Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, .27. JANUARJA 1994 aja itov Sata m t* Bo Kamnik spet mestna občina? 11. Kamnik je že 765 let staro esto. Odkar pa je pred do-iimi tridesetimi leti oblast ukinila »statusno razlikovanje« krajev, statusa mesta u.^dno nimamo (več). V ti-letih smo z uvedbo »dr-ivnega« tipa občin tudi pre-r. lali biti mestna občina. S pred mesecem sprejetim konom o lokalni samoupravi smo dobili možnost ponovnega oblikovanja mestne občine. Poleg zgodovinskih ra-'.logov ima Kamnik na tipično mestnem področju (vključno z Duplico) več kot z zakonom zahtevanih 10.000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Če bo mestno področje status mestne občine dobilo, kot tudi o imenu in mejah mestne občine, bo na zahtevo mesta odločal Državni zbor. Medtem ko si bodo mesta prizadevala za (ponovno) pridobitev mestnih pravic, bo drsava r«rwM»l» vpčinn upravnih pristojnosti sedanje komunalne občine, pred tem pa namerava podržaviti prostore in sredstva, ki so jih za te dejavnosti doslej uporabljale občine. Ker je lokalna samouprava edina močna protiutež centralizirani državi, moramo Predvideti in oblikovati čim močnejše nove občine, ki bodo imele čim več pristojnosti in čim več finančnih sredstev. Najmočnejše bodo mestne občine, ker jim zakon poleg lokalnih zadev javnega pomena daje še dodatne naloge in dodatne pravice, ki se nana-- šajo na razvoj mesta: - skrb za smotrn razvoj na območju mesta kot celote, - skrb za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe, - določanje namembnosti mestnega prostora, - zagotavljanje delovanja kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih, zdravstvenih in informacijsko-doku-mentacijskih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za državo; - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena; - možnost določanja posebnih davkov za opravljanje Komentar Kaj hočemo? Radi bi mestno občino, gorske občine, sedež okraja in še kaj. V isti sapi pa smo na nedavnem posvetu o lokalni samoupravi slišali govorce, ki se niso kdove kako potegovali za to, da bi se glede območja sedanje občine kaj spremenilo. To dvoje nekako ne gre skupaj. Sedanja občina, ki se razteza od Motnika do Komeiide verjetno ne, more itcist'aH moctna nhčina. Vprašanje pa je, ali ne bi s tem ogrozili tudi sedež okraja, ki mu naj bi bi/a mestna občina dobra podlaga. Poslovimo pa se lahko tudi od ugodnosti, kijih po zakonu imajo tako-imenovane gorske občine, saj bi Kamniška Bistrica pa tudi Tuhinj bržkone izpolnjevala te pogoje. Ali ni pristop kratkih korakov lahko nekoliko nevaren? Zgodi se lahko, da bo vlak (spet) odpeljal brez nas... F. S. ena e- v m h. io trgovsko podjetje d. d. Kamnik, Ekslorjova 8 ll VELIKA PUSTNA AKCIJA V vseh PREHRAMBNIH TRGOVINAH boste od 1. do 20. februarja kupovali do 30% cenejše vino, prekajene mesnine, moko za krofe, olje za cvrtje, čistila... £ NEVLJE PRAZNUJE 10-LETNICO in se vam zahvaljuje za zvestobo s 5%-nim popustom pri vseh nakupih 29. In 31. januarja. Poslovodkinja Minka Zavasnik in prijazni kolektiv trgovine NEVLJE vas pričakujejo in vabijo vse kupce na jubilejno kavo v BIFE NEVLJE. ■nnik -SaSa : Sve- Jojai PE ELEKTROŠPORT NA FUŽINAH (tel. 831-436) in MERKUR na Ljubljanski (tel. 813-428) vam nudita ugoden nakup kompletnega programa GOLDSTAR s 15%-nim popustom do 10. februarja letosl OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! BLIŽA SE ČAS PUSTNIH NORČIJ 15. 9 d 13J tk c pa vam priporočamo nakup MASK, LASULJ, KRINK, KOSTIMOV.. . v naših PE KNJIGARNA, TIP-TOP, DISKONT in \ ostalih trgovinah. KMALU BO VALENTINOVO (H. februarja) DAN ZALJUBLJENCEV VSEH STAROSTI. odo ' . ištva.j Vl ačufi:| 1 PO PE OROGERIJA, TIP-TOP, DISKONT, MARKET KRANJSKA, >< BAKOVNIK, TRGOVINE S TEKSTILOM in druge PE vas pričakujejo s svojo bogato ponudbo! KUPUJTE V KOČNI! . funkcij mesta, v skladu z ustrezno zakonodajo; - ustanavljanje služb za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbsta in otroškega varstva ter drugih javnih služb. Samo mestna občina bo v pokrajini lahko opravljala upravne funkcije pokrajine in samo mestna občina bo lahko postala upravni center, ko bo (čim se po Sloveniji umiri nezadovoljstvo z lanskoletnim poskusom) vlada spet poskušala vpeljati upravne okraje. Poleg tega lahko država na mestno občino prenese izvajanje dodatnih nalog iz državne pristojnosti in za to zagotovi denar. In kako oblikovati zahtevo po mestni občini Kamnik? Pobudo morajo vsekakor dati prebivalci (lahko tudi širšega) mestnega območja, kar je po obstoječih zakonih možno na dva znana načina: zahtevo po ustanovitvi občine sprejmejo krajani na zborih občanov v začetku februarja in jo potrdijo na referendumih konec marca letos ali pa (2) po počasnejšem postopku do konca 1. 1995, prav tako z zbori občanov in potrditvijo na referendumih. Če računamo na možne zaplete pri uveljavljanju statusa mestne občine (slovenska vlada, zlasti njen prostorski del, želi v Sloveniji čim manj mestnih občin!), se izplača začeti takoj. BRANKO NOVAK Se bomo na Kamniškem za eno, dve ali štiri občine res odločili po temeljitem premisleku? Lokalna samouprava Financiranje novih občin Vsaka večja odločitev je za človeka težka in zanjo je potreben premislek. Za to so nam bile doslei v dober pouk tudi mnoge neuspele reforme: socialne, šolske, politične..., ki niso bile uvedene premišljeno. Pred odgovorno odločitvijo stojimo tudi sedaj, ko se odločamo o novi lokalni samoupravi - občini. Da bo naša odločitev vendarle nekoliko lažja, navajam v tem prispevku nekaj osnovnih podatkov o financiranju nove občine. Pri tem pa ne pozabimo: za uspeh občine so potrebni tudi dobri kadri. Dober gospodar namreč tudi z majhnimi sredstvi uspešno dela. Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje financiranje občin v VI. poglavju, za nastanek novih občin oziroma za prehodno obdobje - predvidoma do konca leta 1994 oziroma do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin - pa sta zlasti pomembni naslednji določili: »Država zagotavlja občinam finančno izravnavo v takšni višini, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji.« (52. člen, 3. odstavek) »Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za financiranje občin pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po sprejetem letnem proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete naložbe nadaljujejo po sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja takojšnje in redno financiranje novo nastali občini.« (95. člen, 2. odstavek) Na navedeno določilo je opozoril že Branko Novak v članku »Pred nami je preoblikovanje občin«, ki je bil objavljen v zadnjem Kamniškem občanu, 13. januarja 1994. Da pa bomo razumeli dejanski pomen tega določila, bomo zato napravili konkreten izračun za vsako predvideno novo občino v občini Kamnik. Projekcija višine sredstev za financiranje občine Če vzamemo, da je povprečna letna poraba na prebivalca v občinah Republike Slovenije za leto 1994 30.000,00 SIT (v letu 1993 je znašala 29.385,00 SIT), 90% od tega znese 27.000,00 SIT. Če ta znesek pomnožimo s številom občanov v novi predvideni občini, dobimo znesek, ki bo gotovo omehčal mnoge pesimiste. Po omenjeni finančni konstrukciji bo pripadalo 17.994 prebivalcem v »mestni« občini Kamnik najmanj 485.838.000,00 SIT, 3.228 prebivalcem v občini Kamniška Bistrica najmanj 87.156.000,00 SIT, 4.085 prebi valcem v občini Komenda najmanj 110.295.000,00 SIT in 3.655 prebivalcem v občini Tuhinj oziroma Tuhinjska dolina najmanj 98,685,000,00 SIT (podatki o številu prebivalstva so od 30. junija 1993). To pa ni majhen denar za proračun navedenih občin. Zato ni utemeljen strah, da bodo občine ostale brez denarja. Prednosti pri financiranju nove občine Prednost nove občine v primerjavi s staro je tudi v tem, da: - nima veliko zaposlenih v občinski upravi (po navedbah (nadaljevanje na 2. strani) Naslednja, 3. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 10. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 2. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 8. februarja. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik PESTROST FINANČNIH STORITEV Oplemenitite svoj denar! Vas zanimajo vrednostni papirji? Bi kupili vrednostni papir in si povečali možnosti donosa? Želite poslovati preko borze? Bi varčevali z ugodnimi obrestnimi merami? Spoznajte sodobno finančno poslovanje! Zahtevajte bančnega svetovalca! V LB d. d., Podružnici Kamnik smo na željo številnih komitentov usposobili svetovalca. Na voljo Vam je vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. S svetovalcem se lahko v miru pogovorite o različnih denarnih vprašanjih. Pokličite št. (061) 817-138 in zmenili se boste za pogovor, ki bo potekal brez radovednih pogledov od strani in ob času, ki ga boste izbrali sami! Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve Financiranje novih občin (nadaljevanje s 1. strani) županov v tujini obsega občinska uprava za okoli 3.000 prebivalcev 5 do 10 zaposlenih); število je odvisno od števila prebivalcev in nalog: - nima posebnih strokovnih sodelavcev za družbene dejavnosti (na primer referenta za kulturo, šport...), ampak sredstva razdeljuje neposredno društvom... Nova občina se lahko obnaša racionalno pri zaposlovanju in tudi obsegu svojih dejavnosti in tako prihrani več sredstev za investicije - občina torej ni sama sebi namen in primarni porabnik proračunskih sredstev, pač pa servis prizadevanj za skupno dobro nekega kraja oziroma področja - občine. Napotilo: Ne živimo samo za sedaj, živimo tudi za jutri, tudi za naše potomce. Da bomo bolje živeli, moramo čim več vedeti, poz- nati. Ne smemo se pustiti vplivati, ne da bi razmislili o dobrem in slabem, o pravilnem in nepravilnem... Tudi državna ureditev, katere temelj je prav lokalna samouprava, sodi sem. Zato razmislimo in se odločimo za tisto obliko, za katero menimo, da bo dala varnost in demokracijo. Morda bodo dali tudi tu navedeni podatki k temu majhen delež. DR. MARKO ŽEROVNIK Izvršni svet O programu dela občinske skupščine Ko je izvršni svet na seji 12. januarja obravnaval osnutek programa dela občinske skupščine v letošnjem letu, ki ga je pripravilo predsedstvo skupščine, se je srečal z vprašanjem, kako razdeliti obravnavanje zadev po posameznih četrtletjih. Na eni strani je treba upoštevati pomembnost posameznih zadev, na drugi pa dejstvo, da bo občina v dosedanji obliki delovala najdlje še do konca prvega polletja. Nato pa se lahko spremeni območje občine, vsekakor pa se bodo zelo spremenile tudi njene pristojnosti. Zato je IS podprl predlog, da bi vsi najpomembnejši prostorski akti v skupščini sprejeli že v prvem polletju, zlasti ureditveni načrt Ml - Pod Skalco, dopolnitev zazidalnega načrta za K 6 Utok, spremembo zazidalnega načrta za B 17 - Duplica itd. Še posebej pa so poudarili potrebo, da se v tem obdobju sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za območje Velike planine. Program pa so dopolnili tudi s prostorskimi akti za plinifikacijo, prekladalno postajo in kompostarno Suhadole ter za sanacijo območij črnih gradenj. Na pobudo predsednika občinske skupščine Maksa Lavrinca, naj bi v času letnih počitnic obiskalo našo občino okrog 15 dijakov in učencev iz pobratene občine Grendringen na Nizozemskem. Izvršni svet je sicer podprl programe izmenjave učencev, ki sta jih pripravila Srednja šola Rudolfa Maistra in Mladinski center skupaj s Športno zvezo Kamnik, vendar je bil mnenja, da bi bilo treba bivanje nizozemskih gostov organizirati ta- Ne za upravne okraje Zapletenost vedenja o prilagajanju zakonodaje s področja lokalne samouprave in uprave slovenski ustavi je piscem, političnim izvedencem za navedena področja in glasnikom posameznih strank ter skupin strank postalo miselno precej težko pravno področje, v smislu njenega razlaganja in političnega agitiranja. Zapletenost se v moji tezi nanaša zlasti na prepletanje področij, ki jih bosta pokrivala temeljna zakona s področja lokalne samouprave in uprave, to sta: Zakon o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93) in Zakon o upravi. Slednji bo na januarskem zasedanju Državnega zbora v prvem branju. Vzpone in padce, ki jih državljani podoživljamo med branjem prispevkov v domačem lokalnem glasilu, se bodo zaradi spremenjenega koncepta organiziranja državne uprave vsaj za nekaj časa umaknili drugim temam občega državljanskega zanimanja. Po predlogu Zakona o upravi (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 1 z dne 6. 1. 1994) sta Vlada in pristojno Ministrstvo za pravosodje odstopila od prvotnega koncepta, ki je predvideval upravne okraje, in za sedanje prehodno obdobje spreminjanja občin v lokalne skupnosti predlagala upravne enote. Območja upravnih enot naj bi predstavljala območja sedanjih občin ter območje mesta Ljubljana ter Obalne skupnosti. Vlada bo imela zaradi oblikovanja lokalnih skupnosti, še zlasti novih občin, možnost spreminjati območja upravnih enot, pri tem pa bodo odločale potrebe, krajevne razmere in obseg upravnih nalog. V pomoč političnim aktivistom, ki bodo razlagali in usmerjali glas volivcev pri opredeljevanju za nove lokalne skupnosti, tiste, ki bodo nastale z reorganizacijo sedanjih občin v lokalne skupnosti, je potrebno povedati, katere državne funkcije bo prevzela država in jih organizirala v upravni enoti. V državno pristojnost bodo sodila področja, ki sodijo v izvrševanje zakonov. Nedvomno sodijo sem inšpekcije, geodetska služba, varstvo vojnih veteranov ko, da bi bili stroški čimmanjši. Zato so predlagali, naj bi učenci tistih nekaj dni prenočevali pri družinah svojih vrstnikov v Kamniku, za kar so bili v preteklosti že primeri. Izvršni svet pa bo v okviru proračunskih možnosti prispeval del sredstev za pokritje nekaterih ostalih stroškov za izvedbo kulturnega in športnega dela programa, o čemer bo IS še odločal. F. S. S seje izvršnega sveta Pred odobritvijo cen pregledati stroške Ko je izvršni svet 6. januarja 1994 obravnaval informacijo zdravstvenega doma Kamnik o ogroženosti zdravja prebivalcev Kamnika zaradi onesnaženosti ozračja s poudarkom na obolevnosti dihal, zlasti pri otrocih, je sklenil na podlagi ugotovitev iz informacije priporočiti sekretariatu za okolje in prostor, da pospešeno nadaljuje s pripravami na plinifikacijo. Pri majhnih otrocih do 6 let je obolevnost dihal višja od republiškega povprečja, nekaj višja je po podatkih za leto 1991 tudi pri mladih od 7. do 9. leta starosti. Podatkov za leto 1993 še ni bilo na voljo. Po sklepu izvršnega sveta tržne in sejemske pristojbine od 1. februarja 1994 višje za 12,40%, za prav toliko se bodo povišale tudi cene po- grebnih storitev, razen cen za najemnine grobov. Komunalno podjetje je sicer predlagalo, naj bi te cene povečali za 15%, da bi tako postopoma pokrili stroške enostavne reprodukcije. Pri prihodnjem predlogu za povečanje cen komunalnih storitev bo moralo Komunalno podjetje predložiti izvršnemu svetu finančno poročilo za obravnavano dejavnost po posameznih postavkah za preteklo leto. Do 1. marca bo Komunalno podjetje pripravilo poročilo o opravljanju storitev javnega pomena v letu 1993. Izvršni svet je sprejel zaključke predsedstva občinske skupščine o sklicu skupne seje predsedstva, izvršnega sveta, skupine za lokalno samoupravo in vseh pred- sednikov svetov KS, na katerem naj bi obravnavali vsebino sprejetih zakonov s področja lokalne samouprave in se dogovorili za nadaljnje delo na tem področju (o opravljenem posvetu poročamo v dašanji številki). Za operativne naloge pri izvedbi lokalne samouprave v naši občini je IS zadolžil Rafka Zagoričnika, sekte-tarja občinske skupščine, in mu zagotovil strokovno podporo delavcev uprave in delovne skupine za lokalno samoupravo. Tej skupini pa je IS naložil, da pripravi predlog za imenovanje članov strokovne skupine oziroma izvajalca za izdelavo strokovnih podlag za upravičenost Kamnika kot sedeža bodočega upravnega okraja. F. S. Posvet o lokalni samoupravi Proti delitvi občine za vsako ceno in žrtev vojnega nasilja, upravne zadeve s področja notranjih zadev (matična služba, državljanska stanja, prijavno-odjavna služba itd.), področje obrambe. Naloge upravnega nadzorstva in obrambe ter zaščite naj bi se opravljale neposredno po pristojnem ministrstvu. V sklop upravnih zadev, ki jih upravni organi rešujejo z upravnim postopkom, zaključujejo pa z upravno odločbo, sodijo še upravne zadeve, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo, posege v prostor, graditev objektov in z njimi povezane premoženjskopravne zadeve, na izdajo obrtnih dovoljenj in dovoljenj za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti. Po oceni Ministrstva za pravosodje opravlja navedene upravne storitve približno polovica zaposlenih v sedanji upravi. Če zadevo poenostavimo, se bo z ostalimi področji dela ukvarjala preostala polovica zaposlenih v lokalni skupnosti. Poznavalcem sedanje občinske uprave seveda ni več neznanka, kakšna bo funkcija lokalne skupnosti, ob predpostavki, da bo takšen zakon o upravi ih še zlasti njen, v prvem branju 100. člen, uveljavljen. In kdaj naj bi dosedanji občinski (upravni) uslužbenci postali državni uslužbenci? Zakon o upravi mora iti skozi tri branja v Državnem zboru. Če bo vsak mesec eno branje, prvo pa januarja, bo tretje v mesecu marcu; in če bo uveljavljen v 15 dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, potem ob seštevku datumov pridemo v sredino aprila, kar je zelo optimističen izračun, ki ne predvideva posebnih zapletov. Po uveljavitvi zakona si je država vzela še 60 dni za prevzem teh državnih funkcij. Pričakujemo lahko, da bo občina Kamnik s sedežem v Kamniku upravna enota že v juliju tega leta. Namesto okrajnega glavarstva brez opredeljenih funkcij, s fikusom in tajnico, nam je vlada ponudila le upravne enote in nekaj novih tabel na pročelju naše občinske hiše. S. Z. Namen posveta je bil seznanitev s potekom sprejemanja zakonov s področja lokalne samouprave in z vsebino že sprejetih zakonov. Maks Lavrinc je v obrazložitvi postopka sprejemanja zakona o lokalni samoupravi poudaril, da sprejeti zakon lahko razumemo tako, da naj bi se spomladanske volitve opravile na območju sedanjih občin, seveda z izvolitvijo ustreznih svetov, le izjemoma pa naj bi v tem času že ustanovili nove občine tam, kjer bodo občani to zahtevali. Branko Novak, predsednik delovne skupine za lokalno samoupravo, je razložil ustavne določbe s področja lokalne samouprave in državne uprave ter opozoril na pomembnejše določbe zakona o lokalni samoupravi, zakona o lokalnih volitvah in zakona o referendumu za ustanovitev občin, ki je v pripravi. Tudi on je menil, da je 12. Člen zakona o lokalni samoupravi moč razlagati tako, da ne gre predvsem za razdelitev sedanje občine na več občin, pač pa za povezovanje krajevnih skupnosti na območju sedanje občine. Zakon namreč kot pogoj za ustanovitev občine ne postavlja več števila prebivalcev, torej tudi število prebivalcev navzgor ni več omejeno. Čeprav so roki za izvedbo priprav za ustanovitev novih občin zelo kratki, je kljub temu tam, kjer se bodo ljudje odločili za svojo občino, treba opraviti vse potrebno za izvedbo volitev v nove svete, ki bodo 26. junija letos. Seveda pa bodo morali občani na zborih do 15. februarja odločiti, ali so za novo občino ali ne. Zakon o lokalnih volitvah je predstavil Rafko Zagoričnik, sekretar občinske skupščine. Če bi občina Kamnik tudi v prihodnje obsegala sedanje območje, bi glede na število prebivalcev občinski svet štel od 28 do 31 članov. V primeru, da občinski svet šteje več kot 20 članov, se lahko občina razdeli na volilne enote, v eni enoti pa se mora izvoliti najmanj 10 članov sveta, torej bi v naši občini lahko imeli 2. oz. 3 volilne enote, v katerih bi člane sveta izvolili po proporcionalnem sistemu. Dr. Marko Zerovnik, vodja strokovne skupine, je obširno obrazložil demografske, razvojne in druge kazalce po posameznih območjih občine, od Tuhinjske doline, Kamniške Bistrice, Kamnika in okolice ter komendskega območja. Kot je dejal, še vedno pogreša podatke o premoženju sedanje občine in podatke o dohodnini. Udeleženci so menili, naj bi te za odločanje vsekakor zelo koristne podatke prejeli v pisni obliki, predstavili pa naj bi jih tudi v Kamniškem občanu. Predstavniki svetov krajevnih skupnosti so v glavnem pritrdili uvodnim razmišljanjem, da nikakor ne kaže na vrat na nos razdeliti sedanje občine, še posebej, ker še vedno ni jasno, v kakšnih pogojih bodo delovale nove občine. Po 100. členu predloga zakona o upravi bo država tudi sedanji občini odvzela prostore za določene službe. Roman Grošelj iz Komende je vprašal, če bi se o eventuelni »osamosvojitvi« lahko odločili še po premisleku v obdobju do konca leta 1995. Zakon to omogoča. Srednja vas ne vidi perspektive v novi občini Tuhinj, je dejal Jernej Koncilja. Svet KS Tuhinj pa je po izjavi Jerneja Hribernika mnenja, da se ne bi ločevali od občine Kamnik. Ne vemo, koliko denarja bo imela nova občina, je še pristavil. Po mnenju Ivana Kosimika iz Godiča bi bilo edino pametno volitve v nov občinski svet opraviti na območju sedanje občine, šele kasneje pa bi lahko razmišljali o prehodu na več občin. Podprl je tudi predlog, naj bi se na vseh štirih območjih sestali sveti KS in seLpagovorili o mne-iijui ijuui s posameznifi občine. Tudi Ivan Hribar iz Šmartnega v Tuhinju je podprl izvedbo volitev v enotni sedanji občini. Kot je dejal Pavle Ocepek iz Komende, je lokalna samouprava razumna, ni pa razumen pristop k njeni uresničitvi. Nikjer v svetu se lokalna samouprava in uprava ne prekrivata. Pri nas pa ni razčiščeno niti vprašanje, ali matična knjiga spada v lokalno samoupravo ali v upravo. Zaenkrat še ne vidim, da bomo imeli kaj več, če bomo imeli lastno občino, je dejal Albert Žibert iz Šmartnega. Kdo nam bo povedal, koliko denarja na zaposlenega in na kmeta bo prišlo nazaj v občino. u^^mmism^ n,is0 nosti v novem občinskem svetu, če bo ostala kamniška občina taka kot sedaj. Menili so, da bi morale politične stranke pri sestavi kandidatnih list zagotoviti, da bodo v nov občinski svet izvoljeni tudi člani iz podeželskih krajev in ne samo iz Kamnika. F. SVETELJ PODJETNIŠKI KLUB OBČINE KAMNIK obvešča, da organiziramo brezplačno svetovanje za svoje člane v prostorih Poslovno informacijskega centra (poleg TlC-a) na Glavnem trgu 23, Kamnik (tel. 831-470) in sicer: - vsako sredo od 17. do 19. ure: pravni nasveti za področje podjetništva - Janez Novak, dipl. iur.; - vsak četrtek od 17. do 19. ure: finančno in računovodsko svetovanje - Mirjana Zejnelagič, dipl. oec. Vabljeni! Občina Kamnik Izvršni svet Odločitev ustavnega sodišča Aprila ne bo volitev Ko je bil časovni razpored opravil za izvedbo volitev v »starih« in bodočih novih občinah za objavo v našem časopisu že v tiskarni, se je zgodilo to, kar so nekateri pričakovali. Ustavno sodišče je v ponedeljek, 24. januarja, razveljavilo 1. odstavek 95. člena zakona o lokalni samoupravi, po katerem naj bi bile volitve v sedanjih »starih« občinah brez predhodnega referenduma opravljene aprila letos, referendumi o oblikovanju novih občin pa najkasneje do 31. decembra 1995. To pomeni, da volitev aprila 1994 ne bo in bo sedanjim občinskim skupščinam mandat podaljšan. Za koliko časa, še vedno ni odgovora. Najbrž do takrat, ko bodo izpeljani referendumi za oblikovanje novih občin in na tej podlagi sprejet zakon o ustanovitvi in krajih novih občin. Ta pa naj bi bil sprejet v treh mesecih po izvedenih referendumih. (fs) POSLOVALNICA KAMNIK VSE DIJAKE IN ŠTUDENTE OBVEŠČAMO, DA BOMO OD PONEDELJKA, 31. JANUARJA, POSLOVALI NA NOVI LOKACIJI NAŠI POSLOVNI PROSTORI SO NA GLAVNEM TRGU 23, V KAMNIKU - poleg občine (bivši hotel Planinka). Tel. številka je nespremenjena: 812-083 Po sledeh delegatskih vprašani Kaj je z zazidalnim načrtom Pod Skalco? Kakšna je usoda sprejemanja ureditvenega načrta M-l Pod Skalco, je zanimalo delegata DPZ Olafa Grbca V odgovoru, ki ga je pripravil Zavod za urbanistično načrtovanje, je med drugim rečeno, da je bila ob javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka ureditvenega načrta lanskega maja izražena zahteva, da je treba ta dokument obvezno uskladiti z rešitvijo sanacije Cankarjeve ceste in morebitne spremembe njene trase kot obvoznice. Ker je bila na seji občinske skupščine, ko je ta obravnavala ekološko sanacijo Cankarjeve ceste, dana pobuda, da se preuči možnost speljave ceste ob Kamniški Bistrici, je sedaj možno dokončno oblikovati prostorsko ureditev na območju M 1 Pod Skalco. Predvidevajo, da bo predlog prišel v skupščino marca oziroma aprila letos. Centralni vrtec v Novem trgu? KS Novi trg podpira zamisel, da se v Novem trgu v območju B-3 na mestu, kjer je predvidena oziroma stanovanjsko- poslovnih blokov BI in B2, predvidi prostor za gradnjo centralnega otroškega vrtca, seje glasila pobuda, ki jo je na zadnji lanski seji občinske skupščine posredoval delegat Ferdinand Škarja. Odgovor, ki ga je pripravil Zavod za urbanistično načrtovanje, obravnaval in sprejel pa ga je tudi izvršni svet, med drugim pravi, daje tu lokacija za centralni otroški vrtec z urbanističnega in prostorskega vidika sprejemljiva in bi dopolnjevala namembnost širšega prostora. Vendar bi izvedba te pobude zahtevala že tretjo spremembo zazidalnega načrta in seveda tudi finačna sredstva. Potreben pa je bil tudi predhodni razgovor s SGP Graditelj, ki že ima veljavno dokumentacijo za gradnjo blokov, o premoženjsko pravnih vprašanjih in o načinu vrnitve v znesku 1.138.000 DEM, ki ga je v ureditev zemljišča vložil Graditelj. Menijo, da bi bilo nerealno pričakovati, da bi občina lahko zagotovila ta denar. Za vrtec pa obstojata še dve možni lokaciji: na območju Ml Pod Skalco in na Pero-vem pri SKG. Samostojnega spomeniško-varstvenega zavoda ne bo Kot smo že poročali, je Marjeta Humar v imenu Nove parlamentarne koordinaci- je posredovala pobudo, da se za območje občine Kamnik ustanovi samostojna spo-meniško-varstvena institucija, ki bo to problematiko reševala bolj strokovno in hitreje kot Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Pri tem je omenila tudi nekatere njegove napake: Petkova hiša, neskončna izkopavanja na Malem gradu, novi lokal na Glavnem trgu in podobno. Izvršni svet v svojem odgovoru na pobudo pravi, da je delo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj del mreže zavodov, ki po zakonu o naravi in kulturni dediščini ureja sistem družbene skrbi za naravno in kulturno dediščino, določa pravice in dolžnosti fizičnih in pravnih oseb v zvezi z naravo in kulturno dediščino in zagotavlja poseben družbeni interes pri opravljanju te dejavnosti. Ministrstvo za kulturo mreže teh zavodov ne bo širilo. Po mnenju IS je delo zavoda dovolj strokovno in hitro. Vendar je včasih želje občanov težko uskladiti z zakonom in stroko, pred katerima je zavod odgovoren. Če govorimo o konkretnih strokovnih napakah, so potrebni konkretni materialni dokazi. Delo zavoda pri spomeniško varstvenih akcijah bi bilo hitrejše, če bi bilo za to namenjenega več denarja. (fe) Družbeni pravobranilec samoupravljanja o ukrepih v Kočni Odpravljeno oškodovanje V svojem odgovoru na pismo stavkovnega odbora KOČNA PE NOVOTEHNA Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik med drugim ugotavlja, da je bila po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (samo za kršitve tega člena je ukrepanje v pristojno- fti n.._______1----H--> ^ni*h(»iw astnina v IT Kočni d. d. oškodovana za 36.057.081 SIT. Največji delež tega zneska se nanaša na neupoštevane loka-*5 ki so bili preneseni na SGP Graditelj (29.834.468 SIT), ostali del pa izhaja iz previsokega znižanja ocenjene vredno-sh denacionaliziranih objektov, zaradi prenizkih obresti, ki so jih delavci plačevali za posojila za odkup delnic, in zaradi neutemeljenega obračuna obresti. Zaradi ugotovljenega oškodovanja se je pravobranilec od- ločil, da bo v primeru, če podjetje ne bo v zakonitem roku odpravilo ugotovljenih nepravilnosti, prek pooblaščenega odvetnika vložil tožbo. Skupščina podjetja KOČNA d. d. je na svoji seji 15. decembra 1993 odločila, da se vrednost družbenega kapitala povc- &o Ea o';' valli cncO«k taUo, da se družbeni kapital poveča od 90,59% na 91,30% in ustrezno zmanjša delež privatnega kapitala v družbi. Zato tožba s strani DPS ni bila vložena. Pripomniti je treba, da pa sta za odpravo posledic po 48. členu ZLPP pristojni SDK in Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Posebej je treba poudariti ugotovitev iz revizijskega poročila SDK, po katerih je »ključne odločitve o preoblikovanju sprejemal delavski svet, ki se je konstituiral 12.3.1990 in mu je 13. 3. 1992 potekel mandat. Agencija RS pa je izdala svoje soglasje k preoblikovanju podjetja na podlagi seje delavskega sveta z dne 6. 1. 1992, ko je bil delavski svet še legalen«. Ta ugotovitev potrjuje pravilnost ravnanja DPS Kamnik glede legitimnosti odločanja o lastninskem preoblikovanju podjetja. Sidnikat Neodvisnosti KNSS je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa preoblikovanja podjetja KOČNA d. d. v sodni register, vendar sodišče zahtevku ni ugodilo, čemur je pritrdilo tudi višje sodišče. Glede vprašanja, ali je bilo organiziranje stavke opravljeno v skladu z zakonom ter posledično, ali sta način organiziranja stavke oziroma udeležba . delavcev v stavki pomenila kr- šitev delovne obveznosti delavcev v Kočni d. d. ali ne, kar je imelo za posledico prenehanje delovnega razmerja stavkajočih delavcev, pa je Ministrstvo za delo 7. decembra 1993 naložilo Republiškemu inšpektoratu za delo, da to ugotovi s po- mo^jn oh^infilrega delovnega inšpektorja. Glede suma kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov bodo ukrepali pristojni organi, ki jim je bilo revizijsko poročilo SDK tudi dostavljeno. S to informacijo, ki je bila poslana tudi pristojnim komisijam Državnega zbora in sredstvom javnega obveščanja, družbeni pravobranilec zaključuje zadevo KOČNA d. d. Kamnik. *knv ekoloških ekskurzij in taborov ter kviz tekmovanj, - pripravljati in izvajati ekološke akcije (zbiranje odpadkov, pogozdovanje, čistilne akcije, ipd...), - propagirati ekološko neoporečne izdelke in storitve kot neprofitno dejavnost. - sodelovati z domačimi, tujimi in mednarodnimi sorodnimi organizacijami, - izvajati publicistično, založniško, izdajateljsko dejavnost in tržne komunikacije v nepro-fitnem centru - zavodu. cec----kv«------—t—.----;_ stranka o spornih primerih s področja varstva okolja in urejanja prostora lahko vlaga pobude in pritožbe na ustrezne pravosodne in druge organe. VSEM OBČANOM KAMNIKA ŽELIMO LEPO, ČISTO, MIRNO in UDOBNO leto 1994! EKOLOŠKI POZDRAV IN SODELUJTE Z NAMI! Podrobne informacije po tel.: 302-823 ali 813-206 DUŠAN BOŽIČNIH re vzeti.« Ob tej misli bi rada dodala še pojasnilo, da so norveškemu pisatelju Knutu Hamsunu odvzeli že podeljeno Nobelovo nagrado zaradi njegovega simpa-tiziranja s politiko Nemčije v času druge svetovne vojne. To nagrado mu je vzela tista Evropa, v katero si želimo in za katero pravimo, da že ve, kaj dela. Včasih pa bi bilo dobro, da bi tudi mi vedeli, kaj delamo, kajti Evropa že davno več ne prešteva kosti in priznava vsakemu svoje zasluge. In če sem že navedla norveškega pisatelja, bi rada dodala še to, da je med NOB padlo tudi nekaj partizanskih duhovnikov. Dejstvo pa je, da Sloveniji zaradi svoje zgodovine ni potrebno skrivati obraza. Spoštovani borci, spoštovani gostje, tukaj smo danes zato, da se poklonimo žrtvam, ki so s svojimi življenji tlakovale pot v dni, ki jih danes živimo, in prav je, da jih počastimo z minuto molka.« imena borcev so padli leta 1945, na pragu svobode. Padli so zaradi izdajalske vloge okupatorjevih slug. Srečanje borcev in aktivistov je bilo kratko, saj so mnogi želeli sodelovati tudi na podobnem srečanju, ki je bilo kmalu za tem v Mengšu. Stisk rok prijateljev in sobor-cev je obljubljal, da se bodo še srečali in da so ponosni na svoje sodelovanje v usodnih dneh in to na pravi strani. STANE SIMŠIČ Spomin na 50-letnico ustrelitve kamniških aktivistov Pred 50. leti, 31. januarja 1944, so v Šentvidu pri Ljubljani ugasnila življenja petindvajsetih talcev, med katerimi je bilo tudi štirinajst Kamni-čanov. Narodnoosvobodilnem gibanju se je pridružilo veliko število občanov, delavcev, obrtnikov in inteligence. Po skrivnih poteh je odhajala na teren vse-strana pomoč v prehrani, sanitetnem materialu, obleki in obutvi ter razstrelivu. Med takratne aktiviste, ki so bili organizirani v trojke in ki so med seboj tesno sodelovali, je gestapo vrinil svoje agente, ki so na videz sodelovali z Osvobodilno fronto, po drugi strani pa zbirali podatke o občanih, ki so v tem gibanju sodelovali. Seznam aktivistov za prvo aretacijo je bil pripravljen. V zgodnjih jutranjih urah 7. decembra 1943 je gestapo aretiral 38 občanov in jih še istega dne deportiral v zapore v BEGUNJAH. Med prvimi je bil dan prej aretiran Mirko Drnovšek, ki je še istega dne obležal v zaporu gestapa v Kamniku. V begunjskih zaporih so sledila zasliševanja, nekateri so bili zaprti v samicah in tam za-sliševani ter mučeni. V pričakovanju, da bodo aretirani kmalu izpuščeni na prostost, je minilo več kot mesec dni in v Kamniku se ni dogajalo nič posebnega. Nenadoma je 19. januarja sledila druga aretacija sedemnajstih aktivistov Kamnika. Tako se je vseh 55 aktivistov nahajalo v zaporniških sobah, nekateri pa v samicah. In odločitev gestapa je padla. 31. januarja 1944. leta je v zgodnih jutranjih urah gesta-pov odpeljal 25 zapornikov v Šentvid in jih še istega dopoldneva usmrtil z ustrelitvijo. Se istega dne so bila trupla talcev prepeljana v Begunje ter zmetana in zasuta v jamo pod jablanami. Med zaporniki je bilo 14 Kamničanov in sicer: Janko Blagne, gostilničar, Franc Bervar, uslužbenec, Jakob Brandšteter, uslužbenec, Ciril Drekonja, prosv. inšpektor, Mirko Golob, dipl. inženir Mirko Klemenčič, dipl. ekonomist, Cene Lap, vrtnar Milan Matjašič, študent Jože Peče. uslužbenec, dr. Julij Polec, zdravnik, Karel Rotovnik, profesor Alojz Urbanija, pravnik, Ferdo Šmauc, strojni tehnik in dr. Franc Vidic, pravnik Le nekaj ur po zločinu v Šentvidu so letaki naznanili Kamniku in okolici grozljivo novico. Tako je pisalo na razglasu: »Za v zadnjih dnevih od ban- ditov storjene umore je vojno sodišče obsodilo sledeče bandite in njihove pomagače.« Sledila so imena 25. aktivistov s podpisom SS generala Rossenerja. Ali je po ustrelitvi prve skupine kamniških talcev gestapo nameraval likvidirati še naslednjo oziroma nekatere od njih, ni znano. Kamničani so ostali v zaporih še dalj časa. V začetku aprila so bili trije aktivisti internirani v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tam je po kratkem bivanju zbolel in umrl študent Darko Bogataj. Nekatere aktiviste je gestapo poslal v delovna taborišča v Nemčijo, druge pa pogojno na prostost. V spomin na te žrtve je zdravstveni dom v Kamniku imenovan po dr. Juliju Polcu, v preddverju občinske stavbe je spominska plošča, posvečena ustreznim uslužbencem občine, na spominskem obeležju pred smodnišnico pa so napisana tudi imena talcev te tovarne. Od petinpetdesetih zapornikov nas je v Kamniku še deset živih prič teh dogodkov. Kot vsakih pet let se bomo tudi to pot srečali in obudili spomin na te dogodke, da ne bi šli v pozabo. FERDO CVETKO Nagradili izlet v Koper Nagradni izlet v Koper smo si prislužili tako, da smo v tednu prometne varnosti pisali ankete, risali risbe, sestavljali križanke in vse drugo, kar je bilo povezano s prometom. Komisija pri SPV-ju je najboljše izdelke nagradila z nagradnim izletom v Koper. V Koper smo odšli v četrtek zjutraj, 16. decembra z avtobusom. Ko smo prišli v Koper, smo se najprej zapeljali pred tovarno TO-MOS. Razdelili smo se v dve skupini. Videli smo veliko zanimivih stvari, kot na primer: kako izdelujejo posamezne dele motorja, kako motor nastane (postopek), kako motor preizkušajo ali je vse v redu, če ni, popravijo kar je narobe in še zelo veliko drugih stvari. V tovarni smo bili veliko časa in izvedeli smo veliko zanimivih in poučnih stvari. Počasi smo se odpravili proti avtobusu in se odpeljali proti Luki Ko- per. Med potjo sta k nam prišla dva človeka. Peljali smo se po luki. Razlagala sta nam, kaj v luki delajo in kaj imajo. Videli smo: kako prelagajo tovor iz ene ladje na drugo, kako je ena ladja pravkar odplula, itd. Nato smo pojedli malico in se odpravili proti najbolj veliki ladji v Kopru, k ladji »PRINC«. Bila je zelo velika in lepa. Prišel je pomočnik mornarja in nam jo razkazal. Razložil nam je katera stvar se za kaj uporablja. Čisto na vrhu ladje smo imeli čudovit razgled po morju in na mesto Koper. Nato smo se odpravili na Glavni trg, kjer smo imeli dvajset minut časa, da si ga ogledamo. Po ogledu smo se odpravili k avtobusu, kjer nas je že čakal šofer. Odpeljali smo se proti domu. Kar utrujeni smo bili. Oči so se nam kar same zapirale. Domov smo prišli zvečer. Ta dan smo preživeli zelo lepo. Marsikaj smo se naučili, videli, zato nam bo izlet ostal v lepem spominu. Zahvaljujemo se SPV-ju občine Kamnik, KAM-BUS-u in Viktorju Juhantu (UNZ-KOPER), ki so nam vse to omogočili.____ ANDREJA HACIN, 5. a razred OŠ Komenda-Moste Venček božičnih in novoletnih obiskov v Domu upokojencev ■V obdobju predbožičnega časa se ljudje več srečujemo in obiskujemo kot običajno med letom, saj je to čas voščil in spominov. Konec leta naj bi se spomnili vseh tistih, ki so nam najbližji in nam nekaj pomenijo. To naj bi bil čas veselja, za otroke kot tudi za starejše. Starejšim se zavrti spomin na dni, ki so globoko zakoreninjeni v njihovi duši. Prihajajoči božič in novo leto prinese neko vznemirjenost v njihovo dušo in srce. Zato se v pričakovanju, da se bo še kdo spomnil nanje, V sredo, 15. decembra, so prav gotovo to predpraznično razpoloženje v Dom upokojencev v Kamniku vnesle pevke ženskega pevskega zbora »SOLIDARNOST «, ki že vrsto let Približno ob istem času s svojim Petjem in voščili prihajajo razvedrit in popestrit vsakdan domskih stanovalcev. S svojim programom narodnih in božičnih pesmi so navdušile vse prisotne. Njihovo petje je stanovalce naredilo vedrih lic in otroško razposajene. S svojo sestavo (saj njihova najmlajša pevka obiskuje 7. razred osnovne šole, najstarejše pa so že upokojenke) dokazujejo, da Pesem res lahko združuje ljudi vseh starosti. V soboto, 19. decembra, pa so k stanovalcem doma prišli na obisk pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Stranj. Sv. mašo, ki jo je imel 8- Tone Berčan, stranjski žup- nik, so popestrili s svojim božičnim programom in se ob prihajajočih praznikih z najboljšimi željami poslovili. V četrtek, 23. decembra, so stanovalce doma prišli razveseliti otroci OŠ z Duplice. V igrici »Vesele dogodivščine na nebu« so prikazali, kako sonce prežene slabo vreme, to je slabo voljo. Igrica »Kako prihaja novo leto« pa je pokazala slovo starega leta in prihod novega. Ob tej priložnosti so bili z darili obdarovani vsi stanovalci. Darila je pripravila uprava doma, razaeiua pa jin je uhektorica Marta Žerko v imenu Božička oz. dedka Mraza. Sobota, 25. decembra, je božič. Dom upokojencev ga je pričakal lepo okrašen z jaslicami, ki so simbol tega praznika. In kot se za največji družinski praznik spodobi, se je le ta kronal s sv. mašo, ki jo je imel p. Miroslav iz kamniškega samostana frančiškanov. Sv. maše se je udeležilo veliko stanovalcev doma, tudi tisti, ki med letom poredko pridejo. Mladinski cerkveni pevski zbor iz Mekinj pa je z božično pesmijo popestril ta dogodek. V ponedeljek, 27. decembra, so se stanovalcev Doma upokojencev spomnile: Nada, Mojca, Brigita, Mateja in gospa Ana Resnik, ki svoje dolgoletne izkušnje prenaša na talentirane mlade pevke. Pojejo pa tudi pri mešanem pevskem zboru »MAVRICA« iz Srednje vasi. Kvintet »VETRIČ«, kot so se pred nastopom poimenovale, je s harmoniko spremljala gospa Jelka, ki je po nastopu zaigrala tudi »viže« po želji. Svoj repertoar gradijo na starih ljudskih pesmih, ki jih nekje še pojejo posamezniki, v številčnejši zasedbi pa jih redko slišimo. Želimo jim, da se s svojim kvalitetnim petjem uveljavijo, saj si to tudi zaslužijo. V torek, 28. decembra, so stanovalci z družabnimi igrami, pesmijo in plesom zaključili staro leto 1993 in se že začeli Veseliti novega. S harmoniko in svoiim humorjem sta gospoda Ludvik Travnik in Lojze1 Knavs, ki sta že dolgoletna prijatelja stanovalcev doma, zabavala vse prisotne. Gospod Travnik že vrsto let vodi domski pevski zbor, pa tudi kot vodič pomaga pri izletih. Gospod Lojze Knavs pa je nepogrešljiv kot voznik pri vseh izletih. Rad pa spravja v smeh na vseh zabavah, ki se prirejajo v domu. Na kitari je uspešno pomagal gospod Marjan Narad. S svojo harmoniko se je pridružil še stanovalec Rudi Černovšek. Slovo ob starega leta je bilo veselo, kar je dobra napoved za novo leto 1994. Vsem, ki so se spomnili na nas, se zahvaljujemo in jim želimo, da se srečni in zdravi vidimo tudi v letu. ki prihaja! B. 2. uTTle ENGLAND CLUB JEZIKOVNI TEČAJI Tel.: 832-865,, 14-08-216 vabi k vpisu 30-urnih jezikovnih tečajev ODRASLE - osvežitveni tečaj angleškega jezika - začetni in nadaljevalni tečaj italijanskega jezika V SOBOTO, 5. FEBRUARJA, VABI NA PREDSTAVITEV PROGRAMA POLETNE ŠOLE V ANGLIJI. Informacije v zvezi z vpisom in predstavitvijo po tel. 14-08-216 in 832-865 (dopoldne). ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče Veronika, Kamnik RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DIJAKOV SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA - KAMNIK Razstava bo odprta do 4. februarja vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Četrtek, 27. januarja, ob 17. uri Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAJMO SVET LEPEGA Igranje: LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO tokrat na temo: zima in drvar Sobota, 5. februarja, ob 17. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik XV. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Vstopnice (300 SIT) bodo v predprodaji na sedežu ZKO Kamnik. Ponedeljek, 7. februarja, ob 16. uri Športna hala, Kamnik KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK - v počastitev kulturnega praznika za učence kamniških osnovnih šol Ponedeljek, 7. februarja, ob 19.30 Kulturni dom Srednja vas NEDELJSKO POPOLDNE S PISATELJEM IVANOM SIVCEM in njegovimi gosti: -. dramskim prvakom Andrejem Kurentom - mezzosopranistko Jožico Kališnik - prvim slovenskim citrarjem Mihom Dovžanom - in legendarnim harmonikarjem Francem Fleretom. Dve uri prijetnega programa, pesmi, glasbe in umetniške besede. Vstopnina 300 SIT. Torek, 8. februarja, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL TONETA ŽNIDARŠIČA Razstava bo odprta do 20. februarja Četrtek, 10. februarja, ob 17. uri Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA Igrarije: KLOVNI SO BOLNI - vesele otroške pesmi slovenskih pesnikov boste spoznavali z mentorico Ivanko Učakarjevo. Petek, 11. februarja, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik VEČER S PREŠERNOM V SEDMIH SLIKAH Dramatiziran recital v izvedbi Kulturnega društva Šmarca Sobota, 12. februarja, ob 19. uri in nedelja, 13. februarja, ob 15. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju P. Shaffer: ČRNA KOMEDIJA Predstava Mladinske gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj Vstopnice bodo v prodaji pred predstavo pri blagajni Doma Vse informacije o posameznih prireditvah so Vam na razpolago na sedežu ZKO Kamnik, Glavni trg 6, tel. 831-612. VABLJENI! Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi pa pa ste s svojim »poznavanjem« statuta načeli živce krajanom, ki so prišli na zbor z željo po informacijah in dogovarjanju, pa mi tudi ni potrebno razlagati, saj so vam to povedali že krajani sami, ki so zahtevali, da prisotni razpravljajo o stvareh, zaradi katerih je bil zbor sklican. In morda za konec le še eno: zbor krajanov je bil sklican predvsem zaradi vas, ki ste nam zadnjič dve seji sveta »aninirali« takoj, ko ste ugotovili, da ste delegat, ki lahko Prevesi sejo v nesklepčnost. In vi ste se odločili, da boste ^e]o raje zapustili predvsem zato, da ne bomo sklepčni, pa Čeprav ste vedeli, da so na dnevnem redu točke, kot so Proračun za leto 1994, plan dela, gradnja telovadnice itd. "ker zaradi vas nismo uspeli dobiti mnenja, ki naj bi ga 0° prihodu ministra za šolstvo v Komendo imeli v zvezi z nadaljnjim reševanjem šolske problematike, smo se pač odločili za zbor. In morda bi vas vprašal, kdaj boste vi krajane in svet, katerega član sta (tudi po zaslugi novega statuta) obvešča-!j 0 vašem delu v skupščini, o sklepih, ki jih sprejemate "rez predhodnega posveta z bazo? Do sedaj ste imeli že °8romno priložnosti, pa jih niste izkoristili. Se boste tudi [em slučaju izgovarjali na statut, pa na pravice in a°lžnosti delegata? ski smo na ZDOru ravnali pravilno, potrjuje morda tudi Klep sveta Ks ki je z osmjmi glasovi za in dvema proti Prejel sklep o legitimnosti novega - na tem zboru dopol-Jenega statuta, in ki je obvezujoč za vse delegate. S tem Pa smo potrdili tudi legitimnost samemu zboru. Predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ Ne onesnažujmo Občana Zadnje čase nekateri pisci med vrstice Občani zfeiS <»ebna počutja, ihtavost in neokusne izraze, i u2f.52SL° n pripiski bi bolj sodili v ugankarski ali vremenski kotiček. So reči, ki se dajo urediti po mirni in prijateljski poti, morda tudi s kančkom humorja. Žaljiva in nekulturna izražanja niso nikomur v prid in ne v ponos. Res je, da živimo v demokratični državi, ko vsak vse sme. Včasih pa je le treba spoštovati star slovenski pregovor, ki pravi: »Vsaka reč ima svojo mejo!« Mi, nešolani pisci, smo lahko zadovoljni, da so naši prispevki sploh objavljeni. Zaželeno bi bilo, da naše glasilo Občan služi svojemu namenu: da nas obvešča, razvedri, živi z nami in da je del nas. Zato mu ohranimo šarm, vrednoto, kulturo in spoštovanje. Rozka Lavrinc Pot na Poljane 4/a Za bolj človeške odnose V našem časopisu pogrešam predvsem tematiko, ki naj bi se nanašala na vsakdanje življenje. Predvsem na razmere v naših bivalnih naseljih. Zdi se mi, da smo na tem , , področju kot narod na zelo nizki stopnji. Dostikrat imam Krtih in lfire občutek, da so naša naselja vir zla oziroma sovraštva, predvsem se tu odraža ves sistem nereda od zakonodaje, kulture, da o drugih moralnih vrednotah ne govorim. Bogati in ambiciozni posamezniki se skoraj ne ozirajo na druge. S svojimi hrupnimi obrati in z raznimi posegi v okolje neusmiljeno terorizirajo vse okoli sebe. Druga velika manija našega naroda so psi, čeprav je za mnoge pes nujno bitje. Kako nekateri to prenašajo, bodisi v blo- kih ali drugih naseljih, zanje ni pomembno. Pred kratkim mi je nekdo potožil: »Več let sem pasel živino v planinah, toda sedaj ne morem več. Množice ljudi, ki hodijo v planine, vlačijo s sabo vse več psov in jih spuščajo. Živina se v takem slučaju vznemiri in podivja.« Kar pa se tiče drugih običajnih odnosov v naselju ali pa službah, pa velja poudariti predvsem to, da težko prenašamo drug drugega in da smo brez vsakega smisla za kaj skupnega. Če pa je nekdo nekaj več, je skrajno nedostopen za kakršnokoli kritiko, predvsem pa prevladuje veliko samovšečnosti. Zadnje čase se veliko poudarja demokracija, vendar se pri nas odraža želja po vse večjih monopolih. Kako bi se stvari odvijale v drugačnih razmerah in kje danes smo, ne bi rad govoril. O tem bi morali razmišljati mi vsi, toda zdi se mi, da mnogi zaradi svoje provincionalne zaplankanosti nočejo videti kaj več. Toda zgodovina in svetovne razmere bi nas lahko kaj naučile. Menim, da imamo Slovenci poleg nekaj dobrih stvari, ki slonijo na nekaterih posameznikih, zelo slabo legitimacijo - Kočevski Rog. FRANC OPRAVŠ Godit- 82 b. Spreletava me srh, ko po različnih medijih ali pa v parlamentu začenjajo debato o pravicah upokojencev, invalidov in kakorkoli socialno ogroženih, kajti to ne pomeni nič dobrega za pravice invalidov, socialnih problemov ali upokojencev. Najbolje za vse te prizadete bi bilo, da bi bile volitve vsake pol leta. Kajti strah pred volivci je bil vedno najbolj zavezujoč. V času predvolilnega boja bi se stanje na zdravstvenem, socialnem, pokojninskem in invalidskem področju za gotovo spremenilo na bolje. Ko si politiki in vsi tisti, ki imajo korist od tega, lomijo kopja na hrbtih prizadetih, pač nimajo problemov, kot jih imajo ljudje, ki so na robu preživetja. In takih je v današnji gospodarski situaciji vedno več. Tisti, ki z obljubami slepijo ljudi, ki so v stanju, v kakršnem so, pripravljeni verjeti karkoli in komerkoli, z upanjem na boljše čase in na boljšo ekzisten-co, niti ne razmišljajo, kaj so obljubili, čeprav je njihova moralna odgovornost do volivcev velika. Zato vlada, v kateri sedi velika večina tistih, ki so obljube dajali, ne bi smela iskati luknje državnega proračuna pri tolarju, ki je namenjen prav pomoči v ta namen. Začelo se je z zdravstvenim zavarovanjem, sedaj se končuje z vskladitvijo pokojnin vojnih in vojaških invalidov z zajamčenim osebnim dohodkom. Mogoče nekateri mislijo, daje privilegij biti invalid, da invalidi svoje pokojnine in dodatke za invalidnost dobijo zato, da se z njimi okoriščajo. Za čas take gospodarske situacije, v kateri se velika večina bori za preživetje, je značilno, da so zelo uspešne igre na srečo. Te naj bi bile simbol za boljše čase, saj Loterija Slovenije že dolgo pomaga reševati socialne probleme invalidov. Z igrami na srečo v Bohinju poskušajo zgraditi turistično infrastrukturo. Tudi športniki si že dolgo pomagajo z igrami na srečo. Zakaj ne bi z igrami na srečo poskušali rešiti luknje v državnem proračunu? Svoje čase smo si pomagali s samoprispevki, ki pa niso več v modi. Sedaj je moda iger na srečo. Kruha in seveda iger vam želim! BENJAMIN ŽN1DARŠIĆ 8 KAMNIŠKI OBČAN kultura in izročilo Pehar orehov in lešnikov 27. JANUARJA 1994 za blaginjo Ni naključje, da sta se najodmevnejši slovenski medijski hiši, RADIO in TELEVIZIJA SLOVENIJA, odločili za javno snemanje slavnostnega koncerta ob 40-letnici ČETRTKOVIH DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV 20. novembra 1993 in NOVOLETNEGA VI-DEOMEHA 18. decembra 1993 prav v mestu Kamniku. Kajti Kamnik je mesto z dušo in zgodovino in si je takšni prireditvi po pravici zaslužil. Ni tudi naključje, da sta si oba prireditelja izbrala za organizacijo Športno kulturno društvo DOBER DAN, NAŠI Kamnik. Obema je znana ljubiteljska vnema do kolesarjenja, ki se prepleta s srečavanjem Slovencev doma in daleč, daleč od doma. S simpatijami in zaupanjem smo si organizatorji segli v roke in si obljubili, da bomo obe prireditvi spravili pod streho, kot se zanju in za nastopajoče spodobi: praznično in veselo. Prišel in izzvenel je ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV v Kamniku. O njem je Ivan Sivec zapisal, da je bil to večer, kot ga še ni bilo. Ob kopici najboljših najstarejših ansamblov, vokalnih in instrumentalnih, narodnih in narodno zabavnih, ob košu dobre volje in veselja do življenja, ob ljubezni do slovenske domače pesmi je športno halo v Kamniku do zadnjega kotička preplavilo navdušenje obiskovalcev. In če so na prireditvi povedali, da je četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov doživel velik vzpon, velikansko priljubljenost med domačimi poslušalci in neizmerljivo poslušanost v tujini predvsem zaradi Avsenikove glasbe, potem ob silnem navdušenju, ko se je na odru pojavil sam legendarni Slavko Avse-nik, povedano vsekakor ni zgodovina, ampak sedanjost, saj je bil aplavz ob podelitvi Kalino-vega kipca Pastirčka gorenjskemu »Slavčku« nepopisljiv. Uradno snemanje se je končalo v sožitju in vzdušju - Av-senikovi Na Golici. Tudi naše društvo je pristavilo svoj piskr-ček in se Slavku Avseniku s spominkom zahvalilo, saj je bil on »kriv« za naše popotovanje k Slovencem v Avstralijo (z izkupičkom njegovega zadnjega koncerta). Od srca smo se zahvalile tudi vsem nastopajočim, ki ob legendarnem Avseniku niso smeli ostati v senci. Bili so čudoviti in najbolj zaslužni za nepozaben večer: ansambli Alpski kvintet, Jožeta Burnika, Franca Miheliča, Vi-lija Petriča, Slovenija, Slovenski muzikantje, ansambel Lojzeta Slaka, Štirje kovači, Fantje treh dolin, Ajda in še Beti Bogataj, Domen Jevšenak, Miha Dovžan, Joži Kališnik in Stane Mancini. Nismo si še odpočile od sil- nega dela, ki ga je organizacija prireditve zahtevala, niti ne uredile misli in spominov na lep večer, ko smo že hitele s pripravami na drugo, po organizacijski plati še zahtevnejšo prireditev, to je NOVOLETNI VIDEOMEH. Težja je pot, slajše je zmagoslavje na cilju, smo se tolažile in se ob pomoči številnih prijateljev, občine, podjetij in ustanov, predvsem pa zasebnikov iz Kamnika in bližnje okolice (Mengeš, Moste, Žeje, Trzin) zagrizle v delovne priprave. Nešteto velikih in majhnih skrbi nas je glodalo ves dolgi mesec tja do 18. decembra, ko so se vrata v kamniško halo na stežaj odprla že za popoldansko, javno generalko, zvečer pa se je nepozabno srečanje z voditeljem Borisom Kopitarjem in bleščečimi imeni narodno zabavne scene ponovilo. Čeprav nastop ni bil v »živo«, pa so se nas tudi pesmi po »plejbeku« globoko dotaknile, nas popeljale v večno ljube slovenske loge in domačije in rodne kraje. Navdušili so Primorski fantje, Slovenski muzikantje, ansambli Lojzeta Slaka, Ni-ka Zajca in Vlada Sredenška, s ponosom so nas navdali »naši« - ansambla Nagelj in bratov Poljanšek in Mestna godba Kamnik, ki pomlajena in vsa cvetoča obeta še mnogo, mnogo lepih nastopov. Alpski kvintet je bil kot vedno nostalgičen, pa tudi poskočno živahen. Kar nismo mogli verjeti, da je debela urica druženja tako hitro minila, čeprav se je čudil tudi voditelj oddaje... »A v prijetni družbi čas hitro mine in tule v Kamniku so doma veseli ljudje. Kamničani vas prav lepo vabijo, da se ob priložnosti oglasite v tem lepem in zanimivem mestu, mestu v naročju planin. Ustavite se, saj ni treba ubogati ansambla Nagelj, ki pravi veselo v Kamnik ... in urno naprej...« S temi besedami in veselo ter poskočno polko se je javno snemanje ob prihodu vseh nastopajočih na oder končalo, še pred tem pa je voditelj za srečo vseh obiskovalcev in gledalcev oddaje v sil-vestrski noči stresel po »hiši« pehar orehov in lešnikov. Na Dolenjskem so njega dni rekli: Če hočeš vse leto živeti v blaginji, na novoletno noč stresi po hiši pehar orehov in lešnikov ... Praznični »novoletni« večer se je nadaljeval do jutra. Poljanski znajo navdušiti Kamni-čane in ni čudno, da so se jim pridružili številni obiskovalci iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Plesalo se je, kjer se je dalo, tudi na odru. Nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše. Zdaj, ko sta obe prireditvi za nami in ko smo si že odpočile in uredile misli, smo bogatejše za spoznanje, da bi nekatere Stvari organizirale drugače, boljše. A človek se uči z majhnimi koraki, zato vemo, da bo naslednjič - še boljše. Zato nam vsi, ki ste prireditvi obiskali, oprostite spodrsljaje, ki ste Četrtkov večer poslušali po radiu in Novoletni vidomeh gledali na televiziji, pa nam zaželite, da bi v naše mesto še kdaj »zvabile« tako lepi in odmevni prireditvi. Kajti ni mačji kašelj, če te posluša vsaj 40.000 radijskih poslušalcev in gleda vsaj toliko televizijskih gledalcev. Da bi se še kdaj toliko časa po naši mali domovini govorilo o Kamniku, Kamniku... IVANA SKAMEN (za SKD DOBER DAN, NAŠI) Praznični december V decembru se je v naši občini zvrstilo več kulturnih prireditev. V petek, 17. decembra, so učenci - pevci in glasbeniki iz osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh (na sliki zgoraj) pripravili praznični koncert z naslovom PESMI ZA PRAZNIK. Istega dne sta v osnovni šoli Tunjice prepevala Tunjiški oktet pod vodstvom Ane Štele in MEPZ Šentviški zvon pod vodstvom Karla Leskovca (na sliki levo spodaj). V soboto, 18. decembra, so v Kulturnem domu v Srednji vasi gostovali pevci Moškega pevskega zbora Svoboda iz Prebolda. Zbor neprekinjeno deluje že 73. leto. Zadnja tri leta ga vodi Matjaž Kač, ki izhaja iz pevske družine. Iz Prebolda izhajajo tudi mnoga znana imena: skladatelj Anton Švab, (nekaj njegovih pesmi so predstavili na koncertu), pisatelj Janko Kač, Slavko Šlander, znani in priljubljeni pesnik in dramatik Ervin Fritz in še kdo. V Preboldu so službovali znani Slovenci, radi se spominjajo Radovana Gobca. Tekstilno tovarno v Preboldu je dolga leta uspešno vodil zdaj že pokojni Stane Marcijan iz Kamnika, ki je nato uspešno vodil tudi Svilanit. Simpatična povezovalka programa Jožica Ocvirk je nizala vzroke za povezovanje in sodelovanje njihovega zbora s pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi. Na novembrskem gostovanju v Preboldu je Mavrica zasijala s svojimi mavričnimi barvami in pevci iz Prebolda so že pred novim letom obisk vrnili (na sliki, desno spodaj). Verjetno jim ni bilo žal, kajti hvaležni poslušalci so napolnili dvorano in se jim s ploskanjem toplo zahvaljevali za obisk in prelepo petje. Seveda so pozdravili tudi nastop domačih pevcev. VERA MEJAČ France Pibernik, France Štele: Monografija o mestu Kranju Beremo skupaj Slovenski založniški fenomen, fotograf, oblikovalec in založnik, FRANCE ŠTELE z Gore pri Komendi, ki je izdal že okrog dvajset knjig, večinoma fotografskih monografij, je zopet poskrbel za noviteto. Tokrat je v sodelovanju s FRANCETOM PRIBERNI-KOM in uredniškim odborom (Cene Avguštin, Stane Istenič, France Pibernik, France Štele, Andrej Tavčar, Jaka Vreček, Olga Zupan, Majda Žontar) izdal razkošno monografijo velikega formata o Kranju. Piber- ........■"..................... Ustanavljanje društva narodnih noš na Komendskem Ideja o društvu narodnih noš je med ljubitelji na Komendskem že nekaj časa živa, zato smo se najbolj zainteresirani zbrali 20. decembra 1993 (okrog 40 nas je bilo), da ustanovimo društvo narodnih noš. Srečanje je bilo v bivši Glavarjevi bolnici v Komendi. Namen društva bo obujanje in ohranjanje tradicije v zvezi z narodnimi nošami. IzobraŽevanje in vzgoja podmladka, ohranjanje narodnih pesmi in plesov ter nastopi na raznih prireditvah. Člani tega društva bodo lahko odrasle osebe, tudi iz drugih krajev, ki se zanimajo za to dejavnost in ki želijo sodelovati. Vstop v društvo bo s podpisom vsak potrdil na pristopni izjavi. Sedaj so v pripravi statut in drugi akti, ki so potrebni za registracijo društva. Na ustanovnem zboru (o njem vas bomo Se obvestiti) bomo izvolili upravni odbor: predsednika, namestnika in S do 7 članov. Vabimo ljubitelje narodnih noš, da se pridružijo in postanejo člani Društva narodnih noš na Komendskem. Za vse informacije se lahko obrnete na gospo Kristino Štupar, Komendska Dobrava 10. tel. 841-488. ANGELCA ŽEROVNIK nik je prispeval besedilo. Štele pa številne barvne fotografije, razen posnetkov iz zraka, ki so delo Bogdana Kladnika in Geodetskega zavoda RS. Dokumentarne črno-bele fotografije pa izvirajo iz Gorenjskega muzeja v Kranju. Tudi idejna zasnova knjige je Steletova, vsebinski okvir pa je pripravil uredniški odbor, oblikovanje je delo Ivane Kadivec. V angleščino je besedilo prevedla Irena Hoffman, v nemščino pa Valentin Klinar. Fotolite je izdelal Gorenjski tisk v Kranju, knjigo pa je natisnila tiskarna »Jože Moškrič« iz Ljubljane. Frnace Štele, poznan po svojih fotomonografijah, je tokrat svoj fotografski pogled še izostril in posnel številne fotografije Kranja in okolice, naravnih in kulturnih spomenikov in zanimivosti, ki vnašajo nova videnja in vedenja o tem našem gorenjskem delčku slovenske zemlje. Z izbranimi in izborni-mi motivi in kompozicijskimi izrezi, s tehničnimi pomagali, denimo z uporabo širokokot-nega objektiva in s solidnim tehničnim znanjem ter splošnim obvladovanjem fotografskega medija je ustvaril nekaj krajinskih, panoramskih in ve-dutnih pogledov, ki povsem na novo obvladujejo in vrednotijo dano kulturno in urbano krajino ter arhitekturo. Steleta zanimajo tako panoramski kot ulični pogledi, arhitekturne impresije, interierji in eksterierji, kiparski in slikarski spomeniki in drobni arhitekturni detajli, ki jih nevešče oko zlahka prezre; dajejo pa ti drobni elementi dušo mestu in.pokrajini. Skozi fotografski medij nam je pričaral še nepoznane ali velikokrat neopažene poglede, predvsem v starem mestnem jedru ter okoliški krajini in arhitekturi: idilični pejsaži, cerkve, gradovi, kmečki dvorci, tudi ljudje in živali. Številne črno-bele fotografije, ki spremljajo besedilo, hrani Gorenjski muzej. Izpričujejo nam, kako je izgledal Kranj in okolica konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Objavljene so še fotografije nekaterih znanih Kranjčanov in društev ter klubov iz preteklosti. Besedilo Franceta Pibernika nam v zgoščeni obliki posreduje kranjsko preteklost od kamene dobe do sedanjosti: ljudi in dogodke, zgodovino mesta in okolice v več kot dveh tisočletjih. Knjiga, ki je izšla na pobudo obeh avtorjev, ob strokovni pomoči uredniškega odbora in koordinaciji Izvršnega sveta Občine Kranj, je zgledno monografsko delo, kakršnega bi si želelo in zaslužilo vsako slovensko mesto. DUŠAN LIPOVEC Revija CICIBAN, Mladinska knjiga in knjižničarji so pripravili skupni projekt z naslovom BEREMO SKUPAJ. To sovpada z letom družine, projekt pa je namenjen širjenju in spodbujanju bralne kulture in zanimanju za knjigo tudi v celem družinskem krogu. V januarskem Cicibanu je vpet ku-ponček. Z njim naj otrok v spremstvu enega družinskega člana (mama, ata, dedi, babi, starejši brat...) pride v knjižnico, kjer si bo izposodil knjige. Ob izposoji mu bomo vpisali, kdaj nas je obiskal in s katerim družinskim članom, pa še žig bomo pritisnili, da bo to zagotovo držalo. Akcija teče od 1. 1. do 1. 3., v tem času nas morajo otroci z enim od družinskih članov dvakrat obiskati in si izposoditi (pa prebrati, seveda!) vsaj tri knjige. Izpolnjene kupončke naj starši do 15. marca pošljejo v uredništvo Cicibana. Tako bodo imeli možnost, da bodo -J 1 vj II * jJ^^ izžrebani in nagrajeni s knjižno nagrado. Knjiga je za otroka pomembna. Ne samo za razvijanje cele vrste njegovih sposobnosti, pač pa igra svojevrstno vez tudi med starši in njimi, kadar jim starši berejo in se o prebranem z njimi tudi pogovarjajo. Zato vabimo in spodbujamo k družinskim obiskom! Ne pozabite prinesti ku-pončkov! BREDA PODBREŽNIK - VUKMIR PUST PUST PUST Velika izbira pustnih mask in oblek v trgovini »Mery« na Šutni 14. Družabno srečanje slepih in slabovidnih Že tradicionalnega vsakoletnega srečanja slepih in slabovidnih iz občine Kamnik in Domžal se je udeležilo precej članov njihovega društva. To srečanje je namenjeno druženju, ki je hkrati tudi priložnost za obravnavo perečih vprašanj, ki zadevajo članstvo. Dobili so se v prostorih gostišča Društva upokojencev Kamnik. Poleg članov in članic so se tega srečanja udeležili tudi: predsednik meddruštvenega odbora za Ljubljansko območje Janez Horvat, predstavnica Centra za socialno delo, društva upokojencev in drugi. V prvem delu srečanja je Milan Trojan, predsednik pododbora za obe občini, seznanil prisotne z namenom tega srečanja in nekaterimi nalogami, ki jih bodo reševali, predsednik odbora za ljubljansko območje, Janez Horvat pa je navzoče seznanil s težavami, ki vse bolj pritiskajo za članstvo slepih in slabovidnih. Velike težave so z brezposelnostjo, zlasti tistih, ki končujejo šolanje, prilagoje- no slepim in slabovidnim. Mnogi ne razumejo problemov te populacije, zato so tudi namenska sredstva čedalje bolj pičla. Sredstva občin ne pokrivajo vseh potreb, čeprav je situacija v Kamniku le nekoliko boljša. V obeh občinah je včlanjeno 73 ljudi, v Kamniku 37, v Domžalah pa 36. Celotno ljubljansko območje pa ima 675 članov in članic. Želo težko je nabavljati tehnične pripomočke, ki so mnogo boljši od starih, a učinkoviteje olajšujejo težave uporabnikov. Sami člani si teh pripomočkov zaradi visokih cen ne morejo nabavljati. Slepi menijo, da bi ta vprašanja morali reševati sistemsko. Sestava članstva je različna, prevladujejo starejši člani, mlajši se težje vključujejo, vedno bolj pereča so stanovanjska vprašanja, v ospredje silijo problemi zaposlovanja itd. S sprejetjem novih predpisov so pod udarom tudi invalidska podjetja, kar še poglablja probleme. Nejasna je usoda invalidskega varstva. Kljub tem in Milan Trojan in Janez Horvat ob izročanju priznanja. Iz naših krajev Komenda - novi telefoni Zadnje čase se na krajevno skupnost Komenda preko anonimnih pisem ali osebno oglaša vse večje število krajanov iz vseh treh krajevnih skupnosti. Zanima jih, kdaj bodo lahko prišli do novega telefonskega priključka. Zato bi želel podati nekaj osnovnih informacij, ki mi jih je uspelo pridobiti na PTT Ljubljana. Pošta Komenda trenutno razpolaga s 600 telefonskimi priključki, ki so tudi vsi zasedeni. V planu PTT za leto 1994 je nova telefonska centrala s kapaciteto 1200 priključkov (rok izdelave 1995), kar pomeni 600 novih telefonov. Glede na dejstvo, da je v telefonskem omrežju od centrale v Komendi pa do posameznih vozlišč (omaric) še kar nekaj rezerve, bo potrebno potegniti linije od vozlišč do končnih porabnikov. Tako je realna možnost, da bi se v prvi polovici leta 1995 priklopilo 900 do 1000 naročnikov, za ostale pa bo potrebno dodatno zgraditi omrežje. V letošnjem letu naj bi bila tudi opravljena študija o obstoječem telefonskem omrežju na našem področju. Vse oddane prošnje za telefon se evidentirajo, novim zainteresiranim pa predlagamo, da prošnje, ki jih dobijo na vseh poštah, čim prej izpolnijo in oddajo ter si tako pridobijo vrstni red in možnost telefonskega priključka. R. GROŠELJ Jubilejni občni zbor GD Križ Če si Križan, potem si gasilec, velja za Križ pri Komendi. V vasi, ki Šteje okrog 440 ljudi, je namreč okrog 260 gasilcev in gasilk. Kaj Pomeni biti gasilec na Križu, najlepše doživiš, če se udeležiš kakšne njihove prireditve. Tudi štirideseti redni letni občni zbor 15. januarja v Domu Antona Breznika, ki so ga v največji meri gradili ravno kriški gasilci, je bila ena takšnih prireditev. Na jubilej - 40. obletnico ustanovitve GD Križ - je opozarjala Praznično okrašena dvorana, fotografska razstava o zgodovini in dejavnostih društva, ki jo je pripravil vinko Petek, nekdanji predsednik Križ in tudi GD Križ, gasilska prapora domačega društva in polna dvorana udeležencev. Praznični občni zbor je začel predsednik GD Križ Jože Sušnik. Posebej je pozdravil navzoče ustanovne člane društva Franca Prezlja, Jakoba Žagarja in Petra Jenka, častne člane delegata Franca Resni-ka, predsednika OGZ Kamnik, predstavnike GD Komenda, Moste, Šmarca in Homec ter Toneta Svetlina, predsednika sosednje KS Podgorje pri Kamniku. Sledila so poročila glavnih predstavnikov upravnega in nadzornega odbora GD Križ. Delovnemu predsedstvu je predsedoval član UO GD Križ Ivan Hlade (tudi podpredsednik OGZ Kamnik). Predsednik Sušnik je med drugim poudaril, da ima GD Križ v kamniški občini največ mladih gasilcev in gasilk (57 jih je mlajših od 16 let) glede na število prebivalstva, ki ga »pokriva«. Poveljnik drugim problemom, ki spremljajo društvo, pa so slepi in slabovidni aktivni na mnogih področjih. V okviru lastnin možnosti razrešujejo številne osebne in družinske probleme članov, stalno vzdržujejo stike med seboj, krepijo kulturno dejavnost in podobno. Menijo, da bi invalidska podjetja morala biti deležna vsaj dosedanjih ugodnosti, sicer bo ostalo na cesti 3000 ljudi - invalidov, med njimi precej slepih in slabovidnih. V kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali: Jože Jagodic kot harmonikar, mlada umetnika Primož in Matic Smolnikar, vnuka članice društva Ljube Poljanšek, sta na klavirček in kitaro zaigrala več prijetnih melodij, Kati Turk je prebrala nekaj svojih pesmi, vmes pa povedala marsikaj šaljivega, Božo Matičič je s harmoniko spremljal pevca Roka Lapa. Med kulturnim programom je Milan Trojan v imenu kamniških in domžalskih članov izročil kamniško majoliko Janezu Horvatu v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo plodno in nesebično delo v korist članstva. V družabnem delu so se člani med seboj pogovorili še o mnogih drugih vprašanjih in se ob prijetnih zvokih tudi poveselili. Organizirali so srečolov. Dobitke so prispevali: gospodarske organizacije, trgovina, obrtniki, trgovci in drugi zasebniki. Vsem darovalcem se slepi in slabovidni iskreno zahvaljujejo. Veselo razpoloženje ie trajalo do večernih ur, ko so v spremstvu odhajali na svoje domove. Zaželeli so si sreče in razumevanja v prihajajočem 1994. letu. STANE SIMŠIČ Veseli h umnicu ni po vrnitvi iz Dražgoš. Pohod in srečanje v Dražgošah Planinsko društvo Kamnik je v nedeljo, 9. januarja 1994, pripravilo prvi letošnji pohod. Odšli so na Dražgoše, da bi se udeležili slovesnosti ob spomeniku padlim borcem dražgoške bitke. Zanimanje za ta pohod je bilo izredno. Prijavilo se je za dva avtobusa ljudi, vseh skupaj je bilo skoraj 100. Ta pohod je bil namenjen izletu v naravo in seveda obisku slavnosti, ki je bila napovedana ob 12. uri. Peš pot so pričeli v Selcah in se usmerili proti gorski vasici Laj-še pod Jamnikom, kjer so se pridružili drugim pohodnikom, ki so prihajali iz Krope, Čepulj in drugih krajev. Do Dražgoš so Kamničani hodili skoraj dve uri zmerne hoje. Pred uradnim delom slavnosti so organizatorji pripravili več zanimivih prireditev. Prikazali so delovanje letalskih modelov z radijskim usmerjanjem, spust planinskih padalcev iz Jalovice in podelili različna priznanja za tekmovalne uspehe. Prehodni pokal v kegljanju društev upokojencev Gorenjske je prejela ekipa DU Kamnik za doseženo I. mesto. Pokal je prevzel tekmovalec DU Kamnik Franc Smolnikar. Govornik na slavnosti je bil predsednik Državnega sveta Slovenije dr. Ivan Kristan. Opozoril je na pomemben delež borcev NOB za samostojnost Slovenije, kar nekateri v sedanjem času zelo radi pozabljajo. Na prireditvi so nastopili mnogi ansambli, godba, pevci in drugi. Ob spomeniku je bilo morje zastav in praporov, ki so se poklonili herojskemu boju partizanskih borcev v januarju 1943. leta. Domačinka iz Dražgoš, ki je pozdravila večtisočglavo množico, je govorila tudi o zanimivostih iz dni dražgoške bitke. Mnogi borci in prijatelji se tu srečujejo vsako leto, potem pa skupaj obujajo spomine na težke in usodne dni narodove polpretekle zgodovine. Na slavnost je prišlo mnogo pohodnikov, ki so krenili na pot že zvečer prejšnjega dne. Na nočnem pohodu so bili polnih 10 ur. Prišlo je veliko znanih in neznanih ljudi, prišel je tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki ga je ogromna množica burno pozdravljala. Po zaključku slovesnosti so se prijatelji in znanci zadržali še v prijetnem pogovoru, Kamničani, zvesti planinski tradiciji, pa so se peš napotili navzdol do vasice Rudno. Tu sta že čakala avtobusa. Kot vsakokrat so pred odhodom napravili še skupni posnetek za spomin. Z izletom, slovesnostjo in z enkratnim, prijetnim vzdušjem ter vremenom so bili vsi pohodniki zadovoljni. STANE SIMŠIČ tu, Dragu Novaku pa za izredno prizadevnost. Pri točki razno je bil omenjen nujen nakup paradnih oblek za članice, redna nošnja paradnih oblek na gasilskih slovesnostih ter večji red in disciplina na teh slovesnostih. Večer so zaključili po gasilsko - z glasbo, pesmijo, dovtipi in gasilskimi dobrotami. JOŽE PAVLIC Gasilski občni zbor na Križu. Herman Pire je govoril o velikih uspehih kriških gasilcev, zlasti še gasilk, na lanskih občinskih in regijskih gasilskih tekmovanjih (članice so bile prve na regijskem tekmovanju v Litiji), opozoril pa na izrabljene tlačne cevi ter nujen pregled in popravilo hidrantov v vasi. Pohvalil je orodjarja Draga Novaka za popravilo stare, skoraj že »muzejske« motorne brizgalne. Tajnik Emil Žagar je omenil lani podeljena gasilska odlikovanja in prireditve na Križu, sodelovanje kriških gasilcev in gasilk pri drugih slovesnostih (Leto Antona Breznika!) ter osem novih članov v gasilskih vrstah. Blagajnik Stane Zamik je govoril o dobrem poslovanju GD Križ v lanskem letu. Referent za mladino Luka Hribar je predstavil uspešno pridruževanje pionirjev in pionirk starejšim vrstnikom in vrsticam, opozoril pa je tudi, da si mladi želijo novih obročev na košarkaških tablah. Referent za žene Miran Plevel je govoril o velikih uspehih članic na tekmovanjih in tudi o njihovi nepogrešljivi pomoči pri pripravi veselic in drugih prireditev, gospodar Milan Sušnik ter orodjar Drago Novak pa o stanju gasilskega doma in »gasilske lastnine«. V razpravi o poročilih se je častni poveljnik društva Franc Ipavec spominjal nekdanjih časov, ko so s pomočjo vaščanov kupili prvo motorno brizgalno in si' »belili glave«, kako bi društvo »postavili na noge«. Te čase, zlasti pa ustanovitev Šmartno v Tuhinju Prizadevni igralci Kulturnega društva Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju postavijo na oder vsako leto najmanj eno dramsko delo. Letos pod režijskim vostvom Franca Hribarja že od začetka decembra pripravljajo komedijo Žarka Petana in Ervina Fritza Gospod Evstahij iz Šiške. Z njo bodo seveda najprej nastopili v domačem kulturnem domu, nato pa še po okoliških krajih. društva in prve težave, je za njim dokaj podrobno opisal ustanovni član Franc Prezelj. Za tem je predsednik OGZ Kamnik Franc Resnik članom in članicam GD Križ čestital za jubilej, dosežene uspehe ter jih spodbudil k nadaljnjim. Povedal je tudi, kaj se je v lanskem letu pomembnega dogajalo na področju gasilske zakonodaje in gasilskega življenja nasploh ter kakšne spremembe čakajo gasilce in njihova društva v letošnjem letu (več poudarka operativi, nova pravila glede prireditev, višina proračuna, društva v novi lokalni samoupravi). Njegovim čestitkam so se kasneje pridružili tudi posebej povabljeni gostje. Predsednik KS Križ Ivan Hlade je posebej opozoril na tesno povezanost vaščanov Križa z gasilci in gasilcev z vasjo. Iz te povezanosti se rojeva tudi toliko vidnih sadov. Na tokratnem občnem zboru so zamenjali tudi vodilni osebi v društvu: predsednik je postal dosedanji podpredsednik Janez Peterlin, Jože Sušnik pa podpredsednik. Mojca Hribar je postala referentka za žene, Miran Plevel pa član UO. Novi predsednik je med načrti za letošnje leto omenil nabavo novega kombija in še boljšo pripravljenost gasilskih desetin. Sledila je podelitev številnih priznanj ustanovnim in častnim članom društva, gasilcem in gasilkam ter desetinam za uspehe v lanskem le- HRANILNO KREDITNA SLUŽRA Domžale, Ljubljanska 72 tel. 721-372 SPOŠTOVANI VARČEVALCI! Z letošnjim letom uvajamo plačilno kartico, ki je v svetu že dolgo poznano plačilno sredstvo. Plačilno kartico boste lahko uporabljali v vseh trgovinah, ki se bodo z nami dogovorile za ta način poslovanja. Predhodnik plačilne kartice je tekočI račun. Ves dohodek od mleka, lahko pa tudi vse ostale prihodke, bomo knjižili na račun, ki ga boste prejeli ob podpisu pristopne izjave. HKS posameznemu varčevalcu odobrava limit za dovoljeno negativno stanje, kar pomeni, da za določen znesek lahko prekoračite stanje svojega tekočega računa. S čeki HKS lahko plačujete povsod, gotovino pa dvigate na blagajnah HKS. Želimo, da bi sprejeli ta način poslovanja! Slovenski alpinisti na K2 (Vil.) Otožno zmagoslavje Tam sem počakal Carlosa. Plezal je zelo počasi. Utrujen je bil bolj, kot sem mislil. Da je sestopil 50 m, sem ga čakal tudi po pol ure. Tako sva sestopala več ur v snežnem metežu. Boštjan je umrl Ves čas sem imel v žepu na toplem vklopljeno radijsko postajo, mikrofon pa obešen na vetrovki. Tako sem bil ves čas seznanjen z dogodki na gori in v bazi. S poti med T4 in T3 se je oglasil Stipe s klasičnim pozivom: »Baza javi se, baza javi se!« Ko se je iz baze oglasil Tomaž, je nadaljeval: »Žal nam je, a smo morali Boštjana pustili v snegu. Boštjan je mrtev.« Nastala je groba tišina, nakar se je oglasil Stipetov dobri prijatelj Viki: »Storili ste vse, kar ste mogli, mi smo z vami. Sedaj pa hitro sestopite, da boste vsaj vi ostali živi!« Carlosu nisem povedal, kaj se je zgodilo z Boštjanom, takrat je imel sam s seboj dovolj opravka. Ustavil sem se v taboru dva pri Goranu in Davidu. Ko sem se kobacal v šotor, je veter vanj nanesel precej snega. Anglež in Šved sta mi prijazno postregla s čajem. Z bazo so se že domenili, da bo tja Carlosa spremljal David, zato smo si podali roke in odšel sem iz šotora v vihar. Sto metrov stran od T 2 sem videl Carlosa, ki je leže počival v snegu, za njim pa je že prihajal Davo. Nekaj sto metrov nad taborom ena je bilo že lepše vreme, tudi veter ni bil tako močan. Pod steno so bili trije Američani, ki so naju opazovali in očitno sva se jim zdela dovolj utrujena, da so nama postregli s toplo pijačo. Na začetku ledenika sva se mislila, kot ponavadi, navezati vendar je pred nama šlo čez ledenik šest ljudi in bi morali pri tem odkriti vse razpoke, ki ne zdržijo teže človeka in nahrbtnika. Že po petih metrih hoje po ledeniku mi zmanjka tal pod nogami. V trenutku sem bil do pasu v ledeni vodi. Hotel sem se rešiti, a že v naslednjem hipu sem bil do ramen v brozgi ledu in vode. V skoraj smrtnem strahu sem poklical Davota, ki je že takoj pritekel okoli snežnega stolpa in mi takoj podal ročaj cepina. Hlastno sem ga zagrabil in se izvlekel na varna tla. Naprej sva hodila navezana. Vso pot do baze sva odkrivala nove razpoke, katerim sva lahko izmerila globino le do prvega metra. V bazi so nama povedali, da so Stipe, Boris in Zvonko prišli v tabor tri. Kar oddahnila sva si, saj so od tam pa do stene napete fiksne vrvi. Naslednji dan so se stvari spet začele za- pletati. Stipe ima rahlo snežno slepoto, Zvonko in Boris pa imata pomrznjene roke in noge. Začeli so sestopati proti T2, kjer jih je čakal Goran. Iz baze sta tedaj že odšla zdravnik Damjan in Davo, ki je nesel kapljice in mazilo za oči. Proti večeru so z veliko truda le prišli v T2 Stipe in Zvonko, Boris pa v TI, kjer je bil že1 tudi Davo. Naslednje jutro se je Stipetu vid izboljšal in je dejal, da Da-votu ni potrebno nositi zdravila zanj v T2. Začeli so sestopati. Davo je pomagal sestopati Borisu, Žvonku je pomagal Goran, Stipe je sestopal sam. Boris in Davo sta prišla v bazo tik pred dvanajsto uro, Stipe in Goran pred večerom, Zvonko je ostal v šotoru pod steno, kjer gaje v varstvo prevzel Damjan. V bazo sta prišla naslednji dan. Zvonko je bil v obraz takšen kot Ostržek, roke je imel povite kot mumija, tudi na nožnih palcih je imel mehurje. Čez dan sta se z Borisom zadrževala v šotoru, če pa sta prišla ven, sta hodila kot dva duhova. RADO NADVEŠNIK Mariborski Večer o jubilejnem zborniku Planinskega društva Kamnik Neprecenljiva zakladnica planinske zgodovine S 23 reprodukcijami, večidel barvnimi, iz zgodovine planinskega udejstvovanja »ljudi izpod Kamniških planin« ter s faksimili nekaterih listin se začenja uvodni del zelo bogatega zbornika Planinskega društva Kamnik, ki ga je to društvo izdalo ob stoletnici Slovenskega planinskega društva in sočasno ob stoletnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, ene od treh podružnic, ki so vzni-knile v letu ustanovitve prve slovenske planinske organizacije - v Kamniku, Ljubljani in Mozirju. Zbornik je pravcato bogastvo spominov, dejstev, dogodkov in sploh celotne dejavnosti tega marljivega planinskega kolektiva in širše planinske srenje. Predsednik kamniških planincev Slavko Rajh - društvo vodi že vse od leta 1975 in je eden od prvih desetih dobitnikov najvišjega odlikovanja Planinske zveze Slovenije - svečane listine, ki so jo letos - ob stoletnici SPD — podelili prvič, je v uvodni besedi zbornika med drugim zapisal: »...Ponosen sem, da morem kot predsednik našega društva izraziti svoje misli v knjigi, zborniku, v kateri seznanjamo vse prijatelje planin in gora z našim preteklim delom, zavedajoč se, da je to tudi prva knjiga, ki jo je izdalo kako slovensko planinsko društvo. Knjiga je delo naših članov, plod dolgoletnega zbiranja gradiva in urejevanja arhiva, je odsev vseh nas, ki smo del svojega prostega časa posvetili goram...« Po uvodnih mislih si slede naslednja poglavja: Obledele podobe iz Grintovcev, Spomini na življenje ob ustanovitvi podružnice SPD, Nekaj o našem planinstvu in planincih, Narodno prebujanje in prvi pristopi v gore, Ustanovitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva v Kamniku, Gospodarstvo in gradnje PD Kamnik, Gospodarsko poročilo za poslovno leto 1956, Gradnja žičnic in načrtovanje gradnje novih planinskih domov, Prenova tovornih žičnic, Gradbena dejavnost od leta 1975 dalje, Gospodarski odsek, Propagandni odsek, Planinske postojanke v Karavankah in Kamniških ali Savinjskih planinah, Dan Kamniških planin, Kranjski vrhovi in Kamniška planinska pot, Koče v Kamniških in Savinjskih Alpah pozimi, Prvič slovenska zastava na planinskem srečanju, Vrhovi nad Solčavo, Sodelovanje med društvi - kamniška Lira in planinci, Varstvo narave in gorska straža, Zmajarstvo ter S prijatelji na poti v Kamniško Bistrico in Mladinski odsek. Sledi obsežno poglavje s skupnim naslovom Doživetja iz gora. V njih se posamezni planinci, med njimi tudi otroci, spominjajo svojih gorskih doživetij. Tako se vrste tile spomini: Mladi planinci na osnovni šoli »27. julij« Kamnik, Planinci šole v Stranjah smo razvili svoj prapor, Planinske sekcije, Planinska sekcija Društva upokojencev Kamnik. Zatem predstavlja PD Kamnik v zborniku Veliko planino, kjer govori avtor o naslednjih zanimivostih: Sv. Primož pod Veliko planino, Ledenodobni človek v Mokriški jami, Kaj pa Sedlo iz leta 1499, Sv. Brikcij - zaščitnik planincev. Z naslovom Nekaj kar tako ali sanje o alpinizmu predstavlja društvo zatem svojo alpinistično dejavnost. Predzadnje poglavje vsebuje podatke o nastanku in delovanju Gorske reševalne službe v Kamniških planinah, zbornik pa se končuje s kratkimi biografijami ponesrečencev in opisi vseh smrtnih nesreč v osrednjih Grintovcih celo sedemsto let v preteklost. Zbornik PD Kamnik ob njegovi stoletnici krasi skupno kar 209 slik, od tega je 40 slik barvnih, ter 47 faksimilov posameznih listin. Posebno vrednost dajejo zborniku stare fotografije, portreti zaslužnih mož v društvu in druge podobe. Zbornik je uredil devetčlanski uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik knjige je Aleksander Sarnavskv, besedila je lektorirala Tina Romšak, stavek, prelom, oprema in oblikovanje sta delo Studia Dataprint Kamnik, Saša Matičiča in Dušana Sterle-ta, obsežno in grafično zahtevno delo pa je natisnila Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani. S pisnimi prispevki je sodelovalo 24 avtorjev, fotografije pa je poleg zbiralcev in lastnikov ter slik iz arhiva PD Kamnik prispevalo 15 fotografov amaterjev. Ta izjemno dragocena knjiga velikega formata (22 x 30,4 cm) in z obsegom 338 strani, natisnjena na 100-gramskem ofsetnem papirju, uvezana v pegamoidno platno in opremljena z barvnim ščitnim ovitkom, ki z naslovne in hrbtne strani prikazuje panoramo osrednjih Grintovcev, priloženo pa ji je 12 strani oglasov, je za 4000 tolarjev na voljo v PD Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 38, 61240 Kamnik, ali v Ekono-matu PZS, Dvofakova ulica 9, 61101 Ljubljana. Ne glede na navidezno lokalno, kamniško obarvanost bo knjiga imenitno božično ali novoletno darilo planinskemu prijatelju ali znancu, saj vsebuje toliko lepih misli, veliko tudi pristno po planinsko romantično in čustveno obarvanih, zraven tega je bogato ilustrirana, tako da ji v tovrstni literaturi zlepa ne bi našli primerjave. MILAN CILENŠEK Pustovanje 1994 Mladinski center Kamnik pripravlja letos pustno povorko malo drugače. Zbrali se bomo na Glavnem trgu ob 16. uri in jo ob zvokih kamniške godbe »mahnili« proti Športni dvo-; rani, kjer bomo ob ansamblu HIP-HOP rajali do 19. ure. Letošnji novosti pa sta: v sprevodu se bodo prvič predstavile kamniške mažoretke in druga novost pa je ta, da bomo nagradili družine, ki se bodo »namaškarale«. Zdaj pa hitro šivanke, škarje in barvice v roke, saj je pustni torek že 15. februarja! H. S. Obiskal nas je alpinist Dušan PodbevSek Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob požaru požrtvovalno in nesebično pomagali z delom, denarnimi in materialnimi prispevki. Posebno zahvalo izrekamo sosedom in gasilcem, ki ste nam prvi priskočili na pomoč. Družina Brleč iz Rožičnega 4 pri Selah V mekinjski šoli imamo planinski krožek. Ker v tem času nimamo dosti izletov, smo povabili v šolo alpinista Dušana • Podbevška. Pokazal nam je planinsko opremo in plezalne pripomočke. Ker se radi vsake stvari dotaknemo, smo si nataknili svetilko in čelado, ki je že precej obtolčena, Matica pa so s posebnim vozlom privezali z vrvjo. Nato smo gledali diapozitive z odprave na najvišjo goro sveta Mount Everest, ki je visoka 8884 m. Zelo so nam bili všeč diapozitivi, ki so prikazovali templje.v Nepalu. Pokazal nam je tudi območje v Indiji, kjer je sveta žival krava. Te živali imajo prednost pred ljud- mi in vsemi vozili. Ob slikah smo opazovali, kako se pokrajina glede na višino spreminja. Serpe so ljudje, ki živijo pod Himalajo. Izvedeli smo, kaj so tabori, da je zrak zelo redek in da se težko diha. Pot na Mount Everest je zelo težka, tam so zahtevne stene, obdane z ledom in snegom. To je bila prva odprava, ki je šla po tej poti. Izvedeli smo, da se je za takšno pot treba dobro pripraviti. Srečanje z alpinistom je bilo zelo zanimivo. Zelo pa si želimo, da bi kmalu odšli na planinski izlet. DAVID TURŠIČ KLEMEN BRUMEC Planinski krožek OŠ Mekinje šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (XII.) Gor me vleče Udeleženci skupne ture so se ob zelo lepem sončnem vremenu z vlakom pripeljali v Žirovnico. Pot jih je vodila do Valvazorje-vega doma, kjer so prespali. Drugi dan so šli na Stol in na Roblek. Nekaj se jih je odločilo za daljšo pot v Celovško kočo na avstrijski strani in nato od tam na Roblek. Na Robleku so prespali in drugi dan nadaljevali pot na Zelenico in na Ljubelj, od tam pa z avtobusom domov. Za krst so bile tiskane izkaznice. Krstiti sme samo župnik. Ob prazniku bajtarjev »na golažu« je župan podelil zaslužnim članom bajtarstva prve zlate značke Bajtar Janezu Moharju in Maksu Skočirju. Miro Demšar, Miha Habjan in Štefan Lavriša so bili prvi, ki so dobili srebrne značke Bajtar. Občni zbor ŽBVP za leto 1972 je bil na željo nekaterih bajtarjev v Črnuškem domu. Po županovem pozdravnem govoru in kratkem uvodu in po poročilih odbornikov je Miro Repič stopil pred zbrane bajtarje in razložil, da dosedanji župan in odbor nista dobra in da je treba županstvo na novo organizirati. Za župana je predlagal Slavca Čižmana in nekaj novih odbornikov. S svojim nastopom je Repič izval splošno ogorčenje in nezadovoljstvo. Ker so dotedanji župan in delovno predsedstvo zapustili kraj dogajanja, so se razšli tudi drugi bajtarji. Občni zbor ni uspel — »protižupanski udar« pa tudi ne. Prvo sredo v aprilu 1972 je bil po prejšnjih dogovorih spet sestanek bajtarjev. Delo je nadaljevalo staro županstvo. Revija Tovariš pa je 8. maja 1972 prinesla reportažo o prvomajskem smuku na Veliki planini, ki je potekal po travi, podle-skih, trobenticah in kravjekih. Članek in podpise k slikam je napisal Niko Lapajne, slike je prispeval Egon Kaše. V uvodniku in v članku so na kratko opisana pravila tekmovanja, predvsem pa trenutna vremenska situacija. Slike verodostojno prikazujejo samo nekaj »flik« snega. Sklenjeno je bilo, da bo od sedaj naprej tudi »mala tura«. Kamniški občan je v junijski številki (leto XI., št. 6, 1972) v rubriki Srečanja objavil zapis o delu župana Načeta in njegovih odbornikov na Veliki planini. Beseda je tekla predvsem o organiziranju, financiranju in sodelovanju v županstvu na Veliki planini. Pogovor in članek je prispeval Tone Smolnikar. Za pohod na veliko turo so se bajtarji zbrali na avtobusni postaji v Ljubljani, od koder so se peljali od Mihovega doma. zjufetoa^ Kriške stene je bilo že 10 cm snega in še vedno je močno snežilo. Pot čez Kriške pode je bila težavna zaradi snega in megle. Prenočili so v Pogačnikovem domu. Naslednji dan je bilo vreme lepo, toda še vedno je bilo 20 cm snega. Spustili so se v Zg. Trento in se preko Vršiča z avtobusom odpeljali domov. Trije bajtarji so se v mesecu avgustu povzpeli na Grossgloc-kner (Veliki Zvoh) ob zelo lepem vremenu. Župan je nabavil nov kotel za kuhanje golaža. Ponovno je bilo predlagano, naj bo zadnji sestanek - decembra - za tekoče leto v Kamniku. Za leto 1973 je bil za župana ponovno izvoljen Nace. Občni zbor je bil v Jarškem domu na Mali planini. Županstvo se je ubadalo tudi s sekcijo gorske straže, kjer pa ni bilo uspeha. Pripravili so turo na Grossglockner, ki se je je udeležilo 12 članov. Prišli so do planinske koče Adlershohe in prenočili. Naprej do vrha ni bilo varno iti zaradi goste megle in močnega vetra, zato so se vrnili v dolino. Na občnem zboru ŽBVP 2. jan. 1974 v Jarškem domu na Mali planini je bil za župana izvoljen Nace. Na občnem zboru je bil sprejet predlog in sklep, da se pripravi in izvede pustni smuk. Za to nalogo je bil odgovoren Jože Levka. Takoj po novem letu 1974 je ŽBVP izdalo pregledno karto vseh koč na Veliki planini. Predlogo je narisal V. Kopač, tiskal in dobavil Nace. Naredili so tudi štartne številke za tekmovalce in nove napise »start« in »cilj«. Prvi pustni smuk bajtarjev je lepo uspel. Za prvo nagrado je bila velika presta, velika 1 m. Oštevilčili so vse koče na Veliki planini, tako so zemljevidi dobili praktično uporabnost. Izdali so tudi male značke Bajtar. Zanimanje za značke je bilo veliko, pa tudi finančno uspešno. Županstvo bajtarjev je bilo vedno bolj dejavno. Zato se je odločilo, da se kot sekcija priključi PD Kamnik. Na ustni predlog je bila prošnja ugodno rešena. Bajtarji so za malo turo izbrali pot od Krvavca čez Kalško goro na Kokrško sedlo, kjer so prenočili. Drugi dan so nadaljevali pot v Kamniško Bistrico in domov. Že na sp. postaji krvavške žičnice je deževalo. V domu na Krvavcu so se odločili, da bodo kljub močnemu dežju nadaljevali pot. Vseh pet ur, kolikor so porabili, da so prišli v Zoisovo kočo, je zelo močno deževalo. Na pohodu je bilo osem planincev in planink. Tudi velika tura se je začela v dežju. Pot jih je vodila iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, kjer je bila nočitev. Zjutraj je še vedno rosilo. vse tja do Okrešlja, kjer je bil kratek postanek. Megle so se v hipu razkadile in pohodniki so pot nadaljevali do Savinjskega sedla preko Križa na Spodnje ravni, kjer so v Češki koči prespali. Drugi dan so pot nadaljevali na Jezersko, od koder so se z avtobusom odpeljali domov. Naredili so tudi planinski izlet v Centralne Alpe. Pot je potekala iz Kamnika čez Italijo v Zermatt. Od tu na Monte Roso (ne do vrha zaradi vremena). Nato zopet v Zermatt in na Breithorn, kjer je bilo lepo vreme. Nato zopet v dolino Zermatt in v Chamonix in pod Mont Blanck (skozi tunel) po dolini Aoste mimo Milana v Kamnik. Občni zbor ŽBVP 2. jan. 1975 ie bil v Jarškem domu na Mali planini. Iz poročil je razvidno, da je bilo preteklo 1974. leto nadvse uspešno po dogajanjih oziroma dejavnostih, po zelo številčnem obisku na sestankih vsako prvo sredo v mesecu in tudi po finančnem stanju. Priredili so pustni smuk in prvomajski turni smuk. Priredili so tudi izlet v neznano v Bovec-Dobrovo (Brda), tedaj prvikrat. Mala tura je potekala z Velike planine na Korošico in v Logarsko dolino, od tam pa še na Okrešelj, kjer so prespali. Drugi dan pa na Kamniško sedlo in v Kamniško Bistrico. NACE NOVAK (Nadaljevanje v prihodnji it.) SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV - popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar - menjava izolacije v skrinjah in omarah Za vsa opravljena dela dajemo 1-letno garancijo. Tel. 815-570 ali 831-435. SERVIS PLINSKIH NAPRAV — štedilniki — bojlerji — peci — rezervni deli PliH i Jože Kladnik Vrhpolje 125 Kamnik <* 832-872 TRAFIKA »CICA« Kamnik, Medvedova 34 a tel.: 832-069 Po ugodnih cenah vam nudimo: * pustne maske * lasulje * audio in video kasete * lego kocke * pisarniški material * in še mnogo več... Pričakujemo vas od 6. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. ^ tr9°%c -o--*ic^S52)5oi»-*• Xi6rieevci 58 LADY MODNA TRGOVINA Kamnik, Kidričeva 58 (nasproti Ideje) Tel. 831-955 miŽMM CEN POSEZONSKIM ŽENSKIM, MOŠKIM IN OTROŠKIM OBLAČILOM - DO 50% Akcijska prodaja plaščev! Plačilo na tri čeke. PRI NAS BOSTE ZAGOTOVO NAŠLI KAJ ZASE! MALI OGLASI: »POLOS« - TRGOVINA S PREMOGOM Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585 vam nudi - vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog) - kocke - oreh - kosi - premog, pakiran v vreče - žagana drva Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom. Se priporoča - Jernej Jermani V bližini Kamnika prodani zazidljivo parcelo na sončni legi. Tel.: 811-823. Iščemo delo na vašem domu ali pomoč starejšim osebam. Tel.: 825-396 vsak dan popoldan. Eno- ali enoinpolsobno stanovanje najamem. Tel.: 815-282. Prodam parcelo-travnik (z nekaj sadnih dreves) v Koši-šah. Tel. 817-720 (od 16. do 18. ure). SHARP SERVIS MS KAM-LES KAMNIK d.o.o. Perovo 26 tel., fax:813-157 NA PERO VEM SMO ODPRLI NOVO PRODAJALNO, KJER LAHKO POLEG KOMPLETNEGA LESNEGA HOBY PROGRAMA KUPITE TUDI DODATKE K LESU IN IZDELKE IZ UVOZA: HOBY PROGRAM: - SAMOREZNI VIJAKI ASPA (velika izbira) - PVC VLOŽKI KLASIČNI, SIPOREX, VOTLAKI - POKRIVNE KAPICE ZA VIJAKE - VODILA ZA PREDALE BLUM - LEPILA ZA LES VODOODPORNA IN EXPRESNA - VELIK IZBOR POHIŠTVENIH ROČAJEV - VELIK IZBOR ROBNEGA TRAKU - ODMIČNE SPONE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV - POHIŠTVENO OKOVJE - VELIKA IZBIRA ROBNIH TRAKOV (PREK 60 RAZLIČNIH VRST IN BARV) - RAZREZ MATERIALA (IVERAL, SUR. IVERKA) PO VAŠIH ŽELJAH INTERSHOP: POLEG HOBY PROGRAMA VAM PONUJAMO ŠE PESTRO IZBIRO IZDELKOV IZ: - INDIJE - AFRIKE - JAPONSKE - KITAJSKE in še in še... PROGRAM OBSEGA: - PREPROGE (RO&NO DELO) - ŠATULJE - SPOMINKI - KOŠARE ZA KRUH, PERILO, ROŽE. - SVILENE RUTE, ŠALI... - PAHLJAČE VELIKE, MALE - VAZE PORCELAN - KITAJSKE KROGLICE UGODNE CENE in ugodni plačilni pogoji. Prodaja tudi na naročilnice. Odprto od 8.-19., ob sobotah od 8.-12. ure VLJUDNO VABLJENI!!! HITRO IN POCENI DO NOVEGA PROSTORA Z MONTAŽNIMI STENAMI JELOVICA lahko predelite večji prostor ali neizkoriščeno podstrešje preuredite v prijetno mansardno stanovanje • zidarska dela niso potrebna • preprosta suha montaža • takoj uporabni prostori • lahki elementi • dobra toplotna Izolacija • protipožarna odpornost podna obloga cementni estrih toplotna izolacija AB plošča JELOVICA Lesna industrija, 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 tel.: 064/631 241, 632 209, fax.: 631 835, 632 261 Informacije in prospekte dobite na prodajnih mestih: ŠKOFJA LOKA, 064/632 270; KRANJ, 064/211 232; LJUBLJANA, 061/18 51 500; MARIBOR, 062/102 800; MURSKA SOBOTA, 069/22 921; CELJE, 063/25 881; RAVNE NA KOROŠKEM, 0602/20 175; NOVO MESTO, 068/22 772; METLIKA, 068/58 716; KRŠKO, 0608/21 236; NOVA GORICA, 065/23 660; KOPER, 066/37 029 VELIKO POŠTOVANJE z ansamblom FRANCA MIHELIČA v športni hali v Kamniku, v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Najboljše maske bodo nagrajene: 1. nagrada: 400 DEM (BAC) 2. nagrada: lončarski izdelki (Lončarstvo Komenda) 3. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT (Meso Kamnik) 4. nagrada: zlat prstan (Zlatarstvo Štern Kamnik) 5. nagrada: kolekcija (Gauloises) in druge nagrade. Prodaja vstopnic: Okrepčevalnica BAC Stahovica, tel. 825-365 In ZKO Kamnik, tel. 831-612. BOUTIQUE MR. FICKO Kidričeva 35, Kamnik tel. 554-907, 832-563 Ugodna ponudba modne konfekcije in modnih dodatkov Odprto od 9. do 13. In od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Dobre stvari so lahko tudi poceni! Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO ASSS 3h '** OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, tel./fax. 812-888 - prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis - TOPLA akumulatorji-tovorni program od 110 Ah do 180 Ah - avtoradiji z avtozvočniki že od 8.000 SIT... - sedežne prevleke in avtotepihi - Olja CASTROL, VALVOLINE, LIOUI MOLY - filtri Donit - komplet program svetil Saturnus (vložki H4 za jugo), avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto. Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. fVIAF IMA,F M* # m #* Domžale, m Ljubljanska 90 8 SPB-1 (nasproti Kuriva, za Elektrotehno) tel.: 714-897 Sezonsko znižanje cen zimskih oblačil svetovno priznane francoske znamke NAF NAF Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Pridite in naredite svoj NAF NAF korak ceneje! PODJETNIKI, OBRTNIKI! Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin. PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE... Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361. KMETIJSKA TRGOVINA Koltin d.o.o. Buč 17, Laze v Tuhinju po ugodnih cenah nudimo: ječmen razsuti olje C3M antifriz 18,30 SIT/kg 290 SIT/kg 220 SIT/kg in še semena, gnojila, kmetijska orodja... Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Se priporočamo! Tekstilna trgovina LAHEN CVET Moste 74, Komenda vam po izredno ugodnih cenah nudi: * zimsko metrsko blago po 1.100 SIT * spomladansko metrsko blago in jerseji po akcijskih cenah 590 SIT * brušeno viskozo, šir. 150 cm, po 3.100 SIT * blago na kilograme * razprodaja puhovk * zimsko konfekcijo po nižjih cenah in še in še... Prepričajte se! Možnost plačila na več čekov. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ŠPORTNA TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREME SpOil KAMNIK, PEROVO 27, TEL. 812-936 Nahajamo se v novem POSLOVNO OBRTNEM CENTRU ob kamniški obvoznici P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE ŠPORTNIH OBLAČIL! Se priporočamo! [[[Ciiiiin Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 V kolikor imate probleme z - SKULIOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice, - BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH, - ALERGIJO, - BOLEČINAMI SRCA, - NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI, - KRČNIMI ŽILAMI ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja smer ALTERNATIVNE MEDICINE Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja v lanskem letu v celoti potrjujejo našo smer. V mesecu januarju še lahko izkoristite , brezplačen zdravniški pregled z diagnozo. Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: (061) 727-818 Ne pozabite: VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠI MOČI! MO-GY d. o. o. in. dr. med. Igor Kuzjakin gorenjem POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIČ Domžale, ■EL SERVIS Prešernova 1/a, HM TRGOVIMA tel. 722-107 POSEBNA PONUDBA TVAPARATI GORENJE EKRAN OD 51 DO 71» 10% POPUST pri gotovinskem nakupu Naša trgovina je bogato založena tudi z vsemi ostalimi izdelki programa GORENJA. UGODNI PLAČILNI POGOJI: * 1+5 OBROKOV BREZ OBRESTI * ZAKUP - 25 OBROKOV Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji. TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) --- nno vam nudi po ugodnih cenah: barve, lake, čopiče, lepila za les in parket, razno PVC posodo, sušllec za perilo 1.450 SIT, likalne mize že od 1.700 SIT dalje, alu lestve, razno ročno orodje, steklene izdelke, porcelan, posodo, rezalne strojčke Gorenje že od 4.800 SIT dalje, armature Armal, sanitarno keramiko, program Candy, žarnice... Prodaja na tri čeke! Strokovni nasveti Iz pleskarske In soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure: Homar dao, trgovina VERIGA se priporoča! j AV SERVIS RTV KONCIMA in TRGOVINA Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teb 831-383 Prodaja na obroke: - TV, vldeorekorderjl, akustika - SATELITSKE ANTENE Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, . ob sobotah od 10. do 12. ure. Trgovina KIM Kamnik, Trg talcev 8 vabi k izredno ugodnemu nakupu - po znižanih cenah: - moške in ženske bunde - parke po 6.650 SIT - fantovske jakne - bomber (Riders, Kings) po 6.650 SIT - otroške bundice od 2-6 let po 3.650 SIT POSEBNA PONUDBA: - obleke za maškare (klovni, dinozavri, nindže, kra-Ijične, vaše želje) - lasulje v devetih barvah - pustne barvice Trgovina je odprta non-stop od 8. do 19. ure. Veselimo se vašega obiska! Matično poročilo za november in december Smrti: - Šare Katarina, druž. upokojenka iz Volčjega Potoka 38, stara 80 let - Kladnik Angela, gospodinja iz Kamnika, Bazoviška ul. 5, stara 65 let - Spruk Frančiška, upokojenka iz Črne pri Kamniku št. 6, stara 80 let - Grajzar Jožef, upokojenec iz Šmarce, Kamniška cesta 17, star 61 let - Lavrič Marija, upokojenka iz Ljubljane, Majaronova ul: 6, stara 73 let — Narat Jožef, km. upokojenec iz Velike Lasne 25, star 92 let - Vrhovnik Marija, inv. upokojenka iz Tunjic št. 16, stara 81 let - Drolc Franc, inv. upokojenec iz Bele št. 26, star 55 let - Avguštin Danilo, gradbeni tehnik iz Kamnika, Zikova 7, star 39 let - Pucelj Frančišek, zdravnik v pokoju iz Kamnika, Glavni trg 14, star 91 let - Zupan Julijana, os. upokojenka iz Kamnika, Žebljarska pot 11, stara 83 let - - ----- - Burja Marija, os. upokojenka iz Kamnika, Šlandrova 2, stara 76 let - Škofic Marija, upokojenka z Gore pri Komendi št. 28, stara 80 let - Jeglič Ivana, druž. upokojenka iz Zg. Tuhinja št. 46, stara 86 let - Spruk Ciril, pomočnik barvarja iž Porebra 10/A, star 41 let - Šuštar Marija, druž. upokojenka z Markovega 14, stara 82 let - Berlec Ivana, gospodinja iz Zg. Tuhinja št. 1, stara 75 let - Klemene Alojz, upokojenec iz Kamnika, Zaprice 6, star 85 let - Čerin Albina, druž. upokojenka iz Kamnika, Tunjiška cesta 21 A, stara 72 let - Drolc Frančišek, upokojenec iz Češnjic v Tuhinju 12, star 63 let - Jerman Pavla, upokojenka z Duplice, Ljubljanska cesta 47, stara 62 let - Babnik Amalija, druž. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 2, stara 90 let - Šuštar Marija, druž. upokojenka z Duplice, Ljubljanska cesta 56, stara 84 let - Žagar Matej, kmet iz Bistričice 16, star 634 let - Vidmar Jožef, upokojenec iz Podgorja 54, star 66 let - Kern Jože, ključavničar iz Mekinj, Cankarjeva cesta 59, star 42 let - Balantič Jožefa, uslužbenka z Županjih Njiv 8/A, stara 50 let - Višnikar Jožef, inv. upokojenec iz Podboršta pri Komendi 18/ A, star 57 let - Vertot Janez, inv. upokojenec iz Florjana pri Gornjem Gradu 30, star 59 let Poroke: Emeršič Cvetko, strojni ključavničar iz Skorišnjaka, Ptuj, in Jerman Barbara, delavka iz Kamnika Vidjc Iztok, glasbenik iz Podgorja, in i\cM3nseK Miroslava, monterka računalnikov iz Podgorja Jontez Ivan, delavec iz Kamnika, in Turk Marija, delavka iz Mengša. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU! Ni smrt tisto, kar nas loči, in iivljenje nI, kar druži nas. So vezi molnejse. Brez pomena zanje so razdalje, kraj In čas. .... „ .... (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MILKE ZORMAN iz Suhadol se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožahe in stali ob strani. Hvala vsem, k i ste ji darovali cvetje, sveče, za mase in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem iz Komende za zapete žalostinke. Žalujoči: sin France z družino, sin Tone z ženo Ivanko in sestra Franca Suhadole. Lahovče, januar 1994 ZAHVALA vsem, ki so nasi mami, babici in prababici KLAVDUI ŽVOKELJ izkazovali pozornost in spoštovanje in jo obiskovali, posebej še ge. Mar-janci Kačić in Olgi Nemec. Zahvaljujemo se zdravnici dr. Dragici Grčar za njen topel človeški odnos pri dolgoletni skrbi za mamino zdravje, patronažnim sestram Zdravstvenega doma v Šiški ter zdravnikom in osebju Travmatološke klinike. Naša zahvala tudi 8- patru Marku za spoštljiv obred. Društvu upokojencev Kamnik za poslednje slovo, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kamniških Žalah z nami prižgali lučko,v mamim spomin. Družine Žvokelj, Križan, Hergouth, Frelih Ljubljana, december 93 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij. ODKUP GOZDNIH SORTIMENTOV NEPOSREDNO OD LASTNIKOV HLODI BUKOVI, kakovosti LES ZA LESNE PLOŠČE, (GOLI) BUKOV DRVA BUKOVA - METRSKA DRVA MEHKIH LISTAVCEV, metrska GOLI, MEHKIH LISTAVCEV ZA DOVOZ V LESONIT PLAČAMO ali ali ali 16.600 SIT/m3 13.000 SIT/m3 9.000 SIT/m3 6.600 SIT/m3 5.000 SIT/m3 3.700 SIT/m3 5.231 SIT/m3 3.400 SIT/prm 2.900 SIT/m3 1.885 SIT/prm 2.600 SIT/m3 800 SIT/m3 520 SIT/prm CENE veljajo franco trda cesta. PLAČILO se izvrši na žiro račun dobavitelja za: * - hlodovino v 20 dneh - goli, bukove v 30 dneh olrva, bukova Q Hnph - goli in drva mehkih listavcev v 45 dneh. Najmanjši premer drv drv - goli 30 cm. goli 8 cm, največji premer Vse Informacije đonile v LESONIT-u, nabava lesnih surovin, telefon: 067/ 41241, in pri zastopniku za Gorenjsko g. Ludviku Pavlinu, telefon: 064/422083. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in deda FRANC ZORE-NANDE iz Kamnika, Šutna 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se za vso pozornost in skrb delavcem Doma upokojencev Kamnik. Hvala ZB Kamnik, LD Motnik in drugim lovcem, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala! Vsi njegovi Kamnik, Mengeš, januar 1994 Te tvoje oči bi se. rade zaprle, CUtit hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse Motati, kako bi se v grobu spočile te oči za vekomaj... (S. Kosovel) ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naSa draga mama, babica in prababica MARIJA KONC iz Babnega polja Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožahe, podarjeno cvetje, sveče in za maSe ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in patroma Ernestu in Marku za pomoč. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za nesebično pomoč in skrbno nego nase trpeče mame. Žalujoči: hčerki Dana in Olga z družinama in drugo sorodstvo Babno polje, Kamnik, Engenhahn, Postojna, januar 1994 FRIZERSTVO NEJKA Japljeva 4, Kamnik Cenjenim strankam voščim srečno 1994, se zahvaljujem za zaupanje in se priporočam za gbisk. Hkrati vas obveščam o spremenjenem delovnem času. Od ponedeljka do petka je lokal odprt od 6. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. VULKANIZACIJA DERNIC Šmarca, Habjanova 2 tel. (061) 811-658 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: - avtoplašči MICHELIN - zelo kvalitetno obnovljene avtoplašče BANDAG že od 2.300 SIT naprej (garancija do izrabe) - kvalitetne avtoplašče KUMHO (Južna Koreja) vseh dimenzij (tudi za športne avtomobile, terenska vozila in kombije) - avtoplašče MARANGONI - vrhunske avtoplašče in aluminijasta platišča YOKOHAMA - avtoplašče SAVA in SEMPERIT - popravilo avtoplaščev in zračnic ter centriranje koles Pri nas kupljene avtoplašče montiramo BREZPLAČNO! — Za nakup štirih avtoplaščev ■» vam poklonimo darilo! PRODAJA NA 2 CEKA ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! Pomlad prišla bo na tvoj vrl pogrinjali zeleni pri, ij tebe ne bo ve( tam nasla, i zajokala bo In odšla... j ZAHVALA jtšL ■ lil V 82. letu nas je zapustil dragi i oče, stari ata, praded, brat in stric JOŽE NARAT Primožev ata z Velike Lasne 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, darovano cvetje, maše, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za opravljeni obred. Hvala tudi cerkvenim pevcem za prelepo petje. Žalujoči: sin Tone in hčerka Stanka z družinama, brat Martin z družino in drugo sorodstvo Velika Lasna, Kamnik, januar 1994 Cas ni dal, da bi nam roko vsaj podal. ZAHVALA Za posledicami prometne nesreće je umrl naš. dragi mož, oće in stari ata JAKOB KLEMEN iz Kamnika, ul. Vilka Rožiča 2 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in predstavniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede. Žalujoči: žena Magdalena, hčerke Majda, Štefka, Marina in Joži z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Ljubljana, Dob pri Domžalah, Rakek, _ december 1993 ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, |||::|?; svak in stric I JOŽE JEGLIČ '§||| iz Češnji« 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,- prijateljem in znancem za izreCeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sosedom za nesebično pomoč, govorniku Marjanu Poljanšku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. ' Žalujoči: vsi njegovi Češnjice, januar 1994 NAPREDEK D O M Ž A L E ao^»° NAPREDEK 600 m2 tik ob blagovnici Vele Bogato založen z domačim in uvoženim pohištvom. Stenske ure vseh vrst Zlatarne Celje Akcija: 20% popusta za jogi je Meblo - samo v januarju GRADBENI MATERIAL: poslovalnica Kurivo v Domžalah - Modularni blok 40,80 Sit kos - Cement 465,00 Sit vreča - Apno 386,00 Sit vreča Ugodne cene vseh materialov — posebej še parketov in armaturnih mrež. PUST V NAPREDKU Imamo vse DROBNARIJE ZA PUSTNE NORČIJE domača in uvožena pustna oblačila, lepe pustne maske in lasulje ter vse, kar spada k dostojnemu praznovanju pusta nrmrv r » »mrm iiinimu rrrrh rrrrrm vrrrrrrrrrrrrrrrt V lastni slaščičarni vsako leto in tudi letos cvremo odlične Napredkove pustne krofe in pečemo potice, kar lahko dobite ali naročite v slaščičarni blagovnice Vele in v vseh Napredkovih živilskih trgovinah. Za pustne krofe in potice sprejemamo tudi telefonska naročila št. 714-278 (prodajna služba) in 721-531 (slaščičarna). NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI! ag^. KNJIGARNA Trgovska hiša HIP - DUPLICA tel./fax. 812-989 PUSTNE MASKE IN RAZLIČNI DODATKI! Pestra izbira pisarniškega materiala, tiskovin in šolskih potrebščin. Fotokopiranje kOčna PREGLED DEŽURNIH TRGOVIN Sobota od 7. do 19.30 Nedelja, praznik od 8. do 11. ure 29.1. METKA, MOSTE 30.1. METKA 5.2. MARKET KRANJSKA, DUPLICA 6.2. MARKET KRANJSKA 8.2. (Prešernov dan) torek MARKET KRANJSKA, DUPLICA (8.-11.) 13.2. MARKET KRANJSKA 12.2. MARKET KRANJSKA, DUPLICA 19. 2. MARKET KRANJSKA, DUPLICA 20. 2. MARKET KRANJSKA 26.2. MARKET KRANJSKA, DUPLICA 27. 2. MARKET KRANJSKA d.o.o. ToTSi Attemsov trg 9 Gornji grad Tel.: 063/843-236,843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja vozil ŠKODA, rezervnih delov in dodatne opreme. Pooblaščeni servis. Vozila ŠKODA FORMAN LX še po stari ceni! Možnost leasinga. Dobava takoj! ZIMA + SOL = RJA GE0-KAT0DNA ZAŠČITA PROTI RJAVENJU 4sjfff§&/ VOZIL Garancija 10 let Pooblaščen servis inštituta Ganting. Naš sistem varuje karoserijo in podvozje vašega vozila proti rji. Prestavite ga lahko v drug avto. Montažo opravimo v eni uril Zaščita Kompare, Mengeš, Janševa 3 tel./fax: 737-484. Člani AMZ imajo 10% popusta na delo. CENJENI KUPCU PRIJAZNO VABLJENI V PRENOVLJENO SAMOPOSTREŽNO TRGOV.NO pETRA LJUBLJANSKA 21 A, DUPLICA, tel. 812-332 PRI NAS BOSTE NAŠLI VSE, KAR POTREBUJETE V GOSPODINJSTVU. PRIPOROČAMO VAM UGODEN NAKUP: * OTROŠKEGA SPODNJEGA PERILA * ŽENSKIH HLAČNIH NOGAVIC * DROGERIJSKEGA MATERIALA PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO MLEČNE IN MESNE IZDELKE: * POSEBNA SALAMA 399,00 SIT/KG * SIR 499,00 SIT/KG NE MOREMO VAM POVEČATI OSEBNEGA DOHODKA, LAHKO PA VAM OMOGOČIMO, DA ZA SVOJ DENAR DOBITE ČIM VEČ! KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Sve-telj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrež-nik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.