Govor tovarišice Marije Vilfan Zbrali smo se, da v krajevni skup-nosti Gradišče z odprtjem razstave in kulturnim programom obeležimo mednarodno leto otroka. Mednarodnih let Združenih naro- dov je bilo že več, toda kaže, da bo leto otroka po letu žensk najuspeš- nejše. Obeležujejo ga po vsem svetu, razvitem in nerazvitem, s tem, da naj- večjo pozornost posvečajo tistim otrokom, ki jo najbolj potrebujejo: ekonomsko in socialno ogroženim.o- :. trokom beguncev in sirotam, otro- ¦ kom delavcev v tujini, telesno in du- \ ševno prizadetim in vsem otrokom, ' ki so kakorkoli diskriminirani. V nekem pogledu bo tudi pri nas to ;' leto najuspešnejše. Ni ostalo v zvez- nem sekretariatu za zunanje zadeve ali kakem drugem zveznem uradu. ; Obeležujemo ga v krajevnih skupno- ': stih, kjer uresničujemo dogovorjeni J skupni program otroškega varstva ljubljanskih občin. Nalog so se skup- no Iotili družbenopolitične organiza- cije, samoupravni organi, društvo prijateljev mladine, šole in vzgojno varstvene ustanove. Osnovna naloga programa je za-gotoviti vsem otrokom enake pogo-je za vstop v življenje. To želimo doseči z vzgojnim programom v vrtcih za otroke, ki sicer vrtca ne obiskujejo, z organizacijo varstva po družinah, z akcijo za zboljšanje zdravstvenega varstva otrok, z ure-janjem otroškega igrišča, z odprt-jem dveh vrtov, z odprtjem novega vrtca, z letovanjem predšolskih in šolskih otrok s področja krajevne skupnosti in s solidarnostnimi akci-jami pomoči otrokom z nerazvitih področij in otrokom naših zdomcev. S temi dejavnostmi se krajevna skupnost Gradišče vključuje v skrbno pripravljen, bogat in širok program republiškega odbora za me-dnarodno leto otroka, ki zajema kul-turno umetniške in gospodarske pri-reditve, posvetovanja in sodelovanje na jugoslovanskih posvetovanjih, ak-cije za izboljšanje oblik varstva otrok, motenih v telesnem in dušev-nem razvoju, akcije za izboljšanje družbene skrbi za kmečke otroke.ak-cije za pomoč otrokom naših delav-cev na začasnem delu v tujini, za po-moč otroškim vrtcem zamejskih Slo-vencev in za pomoč otrokom.žrtvam imperialistične agresije, za katere bo-do otroci zbrali 20.000 copatk. Program za mednarodno leto otro-ka je odraz naše politike na področju otroškega varstva, pri čemer je naš namen. postopno odpraviti vsakršno diskriminacijo otrok, s tem da ure-sničujemo otroško varstvo raznih oblik za vse in ne samo za nekatere otroke. Z vsem tem uveljavljamo tudi, le-ta 1959 v Združenih narodih spreje-to, deklaracijo o pravicah otroka. Zakaj posebna deklaracija, ko so v vrsti drugih dokumentov Združenih narodov vsem ljudem in deloma tudi otrokom že zajamčene pravice? Otroku sta zaradi njegove telesne in duševne nedozorelosti potrebna posebna skrb za varstvo ter ustrezno pravno varstvo. To mu vsi naši druž-benopolitični dokumenti, naša usta-va in zakonodaja na široko jamčijo. V duhu naših samoupravnih sociali-stičnih načel pa mi kot občani skrbi-mo za njihovo uveljavljanje. V SR Sloveniji dajemo poudarek pred- vsem na uveljavljanje prvega in sed-mega člena deklaracije, ki pravita, da morajo naštete pravice uživati vsi otroci brez vsakršnega razločevanja, in da moramo vsem omogočiti, da bodo na osnovi enakih možnosti ra-zvijali svoje fizične, psihične in mo-ralne sposobnosti in zmožnosti. Mednarodna skupnost posveča posebno pozornost dvema kategori-jama otrok, katerim v prid tudi mi organiziramo solidarnostne akcije v letu otroka, to so otroci pripadni-kov manjšin in otroci delavcev na delu v tujini. Dve načeli mednarodne deklaraci-je o pravicah otroka še posebej zade-vata otroke naše manjšine: tretje na-čelo, da mora od svojega rojstva otrok imeti pravico do imena. Koliko slovenskih otrok v sosednji republiki Italiji še danes nosi popačeno, italija-nizirano ime, namesto slovenskega. In deseto načelo, ki govori o tem, da je treba otroke vzgajati v duhu ra-zumevanja, strpnosti in prijateljstva med narodi. Še danes pa slovenskim otrokom v Beneški Sloveniji in na Koroškem kratijo pravico do vzgoje v materinščini in oblasti so tolerant-ne do tistih, ki do slovenskih otrok kažejo mržnjo samo zato, ker govore v jeziku svoje matere. Medtem ko smo v Sloveniji v nekaterih vidikih otroškega varstva pri samem vrhu evropskih dosežkov - 99 odstotkov, vzemimo samo zdravstvo naših otrok, se rodi pod strokovnim nad-zorstvom, starši očitno rojstva načr-tujejo, matere so vse bolj izobražene, higienski nivo je visok - pa je na drugih straneh našega sveta slika či-sto drugačna. Deklaracija je za ves svet ista, resničnost pa strahotno ra-zlična. Na svetu je danes milijarda in pol otrok, starih manj kot petnajst let. To je tretjina svetovnega prebi-valstva. Več kot 500 milijonov otrok je močno podhranjenih in brez vsa- kega zdravstvenega varstva. Približ- j no 200 milijonov se jih ne bo nikdar naučilo brati ali računati ali spoznalo knjigo. Od desetih milijonov begun-cev jih je polovica - 5 milijonov-otrok, ki žive v peklenskih pogojih v taboriščih v Etiopiji in Somaliji, Ban-gladešu, Kampučiji in Hongkongu, v državah, ki obrobljajo Južno Afriko in v Latinski Ameriki. V razvitih de-želah umre en otrok na 40 pred kon-cem mladeniške dobe. V Afriki pa kar polovica. Še in še bi vam lahko postregla s številkami, ki bi vam do-kazovale, kako strašno je danes biti otrok v nerazvitih predelih sveta. Pri naši akciji za mednarodno le-to otroka jih ne smemo pozabiti. Na-ša največja pozornost gre seveda ti-stim, ki so z nami neposredno zveza-ni, slovenskim otrokom doma in v zamejstvu, jugoslovanskim otro-kom, otrokom kakorkoli povezanim z narodnoosvobodilnimi gibanji. Vendar se moramo zavedati tudi problemov vseh otrok nerazvitega sveta, problemov, ki zahtevajo glo-boke splošne spremembe v svetu -in v tej zvezi poudarjam pomen no-ve gospodarske ureditve. Le v pra-vičnejši mednarodni gospodarski ureditvi se bodo lahko postopoma uveljavljale tudi pravice otroka. Ddstranjevanje množične revščine z obličja zemlje je skupna odgovornost vseh narodov sveta. Solidarnost, to je pomoč in zaščita šibkejših, pred-vsem otrok, pa ni več samo humana gesta, temveč sestavni del sodobne-ga mednarodnega prava, to se pravi, naša dolžnost. Končujem ta svoja izvajanja v pre-pričanju, da govorim vsem vam iz srca, ko trdim, da bomo tudi v bodo-če skušali napraviti vse, da uresni-čimo, kar nam poleg naše ustave in ciljev naše družbene ureditve nala-ga tudi deklaracija Združenih naro-dov o pravicah otroka.