojih obiskih v Nemčij;i jasno vidim in vem, kako Hitler gleda na stvar in da mora vztrajati pri zahtevah nemškega naroda in pri svojih zahtevah. Hitler mi je povedal zasebno, snoči pa je povedal javno, da po rešitvi in ureditvi sudetskega vprašanja Nemčija ne bo imela v Evropi nobenih novih zahtev po ozemlju več. Bil sem v resnici iznenaden, da je Hitler vztrajal pri tem, da sc sudetski kraji priključijo takoj Nemčiji in da te kraje takoj zasedejo nemške čete. Takšno stališče se mi zdi nerazumljivo, če Hitler dvomi v pripravljenost češkoslovaške vlade, da bo izpolnila svoje obljube ter izročila omenjene kraje, sem ponudil v imenu angleške vlade jamstvo za obljube češkoslovaške vlade in sem prepričan, da vrednost naših obljub ne bo podcenjevala nobena stran. Ne bom opustil upanja na mirno rešitev in tudi ne bom odnehal z napori za mir, dokler bo le še kaj upanja nanj. Nikar se ne razburjajte, ko slišite, da ljudstvo kličemo k pasivni letalski obrambi, kajti to je samo varnostni ukrep, ki ga vlada v današnjem položaju mora izdati. Takšni __ 1 • __ y _ _ - nS <1 n n Vn lminn nll r*o] n (In in arninn nn! ml>n> n n ' e\ _ lega naroda. Če bi sc že morali boriti, bi morali imeti pred očmi velikecilje. Jaz sem pristaš miru do dna duše. Spor med narodi mi je mrzek, a če bi bil prepričan, da je, katerikoli narod trdno sklenil priboriti si nadoblast- nad vsem svetom s strahovanjem in silb. čutim, da bi sc bilo treba v tem trenutku treba upirati. Biti si moramo na čistem s samimi seboj, preden se spustimo v vojno. Vojna je strahotna stvar. Zato se mi moremo spostitf v vojno samo zaradi velikih ciljev, samo, če gre za velike koristi. Pa tudi sedaj samo v primeru, ko bomo precenili vse posledice, in kadar bomo mislili, da moramo nastopiti in da tvegamo vse za obrambo teh velikih koristi. Za zdaj pozivam vse, da mirno čakate, v kolikor vam je to mogoče, na dogodke, ki pri- dejo prihodnje dni. Vse dotlej dokler vojna ne izbruhne, je upanje, da jo bo možno preprečiti. Vi veste, da delam in da bom delal za mir vse do poslednjega trenutka. London, 28. sept. o. Posebni odposlanec angleške vlade Horace Wilson se je včeraj vrnil iz Berlina v London, kjer je imel razgovore z nemškimi odločujočimi krogi in kamor je Hitlerju nesel pismo predsednika vlade Chamberlaina. Poročajo, da je pismo vsebovalo naslednje tri točke: . . 1. Francija in Anglija ne sprejmeta spomenice iz Godcsberga. 2. Vojna bi bila strahotna za Evropo in za ves svet in se mora zato za vsako ceno pre- prccit1.Francija in Anglija ponavljata svoj načrt, pripravljeni pa sta pristati na nekaj sprememb, da bi se pospešila razmejitev v sudetski pokrajini. o Pred odhodom v London je bil Wilson sprejet pri illtlerju, ki se je z njim pol ure razgovarjal. London, 28. sept. m. Po snočnji seji angleške vlade, ki je trajala do II ponoči, ni bilo izdano uradno poročilo. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da so člani angleške vlade na svoji snočnji seji razpravljali o novem poskusu Anglije, predvsem Chamberlaina, za ohranitev svetovnega miru. Kakšen bo ta korak, o tem ti krogi ne povedo ničesar. Po seji angleške vlade je angleško vojaštvo začelo razdeljevati prebivalstvu maske proti strupenim plinom. Kakor hitro bo danes Chamberlain podal v poslanski zbornici svojo izjavo o resnem političnem položaju ter o naporih Anglije, da se ohrani mir, bo angleška vlada dala natisniti knjigo o poteku sedanje evropske krize. Chamberlainovega poročila radio ne bo prenašal. Objavljeno bo šele pozneje. O polnoči jc bil izdan razglas, da je poveljstvo angleške vojne mornarice sklenilo mo- bilizirati vse angleško vojno brodovje in poklicati mornariške rezerviste. Kraljev razglas o vpoklicii ^rezervistov je bil nabit po vsej Angliji danes. Vpoklicanih bo vsega '30.000 re- zervistov in 2000 mornariških častnikov. Uradno sporočilo angleške vlade odločno poudarja, da ta ukrep nima značaja vojnih priprav, marveč je samo varnostnega značaja. Berlin, 28. sept. m. Uradni krogi najodločneje zanikajo vest, ki jo je objavil Reuter, da je nemška vlada' obvestila praško vlado, da mora do danes oh 2 popoldne pristati na izpraznitev sudetsko-nemške pokrajine, ter da bo v nasprotnem primeru objavila-splošno mobilizacijo. Nemški uradni krogi ponovno poudarjajo, da ima češkoslovaška rok za izpraznitev teh pokrajin dne 1. oktobra. Ta rok tudi ostane. Berlin, 28. sept. o. Včeraj jc bilo v Berlinu opaziti veliko premikanje čet, ki so odhajale na razne strani, čete so korakale mimo Hitlerjevega stanovanja in kanclerja, ki se jc večkrat pokazal na balkonu, navdušeno pozdravljale. Pariz, 28. sept. m. »«...<» ; »>■'*• nister Bonitet je imel več sestankov s tujimi diplomati. Francoski politični krogi šc vedno mislijo, da bi se le še dal rešiti svetovni mir. Dobro obveščeni francoski krogi tudi izjavljajo, da jim jc znana vsebina predlogov, ki jih jc nesel Wilson včeraj v Berlin. V tem pismu Chamberlain sporoča Hitlerju, da bosta Anglija in Francija Nemčiji jamčili, da dobi nazaj tiste sudetsko nemške pokrajine, v katerih so Nemci v večini, kakor je naznačeno v londonskem predlogu. Za to je potreben rok fi dni. Odcepitev bi se izvedla postopoma pod nadzorstvom mednarodne komisije, že 1. oktobra bi pa Nemčija mogla zasesti okolico Ascha, ki jc kot klin zabita v češko ozemlje. Na ta način bi Hitler obdržal svojo besedo, da bo nemška vojska vkorakala v sudetske kraje žc dne 1. oktobra. < Angleška kraljica Elizabeta je včeraj imela govor ob splovitvi novega velikega prekomornika, ki bo nosil njeno ime. V govoru je dejala, da bo po božji milosti in dobri volji ljudi zmagal red nad zmedo in mir nad spori. Kraljica je tudi prebrala poslanico kralja Jurija VI., ki se slovesnosti ni mogel zaradi važnih državnih poslov udeležiti. Angleški kralj Jurij VI. je sprejel ameriškega poslanika in se z njim več kakor uro dolgo razgovarjal. Belgija je za varstvo meja do zdaj poklicala pod orožje 290.000 mož. Včeraj je biio vpoklicanih na novo šest letnikov. V Bruslju so za prevoz čet na mejo zaplenili vse avtobuse. Poljski prostovoljski zbor, ki naj bi v primeru vojne zasedel .Tešinsko, ozemlje, šteje zdaj 70.000 mož. Bolgarski kralj Boris se je po daljšem času vrnil iz tujine v Sofijo. Na tem potovanju je obiskal angleškega kralja Jurija VI., nemškega kanclerja Hitlerja in kneza namestnika Pavla na Brdu. Praška vlada je uvedla vojaško cenzuro nad tiskom, gledališčem, kinom, pismi in radijem. V obmejnem ozemlju so prebivalstvu zaplenili tudi vse radijske aparate. Rooseveltov mirovni poziv Hitlerju in Bčncšu je po vsem svetu žel veliko odobravanje in hvaležnost, ki priča, da si vse človeštvo'želi miru. Mussolini je Hitlerjev govor poslušal v svojem posebnem vlaku, ko se je vozil iz Verone v Rim. Žensko osebje nemškega, italijanskega in |)it ameriškega poslaništva je odpotovalo iz Prage. Moške moči so ostale na svojih mestih. Predsednik brazilske republike Vargas je Rooseveltu čestital za brzojavko, ki jo je predsednik USA ,poslal Hitlerju in Benešu. Vlaka sta trčila na postaji Borrken pred Es-senom. Pri nesreči je bilo ubitih 15 ljudi, veliko število pa ranjenih. Telefonski, brzojavni . in železniški promet med Poljsko in ČSR je docela ustavljen. Angleški in franc, tisk piše o Hitlerjevem govoru, da je bil sicer zelo silovit, da pa je vendar odprl nove možnosti za razg6vore in mirno urejevanje češkega vprašanja. Češkosldvuški politični krogi pravijo o Hitlerjevem govoru; da Hitler skuša zdaj osredotočiti ves politični pritisk na Češkoslovaško in da predvsem napada dr. -Beneša kot tvorca Češkoslovaške republike. Zanikajo; da bi Hitlerjeva spomenica vsebovala le tiste, točke, kakor jih ima francosko-angleški načrt. 150 naših krošnjarjev se je vrnilo iz Češkoslovaške v domovino. Politični odbor Zveze narodov je na včerajšnji seji sprejel angleški predlog o tem, da se ustava Zveze narodov izloči iz okvira mirovnih pogodb, s katero je bila do zdaj neločljivo zvezana. Reuterjeva agencija poroča iz Moskve, da sovjetski krogi nočejo (lati nikakih izjav o sedanjem položaju. Češkoslovaški vojni obvezniki odhajalo Maribor, 27. septembra. Na mariborskem kolodvoru se že od nedelje zvečer pri odhodu brzovlaka ponavljajo nenavadni prizori. Čehoslovaški vojni obvezniki odhajajo. Na kolodvor jih spremljajo njihove družine, prijatelji in znanci, k slovesu pa prihajajo tudi številni Mariborčani, zlasti mladina, ki odhajajoče navdušeno pozdravlja. Posebno lep sloves imeli'češki obvezniki, ki so odhajali snoči. Do sedaj je odšlo iz Maribona okrog 50 čeho-slovaških vojnih obvezinkov. Bili so to večinoma mojstri in preddelavci, zaposleni v tukajšnjih tekstilnih tovarnah. Ostalo pa je v Mariboru še gotovo okrog 50—100 obveznikov čelioslovaške vojske, ki pa so — sudetski Nemci. Tudi ti so dobili poziv, pa so Mariborčani radovedni, ali se mu bodo odzvali. To so večinoma vodilne osebnosti iz mariborskih tekstilnih tovarn. Če se pozivu ne odzovejo, je za nje nastal gotovo povsem drug položaj, saj se morejo smatrati po mednarodnem pravu za vo jne begunce ... Izgleda pa, da ni med njimi veliko pripravljenosti, da bi odpotovali branit domovino. Nekateri ravnatelji so namreč izginili že za mejo ter sedaj brzovajlajo iz. Gradca, da so bolni in da jih pred 1. oktobrom ne bo nazaj v Maribor... Oficielno je sicer železniški proniet s Češkoslovaško preko Nemčije ustavljen in v Maribor ne prihajajo več z brzovlaki direktni vagoni iz Prage. Kljub temu pa so med potniki še nekateri, ki prihajajo iz Češkoslovaške. Osebni promet po železnici je namreč še vedno mogoč, vrši se pa na češko-nemški meji s prestopanjem. Snoči je prispela v Maribor iz Nemčije tudi prva skupina češkoslovaških .državljanov, ki so živeli na Dunaju. Bilo jih je vsega skupaj 30 z družinami. Vsi so imeli diplomatske potne liste. Nemške oblasti jim sicer skraja niso dovolile izhoda ter so jih držale v Spilju več ur, potem pa je prišla odredba, da se pustijo naprej. Prenočili so v Mariboru, danes pa bodo nadaljevali potovanje naprej preko Romunije. Raznoterosti iz dnevne kronike Tombola v Kranju Dva avtbmobila • dve moL kolesi Vrednost vseh dobitkov nad 200.000 Din Kupite tablice v predprodaji po Din 5-; na dan tombole stane tablica Din Polovična voznina na železnici z nedeljskimi povratnimi listki. Zimski vozni red Ljubljana, 27. sept. Zimski vozni red v mednarodnem prometu ;e uveljavi ob polnoči od 1. na 2. oktober, v lo-\alnem prometu i>a ob polnoči od 2. na 3. oktober 1938. Spremembe voznega reda na naših progah -o večinoma navedene že na stenskih voznih re-lih, poleg teh pa stopijo v veljavo dne 3. oktobra 1938 še naslednje spremembe, ki niso označene la stenskih voznih redih: Bi*za vlaka št. 10-9 vozita na progi Belgrad— lesenice dnevno redno nepretrgoma še do konca jktobra 3938 in sicer vozi f>rzi vlak št 10 iz iJelgrada zadnjikrat 30. oktobra in brzi vlak št. 9 4 Jesenic zadnjikrat 31. oktobra 1938. Nadalje /ozi brzi vlak .št 10 v zimski dobi še iz IJelgra-la do Jesenic, od 22.—23. decembra 1938 do /ključenega 10.—11. januarja 1939 in od 5.-6. iprila do vključenega 12.—13. aprila 1939; brzi lak št. 9 vozi od Jesenic do Bolgrada še od 23. io 24. decembra 1938 do 11.—12. januarja 1939 n od 6.—7. aprila do 13.—14. aprila 1939. Pri-lodni odnosno odhodni podatki leh vlakov so na stenskih voznih redih. Potniški vlak št 630, ki odhaja iz Zagreba ji! kol. ob 19.30 in je vozil dosedaj le do Brežic, e podaljšan do Rajhenburga. Prvi jutranji vlak št 211 vozi tudi v zimski lobi iz Rogaške Slatine v Zagreb in islotako tudi sadnji večerni vlak št 2126 iz Zagreba do Ro-;aške Slatine. Izletniški vlak št. 928-920-929 Ljubljana glav. <01, — Bistrica Bohinjsko jezero vozi še do vključno (j. novembra 1938 ob nedeljah in praznikih. Izletniški vlak št 920-929 Ljubljana glav. ko!.— Bistrica Boh. jezero prične voziti dne 18. decembra 1938 in bo vozil ob nedeljah in praznikih do preklica. Navedeni izletniški vlaki imajo v označenih dobah na Jesenicah zvezo iz Rateč-Planice z vlakom št 8620-8029. Lokalni vlak št. 937, ki je dosedaj vozil le do Podnarta-Krope, je podaljšan do Krauja, kamor prispe ob 7.28. Lokalni šolarski vlak št. 928 ob delavnikih na progi Lesce—Bled—Jesenice izostane. Na progi Jesenice—Bistrica Boh. ježero izostane potniški vlak št. 930 (odh. Jesenice ob 5.50), vozi pa zato vlak št. 940 (odh. Jesenice ob 22.28 in prihod Bistrica Boh jezero ob 23.13). Ob nedeljah in praznikih, kadar vozi izletniški vlak št. 929, izostane na progi Jesenice—Bistrica Boh. jezenj vlak št. 919. Na progi Kranj—Tržič izostane vlak št. 8516 (odh. Kranj ob 10), vozi pa zato vlak št. 8516 b (odhod iz Kranja ob 16.10 in prihod v Tržič bb 16.39). Na progi Jesenice—Rateče Planica izostaneta polniška vlaka št. 8632 (odh. Jesenice ob 11.45) in 8625 (odhod Rateče Planica ob 15.21), vozita pa zato mešana vlaka št 8636 in 8637. Vlak štev. 8636 odhaja z Jesenic ob 11.45 in vlak št 8637 iz Rateč-Planice ob 14.28. Vlaka št. 8619 in 8622 vozita le ob sobotah in dnevih pred prazniki, kadar vozi izletniški vlak št 8620 iaostane na progi Jesenice—Rateče-Planica vlak št 8630. Na progi Ljutomer—Radgona izostaneta mešana vlaka št, 8832 (odhod Ljutomer ob 8.14) in 8831 (odhod Radgona ob 17.19), vozita pa zato Ljubljana, 28. sept Včerajšnji dan je bil dan številnih in hudih nesreč. Reševalni avtomobil je bil kar naprej na fcesti. Včeraj dopoldne' je neki kolesar lako nesrečno podrl nekega fantka pred hotelom »Štrukelj«, da mu je zlomil nogo. Ponesrečeni fantek je Markun Jožek, hišnikov sin s Tyrševe ceste. — Še hujša nesreča pa se je pripelila popoldne na Tyrševi cesti. Sedemletni Pavel Podboršek je hotel preteči ceslo, ki je vedno polna vozil. Nasproti je privozil neki avtomobilist, ki se mu je Pavel komaj še zadnji trenutek pravočasno umaknil. V tem pa ga je že podrl na tla neki motocikljst in hudo poškodoval dečka. Kolo motorja je šlo čezenj in mu zlomilo hrbtenico, deček pa se je poleg tc-ga še hudo vgriznil v jezik in ima hude notranje poškodbe. — Že pozno zvečer pa so bili reševalci klicani v Šiško, kjer je padel pod traili-vaj 35-letni sprevodnik cestne železnice Franc Drišler z Viča. DraSler je dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Motorni vlak v Ljubljani Direkcija državnih železnic je na nekaterih progah že pred časom uvedla v promet motorne vlake, ki so se prav dobro obnesli. Tudi pri nas so se razni odločilni krogi ponovno zavzemali pri Upravi drž. železnic, da bi se motoriziral tudi promet na nekaterih progah na področju ljubljanske direkcije. Zdaj je videti, da je glavna železniška uprava ustregla tej prošnji, kajti včeraj je pripeljal na glavni kolodvor v Ljubljani prvič motorni vlak iz Zagreba. Vlak se je ustavil na kolodvoru točno pol minute pred 14. 142 kilometra dolgo progo od Zagreba do Ljubljane, za katero rabi brzi vlak 3 ure in 40 minut, je prevozil motorni voz v 1 uri in 55 in pol minute. O progi Ljubljana-ZagTeb so strokovnjaki sprvft trdili, da bi nemara ne bila sposobna za motorizirani promet, ker je v preslabem stanju. Včerajšnja poskusna vožnja pa je pokazala popolnoma zadovoljive rezultate. Tako so se vsaj izrazili člani komisije, ki so bili na lej poskusni vožnji edini potniki v vlaku. Motorni vlak se je ob 15.04 znova vrnil v Zagreb, danes pa se bo ta poskusna vožnja ponovila. Če se bo dobro obneslo, smemo upravičeno pričakovati, da bo uvedfcn reden motorni promet na progi Ljubljana-Belgrad, kar bo brez dvoma velika pridobitev zlasti za razne trgovce in druge osebe, ki jim je dragocena vsaka minuta, a so zaradi velikih zamud, ki jih imajo naši vlaki in brzi vlaki često izgubljali po več ur časa. Hella Nuolijoki: Žene na Niskavuoriju II f« Po trikrat, po štirikrat so morali no,silci glavnih vlog 6noči ob zaprti sceni pred občinstvo. Ploskanje in navdušenje sta se le stežka polegala. Snov, ki jo obdeluje finska književnica Hella Vuo-lijaki v tej svoji drami, je gledalcem prav blizu; ni dvoma, da se ljudje tudi še marsikje drugje na svetu zgledujejo nad svobodnimi nazori mlajšega i rodu, ki ga razumevajo, ga obsojajo ali pa mu : oproščajo, v državah, ki so prav zaživele šele po . sveto,vni vojni, so problemf, kakršen je ta, ki ga mojstrsko obravnava Vuolijokijeva, ostri, aktualni in pomembni, drugod po svetu pa se ‘dandanašnji že občutevajo kot neizogibno zlo in kat pot, po kateri iztreznjeni ter po zmotah in blodnjah viharnega časa v etiki znova etično obnovljeni ter učvrščeni ljudje ne bodo ho.dili. Ponekod bi zgodba Arneja in Ilone dandanašnji že ne pomenila ničesar drugega več kot nepotrebna in ohlapna družabna senzacija, za katero sta poskrbela dva mlada človeka, ki sta nepremišljeno sledila glasu srca in prestopila plotove, slepa v čustvu za dolžnosti in za svetost obveznosti, ki se jih noben rod ne bo smel Otresati kakor nadležnih slamnatih bilk. . . Razumljivo je, da so moralni potresi in nova gesla, ki so jih ti potresi kot opravičilo prinesli' s seboj, opaznejše vznemirili severne dežele, kjer je tradicija in strogost v izvajanju in ohranjevanju starega reda trdnejše usidrana v nositcljicah vsega konservativnega, v ženskah. Vse drugačno moč in ugled ima ženska na severu, njen vpliv in merodajnost nosi’ v skupnosti mnogo potez nekakšnega ublaženega matriarhata. Razumljivo nam zato postane boj svobodnejšega naziranja o razmerju med moškim in žensko, boj kakor so ga z vso strastjo in pa-tosom opisovali veliki nordijski*literati. Eno samo ime naj omenimo, svetlodoneče in prodorno, za'svoj čas program nesoče, velikega Ibsena, ki je spremembo v razmerju slavil z velikim mojstrstvom in za svoj čas tveganim pogumom, dasi tudi njegove utemeljitve niso mojjle ogreti in prepričati do kraja nikogar, razen tistega, ki se je v starem okovju zares dušil in si želel vabljive, pa čeprav nečednostne poti v svobodnejše ravnanje. Zdelo 6e je, da Ibsen govori v imenu vsega sveta — toida minula so leta in prah pozabljenja je odvzel mislim, ki so bile videti tako bleščeče in za nesmrtno veljavnost odločene. Literata Ibsena še visoko častimo, tromba njegovih tako krepko metanlh deviz pa 6e nam zdi dandanašnji zarjavel instrument, ki ga je godbenik dal napraviti čez potrebo velikega. Problemi, ki jih je že pred časom podčrtaval Ibsen, so zadeli Finsko pozno — šele po svetovni vojni, kakor nam s tem svojim delom izpričuje Vuolijokijeva. Morda se je. zamajalo v temeljih mnogo rodbin, verjetno je, da so dih novega časa in novih nazorov ljudje začutili v vsej njegovi burni nestrpnosti in nebrzdanosti. Za nas »2ene na Niskavuoriju« niso evangelij, problematika, ki je‘v njih razgrnjena, nam je že odmaknjena pozna dediščina ibsenovskih časov, dasi to ljudem, ki so jim všeč vse, velike in majhne moralne ohlapnosti iz razloga, ker po njihovem mnenju v nemali meri skrbe »za nov družabni red In za boljšo po-,Vreme< in začel izdajati tudi velik dnevnik. Najprej je bil predsednik upravnega odbora tega podjetja in njegov ravnatelj, kasneje po povečanju delniške glavnice v podjetju pa je postal generalni ravnatelj. Stevanovič je bil skromen delavec, ki je stopil v aktivno politično življenje šele letos, ko je bil spomladi imenovan za senatorja. Med prvimi, ki so ga prišli pokropit na mrtvaškem odru, sta bila tudi notranji minister dr. Korošec in minister dr. Miha Krek. Avtobus, ki vozi na progi Split—-Trogir, so napadli kmetje iz vasi Kaštel Lukšič. Ko je avtobus privozil skozi vas, so ga kmetje — bilo jih je več sto — ustavili, potegnili iz avtobusa nekega potnika — kmeta iz Radošita — in ga začeli tolči in tepsti s palicami in kamenjem. Pri napadu so sodelovale tudi ženske in otroci. Šofer in potniki niso mogli nič pomagati. Oblasti so potem prijele nekaj kmetov pojasnile vzrok -napada. V Kaštelu Luksicu se. je bila raznesla vest,.da so v bližnji vasi Radošičih ubili nekega njihovega sovaščana. Toga sovaičana namreč nekaj dni hi bilo na-mrjtiii česar so v Kaštel Lukšiču sklepali, da so ga tam ubili iz starega sovnaštva, ki je vladalo med obema vasema. Ko so izvedeli, da se z avtobusom pelje za morilca označeni kmet iz Radošičev, so ga potegnili iz vozila in pretolkli. Ko so ga orožniki pozneje iskali, ga niso mogli več najti. Takrat pa se je tudi že izvedelo, da se je bil vrnil domov zdrav tisti sovaščan, za katerega so mislili, da so ga v bližnji vasi ubili. Dogodek kaže nenavaden primer pobesnelosti, ki se mnogokrat izraza v obračunih med političnimi nasprotniki na Hrvaškem, V Hercegovini so zaključili z obiranjem tobaka. Letos so tamkaj posadili okrog 165 milijonov stebelc. Finančno ministrstvo je sprva odobrilo Hercegovini nasaditev 150 milijonov stebelc, toda na podlagi sadnih predpisov so smeli to število prekoračiti za 10 odst. Vsega so nabrali okrog 440 vagonov tobaka. Zaradi suše letos listi niso bili Široki, pač pa je bil tobak zato čist, dober in zdrav. Iz Trstena pri Dubrovnik« je včeraj odpotoval v Turčijo nemški, gospodarski minister Wal-ter Funk. Mudil se je bil tamkaj teden dni ter v tem času obiskoval razne okoliške kraje, slednjič tudi Cetinje, kjer je bil v gosteh pri banu Ivaniševiču. Za soboto pa je v Dubrovniku najavljen vodja nemškega športa voh Tschammer und Osten. V pijnnčm stanjn je ubil človeka Miloš Vulič iz 2agubicet v Srbiji. Kmet Jovanovič je prišel v vaško kavarno in tam zagleda) starega svojega nepri.jatelja Miloša, ki je bil popolnoma pijan. Miloš ga je začel takoj ubadati in psovati, da je bilo Jovanoviču nazadnje zadosti ter je pijancu prisolil- krepko zaušnico. Togoten pa je Miloš potegnil nož in ga zasadil nasprotniku v oko. Rezilo je prodrlo v možgane. da je Jovanovič obležal na mestu mrtev. Pijanca so'slednjič ukrotili in zaprli. Dostojno grobnico v svetovni voj ni padlih vojakov dobimo naposled tudi v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu. Mestna občina je pravkar razpisala dela za zgradbo spodnjega dela grobnice, kamor bodo položene kosti žrtev svetovne vojne in tudi koroških borcev. Nad grobnico bo stal krasen mavzolej s spomeniki judenburškim žrtvam in koroškim borcem ter drugim žrtvam svetovne vojne. Vsa grobnica bo zgrajena po načrtu arhitekta Eda_ Ravnikarja, ki je meseca januarja pri natečaju dobil prvo ngrado. Vsa dela bbdo veljala okrog 500.000 din in bodo gotova prihodnje leto. 1 o Vseh svetih takoj prično z izkopavanjem po-zemskih ostankov žrtev in z njih prenosom v grobnico. Razpisana so tudi že tesarska, mizarska in kleparska dela za glavno poslopje Žal pri Sv. Križu, ki kaj hitro rasto iz zemlje, da bomo prihodnje leto žc gotovo imeli prepotrebno mrliško vežo s krasnim Vrtom umrlih. lfesrečno družijio slaboumnikov imajo v Vin kovcih. Pred nekaj dnevi je paralitični 28-Ietni sin vdove Elizabete Pšenice napadel sredi ulice 12-letno gimnazijko, jo hudo oklal, nato pa sam izvršil samomor. Njegova mati, ki je že od prej kazala znake slaboumnosti, pa hodi zmerom na kraj tega zločina in moli za svojega nesrečnega sina. Včeraj pa je grozila mladim gimnazijkam, da jih bo vse poklala. Policija jo je zato prijela in dala v opazovalnico umobolnice. Vse te družine se je držala velika tragedija. Že trije sinovi in njen mož so si sami končali življenje, medtem ko se je hči zastrupila. Sodni odmev velike tihotapske afere Ponarejeni dokumenti finance ta nagrado Ljubljana, 28. septembra. Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani' je bila . prišla v hude sitnosti, kajti proti njej je bila pred približno 4 leti uvedena obširna carinsko-kazenska preiskava zaradi tihotapstva raznih strojev iz inozemstva. Pri teh poslih so bile izvršene najrazličnejše transportne manipulacije. Stroji so bili poslani v Ljubljano iz Nemčije, e katero je bila naša država takrat v carinskem sporu in so za njo bili vpeljani maksimalni carinski tarifi. Kemični tovarni pa se je posrečilo S po.mo&jo belgrajske transportne tvrdke Gondrand & Comp. stroje uvoziti carine prosto. Zadevo je ovadil, kakor je očitno iz velike končne sodbe, bivši knjigovodja tovarne Peter Pirc. Kemična tovarna je bila kaznovana na plačilo carine in visoke globe v skupnem znesku nad 5 milijonov dinarjev. Na podlagi te sodbe je državno pravobranilstvo v Ljubljani predlagalo pri okrajnem sodišču vknjižbo zastavne pravice za to globo pri vseh nepremičninah. lastnih tej tovarni. Zadeva se je naprej razvijala. Kolikor nam je znano, je ta globa bila še letos vknjižena na tovarni Borba za polmili onsko nagrado Peter Pirc, ki je nesrečen, skoraj kriminalen tip, je skušal doseči nagrado, ki jo je računal nad pol milijona. Napel je vse sile, hodil okrog vseh mogočih odločilnih faktorjev in skušal dobiti informacije, kako je s to nagrado. V začetku lanskega decembra je prišel v pisarno finančnega svetnika na fin. ravnateljstvu g. Gunde in ga prosil za informacije, kako je z njegovo nagrado v znesku pol milijona dinarjev v zadevi Kemične tovarne. Pirc se je kmalu o.dstranil in kakor sklepajo, je pri odhodu v sosedni sobi pograbil uradno štampiljko, ki jo je nato porabil, da je sestavil dva uradna dokumenta, pod katera je pritisnil štampiljko in pristavil primerne po.dpise. Napravil je »priznanico« in potrdilo o izplačilu nagrade v znesku 521.145 din. S tema dvema dokumentoma je začel Pirc nato po mestu iskati posojilo in razno blago na kredit. V svoje finančne po.-sle pa je zapletel tudi mesarskega mojstra Antona Sagmeistra. Ta je bil prepričan, da so dokumenti pravilni in jc pomagal »Pircu iskati primeren kredit odnosno blago na upanje. Pirc si jc hotel nabaviti elegantno obleko, perilo in nekaj denarja. Sagmeister je celo bodil okrog raznih uglednih oseb in politikov, da bi se v Belgradu zavzeli za Pirčevo zadevo. V zadevo je bil »upučen« tudi nar. ooslanec Koman in na-prošen, da intervenira v Belgradu. Pirc si jc nameraval nabaviti tudi pisalni stroj, da bi potem »uradno« reševal razne svoje zadeve in pisal razne vloge na "pisalnem stroju, kar jc baje bolj učinkovito. Spekulacija mu ni uspela. Bil je kmalu razkrinkan. Peter Pirc je septembra 1936. ponaredil -potrdilo banske uprave, da je Terezija Udovičeva sprejeta v službo kot snažilka pri banski upravi. To revo je Pirc opeharil za 600 din. Na zatožni klopf Pred mali »enat, ki mu je predsedoval s. o. s. g Lvan Brelih, sta etopila včeraj 23. junija 1900. v Ljubljani rojeni, zasebni uradnik Peter Pirc in 23‘. oktobra 1867 v Piščah Tojeni, v Ljubljano pristojni mesarski mojster Anton Sagmeister. Državni tožilec dr. Leon Pompe ju je obtožil zločinstva ponarejanja listin in drugih deliktov. •Obtoženi Pirc Peter je priznal, da je ponaredil potrdilo banske uprave za Terezijo Udovičevo, ki mu je res dajala denar, da je za njo iskal boljša 6lužbo. Vedno ga je nadlegovala. Da bi se je rešil, je fingiral dopis banske uprave. Sestavljal je tudi za njo vloge na sodišče. V zadevi ponarejanja uradnih dokumentov finančne dirckcije pa je zanikal vsako krivdo, trdeč, da mu je dokumente izročil neki uradnik finančne direkcije Matjašič; ki ga pa niso mogli najti na direkciji v nobenem resoru. Soobtoženi Sagmeister je prav prostodušno in odkrito pripovedoval razvoj afere in kako je bil vpleten v Pirčeve poslovne zadeve z nagrado. Trdno je bil prepričan, da so dokumenti pravilni in v redu. Pirc je rabil posojilo. Predsednik: »Vaša žena ni verjela v pravilnost potrdil?« Obtoženec je pripomnil, da je žena res imela neke po-misleke, pozneje pa je bila o vsem tudi prepričana. Pirc je tožil, da mu država vedno zavlačuje izplačilo in da bi bila umestna kaka intervencija. Sam Sagmeister ni imel namena goljufati, verjel -je, da bo Pirc res dobil polmilijonsko nagrado-Branilec Sagmeistrov je celo pripomnil, da jc Sagmeister ponujal Pircu svojo hišo v nakup, ker je bil prepričan o nagradi. Zagonetni Mat ašič Pirc se je trdovratno izgovarjal na okolnost, da mu je listine preskrbel uradnik finančne direkcije Matjašič. Kot priča jc bil v dvorano pozvan neki Ivan Matjašič. Predsednik: »Poznate-li koga obeh obtožencev?« Priča ležerno: »Nobenega osebno. Na videz Pirca, ki sem ga večkrat videl z nekim gospodom v Bujasovi »džungli« v Prešernovi ulici. Drugače Pirca ne poznam.« Priča fin. svet. Gtinda: »Pirc je bil lani v začetku decembra pri meni. Prosil me jc za informacije glede polmilijonske nagrade v zadevi Kemične tovarne. Prosil je za intervencijo. Štampiljka je izginila iz sosedne sobe, skozi katero je moral iti Pirc. Lahko je mimo, grede Pirc pritisnil štampiljka na ponarejene dokumente.« .Priča jc nadalje piipomnil, da mu ni znano, da bi bil kak uradnik Matjašič nastavljen pri fin. direkciji Osleparena reva Priča Terezija Udovičeva je pripovedovala, kako .se je seznanila s Pircem, kako mu je dajala denar, vino in cigarete. Omenila je: »Vedno mi je obljuboval službo na banski upravi. Nastavljena bom za snažilko. Za prošnje je zahteval denar.« Predsednik: »To ubogo revo ste osleparili tudi tako, da ste se ji predstavljali kot pomožni sodnik in ste za njo vodili neko tožbo.« Pirc: »To ne!« Priča: »Ne bi 6C sama mogla kaj takega izmisliti. Govorili ste, da ste pomo.žni sodnik in da vse zmorete!« Dala mu je 600 din. Priča Milka Sagmeister: »Splošno so govorili, da dobi Pirc 521.000 din nagrade. Sama sem imela pomisleke.« Priča žena Pirčeva: »Sagmeister je govoril, da ima zveze z notranjim ministrom in poslancem Komanom. Poslanec mu je pisal, da je »vsa stvar v teku«. Nikoli nisem verjela na kako nagrado. Moža je vse tako zmešalo, da je re« začel misliti na nagrado.« Predsednik: »Ste verjeli v pristnost potrdil?« Priča: »Nikdar nisem verjela.« Priča Artnik in še druge priče so povedale nekatere za proces zanimive okolnosti, nakar je bila razprava prekinjena in 6e bo nadaljevala 4. oktobra. V vseh banovinskih mestih so že odbori za preučavanie ljudske prehrane Bolgrad, ‘28. septembra. Po pravilniku, o državnem odboru za preučevanje ljudske prehrane, ki ga je izdalo ministrstvo za fročlalno politiko, se je včeraj sestal v ministrstvu odt>or, da določi program in načrt svojega delovanja. V odboru so zastopani: socialno, vojno, kmetijsko, trgovinsko, notranje, pravosodno, finančno in prosvetno ministrstvo, Narodna bankn, Agrarna banka Prizad, Ontrala industrijskih korporacij. Glavna zadružna zveza. Centralno tajništvo delavskih zbornic. Rdeči križ. Zveza zdravstvenih zadrug, Obrina zbornica in Centralni higienski zavod. Hazen odbora v Belgradu so v vseh banovinah ustanovljeni banovinski odbori za preučevanje ljudske prehrane s podobno sestavo kakor je državni odbor. Po izvršitvi vseh pripravljalnih del za ustanovitev državnega odbora in banovinskih odborov so je na včerajšnji seji konstituiral državni odbor in izvolil za predsednika dr. Štefana Iliča, načelnika ministrstva za soc. politiko, za podpredsednika g. Grujiča, inšpektorja kmetijskega ministrstva in za tajnika dr. Pirca, Sefa socialno-•medicinskega oddelka Centralnega higienskega zavoda. Nato se je začela debata o nalogi državnega Šmartno pri Litiji Regulacija. Meseca julija je pričela naša občina regulirati potok Kostrevnico; potrebni kredit je dala na razpolago banska uprava. Regulacija je bila že nujno potrebna, ker je potok v primeru močnega deževja prestopal bregove in preplavljal bližnje njive, travnike, banovinsko cesto in mnogokrat tudi vdrl v bližnje hifie. Pri regulacijskih delih so bili'zaposleni skoraj , vsi brezposelni tukajšnje občine. Ker pa se je potrebni kredit izčrpal, šo z delom za letošnje poletje prenehali. Trdno pa upamo, da nam bo tudi v bodočem letu banska uprava priskočila na pomoč za zaključek regulacije po načrtu. Naš Rdeči križ. V letošnjem letu se je pri. nas ustanovilo društvo Rdečega križa, ki si je v svoj program med drugim postavilo tudi nalogo, da v jesenskem in zimskem času organizira razna predavanja. Prvo tako predavanje je bilo za zaključek tedna Rdečega križa v nedeljo 25. 6epteinbra po prvi maši v ljudski šoli. Predaval je g. dr. Franta Mis in sicer »O bistvu samaritanskega dela Rdečega križa«. Domači predsednik društva pa >0 namenu društva Rdečega križa«. Udeležba je bila zelo številna, kar služi v dokaz, da naše ljudstvo pravilno pojmuje človekoljubno poslanstvo Rdečega križa. _ Spomenik padlim vojakom. Naša sedanja občinska uprava se je sporazumno z domačimi bojevniki zavzela za postavitev spomenika žrtvam, padlim v svetovni vojni, v dokaz priznanja in hvaležnosti za brezmejne napore, katere so žrtvovali na oltar domovine s svojini življenjem. Sicer’bi se že pred leti postavil dostojen spomenik, a so se vedno pojavile nepremostljive ovire. Spomenik bo postavljen na pokopališču v Šmartnem. Dan in čas blagoslovitve še ni določen. odbora za preučitev ljudske prehrane. Ustanove se trije odseki z nalogo, da čimprej izdelajo načrt in svoj delovni program. Prvi odsek se bdatkov [>o tem pravilniku bodo državni odbor in banovinske odbore podpirale državne oblasti in ustanove, ki se bavijo s temi vprašanji, in vse gospodarske in zasebne ustanove podobnega značaja Iz športne krošnre Rndge je postal profesional. Po zadnjih poročilih iz Amerike je Donald Budge definitivno prestopil k profpsionalom. Nekaj turnirjev bo odigral še kot amater, začetkom leta 1039 v januarju pa bo že nastopil proti Vinešu. Nato ix>Rta pa oba Amerikanca skupno z Fredom Perryjem in \Viiliamom Tildeuoin nastopala jx> severno ameriških mestih. Donald Budge bo za prestop dobil 150.000 dolarjev. V. zimske olimpijsko igre lota 1940 bodo v St. Moritzu. Potem ko sta i Norveška i Finska odklonili organizacijo zimskih olimpijskih iger, je £vica pristala na to, da bo že drugič pripravila zimske olimpijske igre. Zaradi spora mod mednarodnimi olimpijskim odborom in mednarodno smučarsko zvezo zaradi poklicnih smučarjev učiteljev kaže, da bodo V. zimske olimpijske igre okrnjene in bo program obsegal samo tekmovanja v drsanju, lednem hokeju, sankanju in smučanju za vojaške patrole, dočim bodo skoki in tekme v teku skozi vratca sicer na programu, vendar izven ofi-cielnega olimpijskega programa. Ni pa izključeno, da bo med obema gori omenjenima organizacijama nastalo soglasje, tako da bodo tudi V. zimske olimpijske igre kompletne kot so bile do sedaj. Za letošnje svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo oti 10. do 19. februarja v Zakopanih na Poljskem, je poljska smučarska zveza dobila že lepo število prijav. Tako sta Francija in Švica priglasili že 20 tekmovalcev, Italija 20, Norveška 17, Švedska 8. Od drugih držav poljska smučarska zveza še ni dobila nobenih prijav, vendar računajo Poljaki na veliko udeležbo tudi s strani vseh drugih držav. Naročajte Slovenski dom! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Baronietei-sko stanje i e ni p e ratun V < ’*• r > II \ X — Veter (»mer, jakost) Pada vine 1 n c s C3 , kn -i c e LU/UI vrsta Ljubljana 709 1 20-9 10: 93 10 ENE, — Maribor 769-3 19-2 50 90 5 - 0 — — Zagreb /65-6 230 8-0 50 3 0 — — Belgrad 770-5 200 12-C 60 5 is — — Sarajevo 7726 22-0 4-0 90 B|l. 111 0 — — Vis 769- 200 14-0 90 5 0 — SpJit 7089 27 0 15-C 60 0 NNFs Kuni bo> 707-: 24-0 lo0 50 0 Ns — Rab 7W 210 15-0 55 0 N, — Ouiirovn 767' 25-0 140 40 0 NE, — — Vremenska napoved: stalno, deloma oblačno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub-Ijani od včeraj do danes: Včeraj je bila iz noči do 7.30 nizka in gosta, do 8.50 srednja, a do 9.40 redka visoka megla. Ko se je megla dvignila, je bilo večinoma jasno vreme do 14, ob 14 se je pričelo naglo oblačiti in je bilo skoraj popolnoma oblačno do 18.50. Zvečer se je zjasnilo, ponoči pa je bilo nekoliko oblačno. Koledar Danes, - sreda, 28. septembra: Venčeslav. Četrtek, 29. septembra: Mihael. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Sprememba v ljubljanskem mestnem svetu. Izvedeli smo, da se je razrešitev g. dr. Kamušiča izvršila na lastno željo in iz osebnih razlogov, ne pa morda iz političnih. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo delal napačnih sklepov. — Gospod Stanko Prek poučuje v novero šolskem letu na šoli Glasbene Matice kitaro, saj je. igranje na tem inštrumentu pri nas močno razširjeno. Radijski publiki pa je tudi znan s svojih nastopov v ljubljanskem Radiu. Kaj vse se da igrati na tem inštrumentu — kitari m do kake višine, predvsem tehnične, nam bo pokazal g. Prek na kitarskem solističnem večeru, ki bo v ponedeljek, dne 3. oktobra ob 20. uri v mali Filh. dvorani. Vse, ki se zanimajo za kitaro, vabimo ta večer k umetniški produkciji g. Stanka Preka. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice. Za oglednika živine na Viču in za izdajatelja živinskih potnih listov je mestni župan imenoval Škerbla Ivana, kovača na Viču, Tržaška cesta št. 137, hkrati je pa razrešen dosedanji oglednik Pavlič Ferdinand, gostilničar in posestnik na Tržaški cesti it.. 29, ki zaradi prezaposlenosti ne more več opravljati še. teh poslov. DruStvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani, objavlja, da s« izlet e posebnim vlakom dne 2 oktobra na »Prleško goetuvanje« v Ljuto,mer preloži na nedoločen čas. Blagajna poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, posluje od 1. oktobra t. 1. dalje za stranke od 8 do 13. Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega knjižničarja na juridični fakulteti v Ljubljani. Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane in podpisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 3. Zakona o uradnikih in z dokazilom o popolni srednješolski izobrazbi po čl. 185, lit. c. Obče univerzitetne uredbe, jc vložiti najkasneje do 15. oktobra 1938 na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pred-noet imajo prosilci, ki »o žc bili v državni ali samoupravni službi. Poleg državnh jezikov morajo kompetenti obvladati tudi nemščino in po mo.ž-nosti še kak romanski jezik. Dirka na Grad. Vodstvu dirke Moto-Hermesa so oblastva zagotovila vso svojo podporo. Po obisku v posameznih klubih se more pričakovati, da bo udeležba dirkačev prekoračila v«e dosedanje grajske prireditve, kakor tudi, da bo borba med posameznimi klubi in dirkači srdita, Prireditev bo nudila občinstvu, katero vabimo, da se je čim Stevilneje udeleži, odpočitek v sedanji napetosti. Pričakujemo, da bo na Gradu mrgolelo gledalcev. Opozarjamo pa že v naprej, da sc bo vodstvo dirke, ki garantira, da bodo vse tehnične izvedbe na vrhuncu, držalo strogo cestno policijskega reda, kakor tudi točne izvedbe programa. Nadalje prosimo, da občinstvo upošteva propagandni značaj danes tako važnega motociklizma. Če hoče organizacija delati intenzivno, je združeno s stroški, zaradi česar prosimo, da se občinstvo odzove spontano., sicer samo na sebi upravičeni zahtevi* po plačilu vstopnine. Moto-Hermes. Ljubljansko gledališče Drama. Sreda, 28. septembra: Car Fjodor. Red ‘Sreda. — Četrtek, 29. septembra: Veriga, Red Četrtek. — Petek, 30. septembra: zaprto. — Sobota, 1. oktobra: Izsiljena ženitev. Ljubczen-zdravnik. Premiera. Premierski abonma. Opera. Sobota, 1. oktobra: Boris Godunov. Red A Otvoritvena predstava. — Nedelja, 2. oktobra: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Opera: Otvoritveni teden v operi bo prinesel niz oper, ki so črpane iz slovanske operne literature. Prva redna predstava v sezoni 1938-39 bo v soboto, dne 1. oktobra. Uprizorili bodo veliko rusko opero »Boris Godunov«, ki je bila pripravljena za letošnjo sezono konec lanske. V nedeljo 2. oktobra bodo peli večno lepo Smetanovo opero »Prodana nevesta«, nato bo sledilo Gotovčevo delo »Ero z onega sveta« ter premiera izvirne operete »Na sinjem Jadranu«, ki je imela v Zagrebu izredno lep uspeh. Ponovil se bo kot ljudska predstava »Gorenjski slavček«. Za tem sledijo premiere novih del, in sicer: Donizetti: »Ljubavni napitek« z gostom Chrisrt-i Solaryje v glavni vlogi, dalje Massenetov »Don Ouichot«, Smetanov »Poljub«, v novi zasedbi Verdijeva »Aida« in opereta »Gef-ša«, ki je tudi že pripravljena. Sobotna prestava »Boris Godunov« bo za red A. Slov. Bistrica Tukajšnje Prosvetno društvo je v nedeljo dne 25. t. m. proslavilo 20letnico obstoja naše države. Narodno obrambni odbornik je v globokih besedah očrtal idejne tokove v zadnjih 20 letih pri nas. Občinstvo ga je večkrat prekinilo z burnim odobravanjem. Naravnost zagrabila pa je vsakogar igra Franceta Bevka: »Kajn:, živa slika istrske borbe za besedo, pesem in domačijo in našo kri. Nerešeno vprašanje na Pohorju Številni primeri tuberkuloze, revmatizma, kostne in možganske jetike • Možganska jetika, na kateri tudi boleha več ljudi na Pohorju in ki je že terjala žrtve, je.bolezen, proti kateri še ni zdravila. Tudi ta nastane zaradi prehlada. Bolnik trpi dolga leta na vednem glavobolu, razen tega mu pešajo še oči. Ugotovljeno je, da je planinski pas med Skomarjem in Kcbljem kraj, kjer je ta bolezen najbolj usidrana. Pred dobrim mesecem je v celjski bolnišnici umrla mlada žena od Sv. Kunigunde nad Zrečami kot žrtev možganske jetike kmalu po porodu Mučila jo je že več let na način, kot smo ga prci omenili. Navedena dejstva tvorijo za naše južno Pohorje tako važen zdravstveni problem, da ne preostane ničesar drugega ko,t začeti z reševanjem Bolnikom bo treba priskočiti na pomoč, ljudstvo pa se bo moralo pričeti poučevati o zadržanju ob boleznih, a vodstvu pred obolenji, o pažnji pred vremenskimi spremembami in njihovimi vplivi na telo, o pospeševanju mlekarstva, zlasti pa tudi o snagi. Bojimo se namreč, da bodo prej omenjene bolezni stalni spremljevalci tukajšnjega prebivalstva, katerega življenje je že samo ob sebi tako ležavnoi. Vztrajno in umstveno delovanje v tej smeri pa bo vsekakor rodilo uspehe! Slov. Konjice, 27. septembra. Ko pride človek na Pohorje v višino 600 m, >a že objame popolnoma drugačen zrak. Čim višje ie vzpenja, tembolj močnega in zdravega se po-iuti vsak, kogar pot zanese v te lepe kraje. V eh višinah se dolinec načrpa svežega gorskega :raka, ki je za zdravje neprecenljive vrednosti. Zaradi tega marsikdo misli, da v teh hribih :ive samo zdravi ljudje, ker sp v objemu planin-kega zraka varni pred raznovrstnimi obolenji. To mnenje — ki bi vsekakor moralo biti pravilno — pa je z ozirom na resnično zdravstveno stanje ukajšnjih prebivalcev nad 600 m visoko kljub emu zmo,tno. Posebno velja to še za kraje v slo--enjekonjiškem okraju, in to iz razlogov, ki jih lavajamo spodaj. Podatki so stvarni ter jih ne depšavamo, ne pretiravamo. Ugotovljeno je namreč, da na južnih po.hor-.kih pobočjih v slovenjekonjiškem okraju veliko itevilo prebivalcev vseh starosti in obeh spolov rpi na tuberkulozi, kostni jetiki, sklepnem rev-natizmu, išiasu in sličnih boleznih. Sedaj pa sc e našel še primer možganske jetike. Te bolezni -o stalnega značaja in na veliko nesrečo tudi dedič. Zato se bo marsikdo vprašal, kako je to — »redvsem jetika — mogoče. Temu pa se ni prav nič čuditi. Pohorci so tr-)ini od zibeli do groba. Vedno morajo težko de-ati. Čeprav uživajo tečno hrano kot žgance, ržen n ovsen kruh, krompir in zelje ter mnogi dočaka visoko 6tarost, je na drugi strani resnica, da ta mostavna hrana brez spremembe in brez mleka er zelenjave ustvarja na splošno- neugodno :dravstveno stanje. To je vidno zlasti pri stanovalcih preko 700 m nadm. višine. — Ljudje spe lavadno v enem in istem prostoru skupno, moka mladina tgr moška služinčad pa se pozimi lavadno preseli v »viseče postelje«, ki so pritr-enc na stropih hlevpv, kjer 8—12 urno spanje Inevno skozi 5 mesecev gotovo ne utrjuje zdravja. Pehpnsko pobočje je na področju slovenje-tonjiškega okraja zelo razčlenjeno in hribovito, diše leže po vseh legah. Vetrovi in burje imajo >ovsod odprto pot. Ker sp Pohorci zelo delavni, tikoli prav ne pazijo na vremenske razmere. Zato ih često v enakem položaju najdejo sonce in ve-er, vročina in mraz, kar naravnost pospešuje bo-ezni prehlajenja. Tuberkuloza je zalo posledica pomanjkljive »rchrane ,in stanovanjskih prilik, kostna jetika, evmatizem, išias in sl., pa mučijo hribovce zaradi i’edne izpostavljenosti jlehernim vremenskim iz-jremembam. Število na teh obolenjih umrlih in jr.lnih je izredno veliko. Ogrožena je tudi mladina z šolski dobi in še prej. Za svojo obrambo so Cehi postavili pri Hnrdcggu tako imenovane »španske jezdece«, ki jih vidimo na sliki. Kaj se vse zgodi po naključju Hiša, kjer se kujejo srečni zakoni" a Vprašajte šoferja, ki je prevrnil avtomobil v obcestni jarek, kako se je pripetila nesreča, pa vam bo odgovoril, da je vzrok nesreče nesrečno naključje, ker se je srečal z voznikom vprav na ozkem ovinku. Srečnemu naključju bo pripisoval človek zaslugo, če je dobil dobro službo ali kaj podobnega. Dejal vam bo: Na cesti sem so slučajno srečal s tem ali onim gospodom, ki me je priporočil tvrdki, ali pa vam bo povedal, da je povsem slučajno našel v časopisu razpis službe. Tudi ljudje, ki se dobro ali slabo poročijo, pripisujejo svoj zakon srečnemu ali nesrečnemu naključju, saj neštetokrat slišimo: Naključje te je pripeljalo na to pot... In vendar ne moremo reči, da je odvisno vse le od naključja. Saj pravimo tildi to, »da je vsak svoje sreče kovač«. Vsakemu človeku pošlje Bog dobra in slaba naključja, in kdor zna srečne slučaje spretno izrabiti, nesrečnih pa se, izogniti, mu pravimo, da je pameten in seveda tudi srečen človek. Seveda pa je na svetu mnogo nesreč, ki se jim še tako spreten človek ne more ogniti, premnogo je nesrečnih '■>. :> v - '»; t * % l. .v.vživ.v.v.-.lvjV-^iŽ Strašna slika razdejanja po težki avtomobilski nesreči v Oxfnrdu v ameriški državici Massachusetts. Trčila sta avtobus in tovorni avtomobil. Šest ljudi je bilo mrtvih, 13 pa težje ali lažje ranjenih. in srečnih naključij, ki jih človek ne povzroči sam. Smrt, ki prihaja samo marca Tred leti sem obiskal mlado gospo v Savinjski dolini, ki je že dalj časa bolehala na srcu. Takoj ko sem vstopil v hišo, mi je vsa vesela hitela pripovedovat, da se počuti boljše in da bo še eno leto živela. Vprašal sem jo, kako si upa trditi, da bo živela ravno še eno leto. Pa mi je začela pripovedovati, da se v njeni družini oglaša smrt samo v mesecu marcu. »Pri nas umirajo vsi člani družine v mesecu marcu. Kar pomnim, še ni nihče umrl v kakem drugem mesecu. Pomnim pa že sedem smrtnih primerov. Vendar ne smete misliti, da so morda umrli vsi isto leto za kakšno nalezljivo boleznijo. Vsi so umrli po več let drug za drugim in sicer okrog sredine marca. Pa tudi drugi razni žalostni, pa tudi veseli do- godki pri nas prihajajo v tein mesecu, tako tla res ne vemo, ali naj se tega meseca res bojimo ali veselimo. Letos smo se ga vsi bali, saj sem bila vso zimo bolna, hvala Bogu, pa me še letos bržkone ne bo vzela smrt, saj je danes že 28. marec? in se počutfm.prav zdravo.« Minulo je tri dni po tem razgovoru, ko zveni, da je gospa umrla v noči od 50. na 31. marca. Zadela jo je srčna kap. Vsakih deset let... < Na Gorenjskem sem poznal družipo, kjer se je zaporedoma oglašala smrt deset let, redno v razdobju dveh let,,tako da je pokopala skoraj vse družinske člane. Lansko leto je pripovedovala v celjski bolnišnici neka posestnica bolnikom, da si je-zlomila nogo vprav na obletnico bratove smrti. Pripovedovala je tudi. da se sleherno leto‘ob obletnici pripeti na njenem domu večja nesreča. Prvo leto po smrti je poginilo ponoči vprav na obletnico več mladih prašičkov v njenem hlevu. Drugo leto je potolkla toča polja, tretje leto pa si je ona pri gospodinjstvu zlomila nogo. Več let pa še od takrat ni minilo. Ta ženska je bila očividno zelo trezno misleča in bolniki so kar verjeli v ta prečudna naključja. Ko bi nekateri vedeli, kie lih čaka sreča ... Po prav čudnem naključju so se vsi oni. ki so stanovali pri gospe A. M. v nekem letoviškem kraju na Gorenjskem, poročili, in sicer moški in ženske. Dobrega moža je našla, ko je stanovala pri njej, gospa H. L., ki' je bila že več let vdova in je silno žalovala po svojem možu. Niti z besedico ji ni smel nihče omeniti možitev, z nobenim moškim ni hotela govoriti, mar- ■ ■»J3..1.' ...................1 11 ' ve? Je govorila vedno Ie o iem, da bi rada šla k svojemu možu v večnost. Ob prostih urah je jemala prav močne praške za spanje, ki so pa seveda kaj mučno vplivali na njene živce. Končno tudi v službi ni mogla biti brez praškov in njene tovarišice so začudeno gledale- njeno početje. Končno je začel nek ta- mošnji uradnik svariti mlado vdovo pred neumnim početjem. V začetku se je nanj jezila, končno pa jo je ganila njegovu pozornost, iz hvaležnosti se je rodila prava ljubezen in kmalu je bila v hiši poroka. Za njo se je nastanila pri omenjeni gospe gospodična 37 let, ki je že davno obupala, da bi postala kdaj zakonska družica, zlasti še, ko je. imela nezakonskega otroka. Nesreča je hotela, da je izgubila še službo in jo je gospa obdržala v stanovanju še nekaj časa brezplačno. Povsem slučajno se je nekega dne spoznala v vlaku z bogatim vdovcem, ki jo je peljal pred oltar ter po poroki vzel k sebi tudi njenega otroka. t Najbolj čudno se zdi gospe A., da se je pri njej kot stanovalec poročil okrog 50 let star sodnik, ki nobene ženske niti pogledal ni. dokler se ni nastanil v tej hiši. V službi je naravnost sovražil ženske in tudi pri sodnih razpravah je vedno rajši verjel moškim kot pa ženskam. Edina stvar, ki ga • je zanimala, je bila glasba. Pri tej gospe je večkrat igrala klavir mlada učiteljica, ki je kaj rada tudi popevala. Tako se gospod sodnik ni mogel premagati, da ne bi ob večerih poslušal gospodične. kako igra in poje. Končno so mu postale večerne ure tako ljube, da je bil kar žalosten,- ako ni bilo lepe gospodične. Ko jo je vprašal, če hoče postati njegova žena, je bila kar zadovoljna, in poročila sta se. Danes sta najbolj srečen par, kar jih je omožila gospa A. Dosedaj še prav nobeden ni šel od gospe A„ ne da bi se poročil. Nič se ni zlagala ta gospa, ko je povedala, da je imela v svoji hiši že enajst porok im vsi pari se je še vedno spominjajo in so srečni. Kaj mislite, no, kdo je ta osrečujoča gospa? Saj vam ne morem povedati, oprostite. Ko sem jo vprašal, če smem kaj takšnega kdaj napisati v časopis, se je kar prijela^ za glavo in v nekem strahu dejala: »Za božjo voljo, tega pa nikar ne storite. Ne maram, da bi me po časopisju vlačili. Vsaj z imenom me nikalne napišite, če že ne gre drugače. Če se vam že ravno tako zanifnivo zdi to, kar sem doživela, kar napišite, da se'je to zgodilo magari nekje v Angliji ali celo v Ameriki. Kaj bodo pa ljudje rekli, če bom s pravim imenom prišla v časopis. Bodo rekli, da sem res tako praznoverna...« No, in obljubil sem ji. da je ne bom izdal. Zato naj tudi kdo drug, ki ga morda teži to ali ono, in bi rad našel svojo srečo v hiši te gospe, ne sprašuje preveč, kje je, da ne bodo pametnejši ljudje tega zvedeli in se še smejali njemu in njegovi —. praznovernosti. Končno je Katra vendarle pregovorila svojega moža, da se je odpovedal gostilni ter naročil sod vina na dom, češ da bo tako ceneje. Ko je spil prvi liter, je dejala ona: Vidiš, pa si tri dinarje prihranil. On nato:,Le daj ga še en liter, da bo šest dinarjev. Na ta način ti bom lahko prav kmalu kupil novo obleko. jUJJ9jil Programi Radio Liubliana Sreda, ?8. septembra: 12 pisan drobiž (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel iSkrjan ček« — 14 Napovedi — 18 Koncert na wurliškib or Elah (plošče) — 18.40 Mladinska ura: po novem zemljevidu Evrope II. (ff. dr. Valter Bohinec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: 10-letnica kmetijskega zadrugarstva (Voja DjordjeviČ)^— 19.50 Iz naravoslovja