• Fotoreportaža: RIBNIŠKI SEMENJ • Aktualno: RIBNIČANE IN BOLONJCE ZDRUŽILA TRAGEDIJA BOSANCEV • Črna kronika: V OGNJENIH ZUBLJIH IZGINIL 25-LETNI TRUD • Odmevi: KAJ STORITI Z BAZENI • Naša gostja: ANDREJA ŠULENTIČ • Šport: TEDEN ŠPORTA PO NAŠE • Vaš intervju: MARKO ROVAN AEđlđCd.o.o. Roška 9, Kočevje, tel.: 061/853-513 NAJCENEJŠA PONUDBA: • RAČUNALNIKI 286, 386, 486 • TISKALNIKI SEIKHOSA ■ TELEFAXI NISSGI • FAX PAPIR *************************************** pizze vseh vrst sadne kupe. sladoledi pestra ponudba pijač * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *************************************** NOVO; hamburgerji topli sendviči POSEBNA PRILOŽNOST: Skupina, ki naroči 6 pizz, dobi eno brezplačno PRIČAKUJEMO VAS S PRIJETNO GLASBO IN PRIJAZNO POSTREŽBO! Delovni čas: vsak dan od 10.-23. ure JANI JUVANČIČ 61516 ORTNEK, tel. 061/781-140 DEKORUM PODJETJE ZA EKONOMSKO PROPAGANDO, TRGOVINO, GOSTINSTVO TER IZVOZ IN UVOZ d.o.o. Šeškova 13, KOČEVJE - storitve reklame in ekonomske propagande (display) . - trgovina na debelo m drobno - posredovanje v prometu blaga in storitev _ - založniška dejavnost: snemanje in izdajanje video kaset in ostale - video usluge SODELUJTE Z NAMI! tel.(fax) 061 / 852 - 192 Dekorum d. o. o. POSLOVALNICA L3rtoucvjs& KOČEVJE, TZO 12-18 tel.:(061)852- 192, 851 -415 Za lepši danes... za lepši jutri... za vaše ugodno počutje... ekskluzivno in klasično spodnje PERILO Izberite pravo darilo svojemu partnerju ! Vstopite v bogato založeno trgovino in zaupajte svoje želje prijazni prodajalki! "Gracija" - ime, ki se ne pozabi! 'f KOVINOTEHNA 0 PRODAJNI PROGRAM: material za vodovod in centralno kurjavo, sanitarna, keramika, cevi, profili, pločevina, vijaki, barve, laki, premazi, bela tehnika, gradbeni material POSEBEJ UGODNA PRODAJNA PONUDBA V SEPTEMBRU! PRALNI STROJ PS 350 + 9kg pralnega praška MALI GOSPODINJSKI APARATI: Rezilni stroj SR 604 Vrtalnik Iskra VV 45 9-L 26-delna GARNITURA z vijačnimi nastavki, matičnimi in natikalnimi ključi Kroglična PIPA 1/2" Kroglična PIPA 3/4" Tiki bojler 801 TEG 080-01-01 z varnostnim ventilom ARMATURE za pomivalno korito EKONOM LONEC Rostfrei garnitura iz uvoza, 4 posode 54.850 4.970 9.990 1.200 470 630 21.500 12.300 4.490 20.669 NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE TER MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! POSEBNE UGODNOSTI ZA PODJETJA IN OBRTNIKE TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, ---- od 16 do 18.30 ure, sobota od 8. do 12. ure. KOVINAR Kočevska Reka48, tel. 800-043, del. čas: od 8h-15h, f sobota od 8. do 12. ure. NEMOGOČEJE MOGOČE TUDI V KOČEVJU UVODNIK Strele udarjajo v vrhove — tako pregovor. V prenesenem pomenu to pomeni, da je vse, kar tako ali drugače štrli iz družbenih nižav, pogosto tarča kritik. Obstajajo posebne vrstre strele, bolj puščice, ki se jim reče epigrami. Nekaj smo vam jih za pokušino pobrali izpod peresa Adolfa Pušnika, rade volje pa bomo objavili tudi kakšno vašo našpičeno ost. POLITIKOM: Veljaki, poglejte svoj obraz! Naj vam pove, če duša vam je še v okras...? *** Politik, ki pregazi občečloveška načela, postane član najbolj umazanega krdela. LASTNINJENJE: Titularja družbene lastnine ni težko dobiti. Stvari pokradejo pač tisti, ki so pri koritu. MALI OGLASI PRODAM ohranjen starinski PIANINO. Tel. 851-378 do 15. ure. PRODAM globok otroški voziček TRIBUNA za 7.000 SIT. Zraven PODARIM torbo za nošenje dojenčka. Telefon 861-625. VSEBINA str. 4-5: Dan, ko se okrog Ribnice zavrti svet str. 6-7: Ribničane in Bolonjce je zbližala tragedija Bosancev str. 8-9: 25 let odrekanj, uničenih čez noč str. 10—11: Novice iz šolstva, gospodarstva, kmetijstva, komunale str. 12-13: Pogovor z Markom Rovanom, politikom za hobby str. 14: O bazenih, ki to niso str. 15: V novem šolskem letu nova ravnateljica - Andreja Šulentič str. 16-17: Listine kot plače, posestne listine... str. 18: Teden športa ali telo v ravnovesju po naše str. 19-24: Trgovska in storitvena ponudba Neme E NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 696 SLT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 10.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. N cm c E FOTOREPORTAŽA Ribniški semenj NA PRODAJ ROBA IN ZIJALA Dež je dan, dva pred semnjem ravno toliko poškropil Ribnico, da je bila se-menjska nedelja lepo sveža in oprana. Ravno prav slavnostno nedeljsko jutro za nekoliko zgodnejšo svečano mašo v farni cerkvi. Ob devetih so vsi štanti postavljeni in po končani maši je čas za sprehod med njimi. Še je kake pol ure mogoče normalno hoditi po ulicah, ko zaradi povorke običajen tok za trenutek zastane. Zvrstijo se jezdeci, krošnjarji , pevci, godbeniki, ljubitelji gob in malih živali, na ograjeno “prižnico“ pred zadrugo pa se zvrstijo domači veljaki z gosti. Tokratni gost je pravzaprav domači zdravnik, ki so ga v Ljubljani postavili za ministra. Dr. Voljč si vzame besedo malo po domače kar pred ribniško himno, ker pa je bil nagovor stoletja priznano bistrim in iznajdljivim Ribničanom kratek, se je vse lepo izteklo. Malo dlje časa se je zavlekel govor direktorja časopisa Slovenec Pavla Bratine, saj je segel daleč nazaj v leto 1873, ko je ta časopis ustanovil nihče drug kot kanonik in politik Karel Klun iz Prigorice. Ko so na gorkem soncu grajskega amfiteatra odigrali (in odpeli) zadnjo vižo še zagorjanski godbeniki, je bil že čas za kosilo, ki so si ga mnogi draginji navkljub privoščili v ribniških gostilnah in ob improviziranih “grillih“. Štantje s hrano in pijačo so nasploh na semnju kar krepko služi-li.Ko so se v popoldanskem času prišli na semenj razgledat še iz okoliških krajev in mest, so se na kramarskih delih semnja ustvarili taki zamaški, da ni za popisati. Tok množice teles je preprečeval slehernemu, da bi si robo natan- Nepopisna množica več kot 10.000 obiskovalcev je komaj dala prostor slavnostni paradi. Na mladih svet stoji - vsaj na paradi. čneje ogledal, kaj šele kupil. Težko je bilo gledati trgovce za štanti, ki so nemočno gledali toliko zapravljenih priložnosti za dober kšeft. Zato ni čudno, da so pravi posli zacveteli šele ob sončnem zahodu, ko je bilo na ulicah že manj zijal,vse več prostora za sprehajalce s polnimi vrečami in košarami pristne semenjske robe. Zadnji trgovci so pospravljali štante že v krepki temi, ki pa je s sabo prinesla tudi večerni hlad. Zato tudi ni bilo mogoče dolgo v noč posedati ob mizah in glasbi razen seveda tistim,ki morajo semenj v skladu s tradicijo končati naslednje jutro. Težko se je namreč spoprijazniti, da je Ribnica središče sveta le enkrat na leto. VENČEK SEMEN JSKIH Kupite srečko in odpeljite nagrado - alt pa bl ^ ^ na9rada °dpelje mmm vas! No vic E AKTUALNO Ribnica - Bologna BOLONJSKI ŽUPAN IN EVROPSKI PARLAMENTAREC NA OBISKU V RIBNICI V soboto, 12. septembra, so iz Bologne pripeljali v Ribnico pomoč beguncem v obleki in obutvi. Prišla je večina tamkajšnjih prostovoljcev, ki so predali dela na večinoma obnovljenih kasarniških objektih domačim organizacijam. Slavnostno pa se je Ribnica oddolžila najvišjim predstavnikom tega velikega italijanskega mesta v nedeljo dopoldne v Miklovi hiši, kamor so prišli tudi član predsedstva Ciril Zlobec, ministrica za delo Alenka Puharjeva, republiški poslanec in pobudnik sodelovanja z Bologno Franco Juri, Sonja Lokarjeva in italijanski ambasador v Sloveniji Fabio Cristiani. Ribniški župan Franc Mihelič je poudaril več stoletno povezanost tega dela Slovenije z Italijo, ki je pustila tudi konkretne sledove: cerkev na Novi Štifti. V Italijo so od nekdaj vodile tudi trgovske poti, ki bi jih bilo po njegovem mnenju potrebno na sodoben način obnoviti. Zahvalil se je gostom iz Italije za pomoč, govor pa prebral tudi v italijanščini, za kar je med pretežno prisotnimi Italijani požel val odobravanja. Župan mesta Bologna in hkrati poslanec v evropskem parlamentu Remco Imbeni je Ribnico pesniško opisal kot oazo miru obdano z zelenjem, vendar je žal tudi sem čutiti tragedijo iz oddaljenih krajev. Med možnostjo, da tega ne bi hoteli videti in možnostjo, da prevzamejo nase del bremena, so se v Bologni odločili za slednjo. S tem skušajo vsaj deloma popraviti slab vtis, ki ga pušča ostala Evropa v odnosu do beguncev. Kot evropski parlamentarec je zagotovil, da se v tej inštituciji najbolj zavzemajo za pomoč in rešitev krize na območju bivše Jugoslavije, vendar se potem države obnašajo naprej vsaka v skladu s svojimi predsodki. Tragedija, ki je posredno povezala Bologno in Ribnico, ima po njegovem mnenju dobro plat vsaj v nadaljnem sodelovanju. Misli, ki jih je v Miklovi hiši v italijanščini razpredal Ciril Zlobec, ni mogoče povsem natančno povzeti. V bistvu pa je prisotnim razlagal preobrat, ki se je zgodil v obdobju štirih let, ko je sam v Bologni razmišljal o prednostih mirne Jugoslavije pri vključevanju v Evropo 92. Kljub temu, da razen te slovesnosti niso bili predvideni kakšni uradni politični ali gospodarski pogovori med predstavniki obeh mest, so se gostje zadržali v Ribnici dovolj časa, da ga je bilo mogoče izkoristiti tudi za neformalne pomenke na to temo. Bolonjski župan in poslanec v Evropskem parlamentu Remco Im-beni je dal izjave za RAI,televizijo Koper in TV Slovenija. Ribnica bo s tem obiskom torej obilno zastopana v širšem medijskem prostoru. Ribniški župan Franc Mihelič se je v številnih stikih z Italijani v zadnjem času tako izpopolnil v znanju tega jezika, da ne potrebuje prevajalca Ciril Zlobec je bil zaradi telefonskih stikov z italijansko ambasado deležen težkih besed s strani obrambnega ministra Janše. Da bi imel zaradi tega kakršne koli predsodke do stikov z italijanskim ambasadorjem Fa-biom Cristianiem, v Ribnici ni bilo opaziti. Begunskemu centru v Ribnici so Bo-lonjci pripeljali in montirali kuhinjo za 800 obrokov, ki bi jo zavidala marsikakšna restavracija. Ko bodo mojstri iz kočevskega Kovinarja instalirali do konca tega meseca še kotlovnico in priključili plin, se bo begunski center lahko oskrboval sam. Bolonjci naj bi vsakih štirinajst dni dovažali vso potrebno prehrano ali pa nakazovali denar zanjo. Pred kratkim pa so v center namestili še okrog 100 beguncev, ki so doslej bivakirali na kamniškem stadionu. N cm c E CRNA KRONIKA II V nesreči spoznaš prijatelja V OGNJENIH ZUBLJIH IZGINIL 25-LETNI TRUD V Klinji vasi ogenj ni pustošil od zadnje svetovne vojne. Kot da bi prav zato s toliko večjo silovitostjo izbruhnil tisto noč s sobote na nedeljo 7. septembra pri Ritlopovih v Klinji vasi 62 in poleg imovine skorajda ogrozil tudi življenja. Popolnoma je uničil vse, kar se je nahajalo v hiši z ostrešjem vred, od nekdaj lepe pritlične hiše so ostali le goli osmojeni zidovi. Pa ne za dolgo. Vaška solidarnost je s pomočjo podjetja, v katerem sta zaposlena zakonca Ritlop, zaživela še preden so se zidovi ohladili. Iz pogorišče je napravila gradbišče. Okrog 5. ure zjuraj je go. Ritlopovo zbudilo nekakšno pokanje, ki je prihajalo iz kuhinje. Ko je odprla kuhinjska vrata, je skozi gost dim zaznala gornje kuhinjske elemente v gostem ognju. Kriki so zbudili moža, ki je najprej stekel v klet misleč, da ogenj prihaja od tam. Dim se je že valil po celem stanovanju, ko sta iskala sina. Oče ga je našel nezavestnega v dnevni sobi in ga kar skozi okno reševal na teraso. Tam je sicer prišel k sebi, toda za gašenje je bilo prepozno. Ogenj se je po lesenih opažih širil iz prostora v prostor, prihod kočevskih in domačih gasilcev pa je vbudil upanje, da bo del hiše vendarle mogoče rešiti. Toda v stanovanju ni bila izključena električna napeljava, pojavile so se težave s cisterno in hidranti, eksplodirala je plinska bomba in upanja je bilo konec. Zoglenelo je popolnoma vse, kar sta vložila v 25. letih dela v hišo in toliko bolj tragično je predvsem, da sta vanjo vlagala praktično vse, kar sta ustavarila. Franc si očita, da je v svoji lovski vnemi prostore preveč obložil z lesenimi opaži. Mnogi, ki so bili priča požaru, niso verjeli, da je druga plošča res betonska, saj je ogenj nemoteno prešel na streho. Spomini na lovstvo po stenah so izginili, potrdile pa so se besede lovskih kolegov, da njihovi spori na sestankih niso omembe vredni spričo tovarištva, ki jih druži. Ritlopovi so se zgolj s tistim, kar so imeli na sebi, zatekli pod streho svojih sosedov in sorodnikov Turkovih, vaščani pa so pogorišče očistili že v nedeljo dopoldne. Tudi tamkajšnja župnik in kaplan nista stala ob strani, saj Ritlopovi med drugim v cerkvi opravljajo mežnarska dela. Na pomoč sta jim priskočila tudi Brelihova iz bližnjega Starega brega z lesom za “cimper“, Melamin pa s kritino,z delavci in sindikalnimi prispevki v višini skoraj 130 000 SIT. S pomočjo so se odrezali tudi klinjevaški obrtniki, med njimi žaga Kirašič, kjer dela Francev sin. V tednu dni je bila hiša tako znova pod streho z obnovljeno instalacijo, obnovitvena dela pa se nadaljujejo z nezmanjšanim tempom. Prav tako, kot ni mogoče niti približno oceniti škode, ki so jo napravili ognjeni zublji, je neocenljiva tudi pomoč, ki so jo bili Ritlopovi v neseči deležni. Kar ne moreje najti pravih besed zahvale in ob tem, da po 25. letih zopet začenjajo iz nič, so bogatejši vsaj za dragoceno izkušnjo - človečnost v nesreči. H. S. X;:;>Xy>Xvl;Xy;*XvI:*:*x''Xx-:*?X>;X:.v::X;X:X:X:XvX:X!‘!-l-‘-!*x’:XxX: PRVI SOLSKI DNEVI POTEKLI VARNO Zaključila se je širša akcija v okviru uprav za notranje zadeve, v katerih so poleg policije sodelovali še sveti za preventivo v prometu, zavarovalnice, šole, v Kočevju pa tudi zveza šoferjev in avtomehanikov. Na šolskih poteh so bile postavljene nove opozorilne table, za šolarje in starše pa so bila organizirana predavanja o prometni varnosti. Kočevski policisti so v 9 dneh prometnim razmeram okrog šol posvetili 156 delovnih ur, v tem času pa so izdali 17 prijav sodniku za prekrške in izrekli številne mandatne kazni. 3 krat so opravljali meritve hitrosti z radarjem, vse skupaj pa je očitno pripomoglo k temu, da niso zabeležili nobene prometne nezgode, v kateri bi bil udeležen otrok. Ribniški policisti so med 1. in 9. septembrom posebno budno pazali na varnost otrok 66 ur, 9 ur pa je promet nadzoroval tudi radar. Sodniku za prekrške so predlagali 11 kršiteljev, preko 50 pa jih je bilo kaznovanih za prekrške kar na kraju samem. Na slabo prometno vzgojo so opozorili tudi za cel razred otrok, vendar tudi v Ribnici in okoliških šolah ni prišlo do nezgod, v katerih bi bili udeleženi šolarji. TRČIL V “RADAR“ Že pred začetkom šolskega leta, 27.8., se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bilo udleženo tudi službeno vozilo policije, t. i. radar. Vozilo je po Šeškovi proti Kočevju, vanj pa je s svojim vozilom trčil B. J., ki je neprevidno speljal s parkirišča. Na srečo (ali nesrečo ljubiteljev hitre vožnje) ni zadel sonde na prednjem delu policijkega vozila, škode pa je bilo kljub temu za okrog 100 000 SIT. IZLIV BENCINA PREVERIL Z VŽIGALNIKOM Voznik “peglezna“ R.R. iz Loškega potoka je med vožnjo iz Grčaric proti Ribnici zaznal vonj po bencinu. Odprl je pokrov motorja in opazil, da se mu iz vzganjača izliva bencin. Ker pa le ni bil popolnoma prepričan, je prisotnost bencina preveril z vžigalnikom. Izbruhnil je požar, njegovi sopotnici pa sta se iz gorečega avtomobila zatekli po gasilni aparat kar na ribniško policijsko postajo. Nesrečen preizkus je bil opravljen v Goriči vasi. TATOVI NA POP DESIGNU Koncerti POP DESIGNA privabljajo v Sodražico tudi ljubitelje tuje lastnine. Na predzadnjem je spečemu v avtu nekdo odnesel žaromete, na zadnjem pa so U. B. iz Cerknice odpeljali yuga kar v enem kosu. Za povrh je izginil še avtoradio iz nekega drugega yuga, osumljencu pa so na sledi. ODNESEL NAKIT IN KAMERO V petek, 4. septembra dopoldne, je bilo na TZO v Kočevju vlomljeno v tri stanovanja. Vlomilec je prišel v notranjost tako, da je strokovno odlomil cilindrično ključavnico, pri tem pa ga ni motila niti prisotnost sosedov. Večje vrednosti je odnesel predvsem iz enega stanovnja in to zlatnino, nakit in video kamero. Primere raziskuje Uprava kriminalistične službe. LOVCA UBILA STRELA 5.9. je 11 kočevskih policistov skupaj s 50 vaščani Starega Kota v KS Draga iskalo lovca, ki se že drugi dan ni vrnil z lova. Po celodnevnem iskanju so ga našli mrtvega na obronku gozda v bližini domače hiše. Usmrtila ga je strela. ROSTOCK V RIBNICI? Rasni nemiri v nekdanji vzhodni Nemčiji so kot kaže svetel vzor tudi nekaterim domačim izgrednikom. 5. septembra se je ob štirih zjutraj namreč vnel pretep med skupino Romov in domačinov pred ribniško discoteko, pri čemer so se Romi oborožli tudi s palicami in sekiro. Štirje od njih se bodo zagovarjali na sodišču, incident pa se je na srečo zaključil le s praskami. POVRA TEK UKRADENIH KOKOŠI Kočevski policisti so se odzvali pozivu občana iz Kočevske Reke, da mu je bilo ukradenih 10 kokoši. Med raziskovanjem tega dejanja so kokoši začele kar same prihajati nazaj v kokošnjak. Možje postave so kokošjega tatu prestrašile ali pa mu vzbudile slabo vest. Vendar ne v tolikšni meri, da bi si jih nekaj ne zadržal za v lonec ali skrinjo... ODKRILI LE EN UKRADEN RAČUNALNIK Če bi imeli računalniki noge in vsaj kurjo pamet, bi bil morda razrešen tudi vlom v računalniško učilnico ribniške šole, ki se je zgodil pred meseci. Vlomilca so sicer odkrili, a je priznal tatvino le enega računalnika. Računalnikov naj bi bilo v času vloma v učilnico več, zato policija poziva vse, ki bi prišli morda do računalnika Commodore 64 K iz “druge roke“, naj se z njim zglasijo na policijski postaji. V nasprotnem primeru bi bili lahko osumljeni prikrivanja ukradenega blaga. Anonimno pismo o incidentu Na ureništvo NOVIH NOVIC smo prejeli anonimno pismo, v katerem je opisan incident med policisti in mladostniki. Želeli bi ga objaviti, vendar moramo vsaj v uredništvu vedeti za avtorja pisma, če se že sam ne želi predstaviti javnosti. Avtorja torej prosimo, da nam pismeno ali po telefonu javi svoj naslov. NoTicE NOVE NOVIČKE «Sil Okrogla miza o šoli s prilagojenim programom PREPOZNO DO DOGOVORA ? Že od zadnjega junijskega zasedanja ribniške skupščine si na relaciji občina - republika - OS Jožeta Petka kot vroč kostanj podajajo problem bodoče organiziranosti te šole. Na občinski upravi so vzeli mnenje šolskega zavoda, da je šolo kot samostojen zavod zaradi premajhnega števila učencev za dva oddelka potrebno ukiniti, po mnenju zaposlenih defektologinj preveč dobesedno. Po njunem mnenju so premalo upoštevali strokovne argumente in to sporočile tudi na ministrstvo, ki pa je še naprej vztrajalo, da za dva oddelka ni dovolj učencev. Tako je novo šolsko leto začel pod okriljem OS Franceta Prešerna v Ribnici le en kombiniran oddelek 3., 4. in 6. razreda s sedmimi učenci, 6 učencev (enega iz prvega ter pet iz 7.in 8. razreda) pa so napotili v kočevsko šolo s prilagojenim programom. S tako ad boe rešitvijo pa niso zadovoljni tako starši kot učiteljici in ne nazadnje tudi v Društvu za pomoč duševno prizadetih otrok, kjer so mukotrpno postavljali na noge delavnico pod posebnimi pogoji, sedaj pa naj bi se selila iz okrilja t.i. posebne šole v sklop Centra za socilano delo. Preden se bo o organiziranosti tega področja odločalo na supščini, so se na pobudo ravnateljice zavoda z okrnjenim številom učnecev Olge Černe zbrali za skupno mizo predstavniki zavoda za šolstvo, občinske vlade in uprave, ribiniške osnovne šole, Centra za socialno delo ter društev in delavnic pod posebnimi pogoji. Po daljših uvodnih razpravah strokovnjakov za delo z otroci z vedenjskimi motnjami je prišla na vrsto konkretna ribniška problematika. Razpravljalci so prišli do skupne ugotovitve, da je tako politično kot strokovno edino sprejemljivo, da otroci obiskujejo šolo v domačem okolju. Tako osnovna šola kot Center za socialno delo sta vztrajala pri mnenju, da Ribnica potrebuje obe defektologinji za delo na svojem področju ne glede na število oddelkov s prilagojenim programom. Društvo za pomoč duševno prizadetih je zahtevalo, da se sliši njihov glas pri odločanju tako o kadrih kot organiziranosti delavnic pod posebnimi pogoji. V zadnjih dogajanjih se je počutilo izrinjeno, saj so defektologinjo iz šole premestili v delavnice brez njihovega mnenja. Svetovalec zavoda za šolstvo Darko Opara je prisotne opozoril, da njihovih normativov ni potrebno jemati preveč dobesedno, še posebej, če so v občini specifične razmere in če je dosežen konsenz vseh, ki jih po strokovni, politični in tudi po čisto človeški plati zainteresirani za delo z otroci z motnjami v razvoju. Do tega konsenza pa je letos prišlo (zaradi birokratske togosti, užaljenega zapiranja v slonokoščene stolpe učenosti, nevednosti, pomanjkanja čuta do sicer obrobnega, a vedno bolj akualnega pojava vedenjsko motenih otrok ? ) nekoliko pozno. Dolge ure, ki smo jih tej temi prejšnji petek žrtvovali prisotni na okrogli mizi, vzbujajo vsaj upanje, da le ni prepozno. H. S Riko dobil novega direktorja 60 DNI ČASA ZA RAZGLED Na Riko je v začetku avgusta prišel za novega generalnega direktorja dip. ing. strojništva Mirko Jančigaj. Prihaja iz Ljubljane, kjer je bil med leti 1982 - 87 generalni direktor Litostroja. Za prihod v Ribnico se je odločil, ker je prepričan, da je Riko mogoče spet spraviti na kvalitetno raven. Dal si je 60 dni, da si razgleda situacijo, do konca septembra pa namerava izdelati elaborat oziroma vizijo delovanja firme v prihodnje. Na to, da bodo vsi v branži zašli v težave, je opozarjal že 1988 leta in takrat tudi predvideval, da bo Riko med zadnjimi. Uresničitev njegovih napovedi priča, da se na razmere dobro spozna. Napoveduje dolgoročno nestabilnost slovenskega gopodarstva zaradi težkih deformacij v industriji, ki so jih povzročile prepogoste menjave managerskega kadra. Po roku, ki si ga je zadal za ugotovitev stanja, si je določil še šestmesečni rok za izvajanje predlaganih ukrepov.Že takoj prvi mesec pa se je bil primoran ukvarjati z Rikovo težko vsakdanjostjo: pred ribnškim sejmom se je bilo treba nemalo potruditi za izplačilo vsaj minimalnih julijskih plač. Novi c E NOVE NOVIČKE m Zadrugo prizadela suša in požar ZA TOLAŽBO NAJBOLJŠI TRAKTORISTI Mercator - kmetijsko gospodarstvo Kočevje je letos poleg škode zaradi suše, ki jo ocenjujejo na skoraj 78 miljonov SIT, prizadel konec avgusta še požar, v katerem je zgorel skedenj s 500 t sena. Največja govedorejska farma v Sloveniji ima v letošnjem letu res smolo, kljub temu ali prav zato pa so toliko uspešnejši njeni traktoristi. Suša Dolgotrajno vroče in suho obdobje je tako prizadelo travnike, pašnike in njive, da se je močno zmanjšala pridelava krme za živino. Prave težave se bodo pokazale pri prehranjevanju živine v zimskem obdobju, zato bi jim prišli prav republiški ukrepi za ublažitev posledic suše -od enoletnih brezobrestnih kreditov do polletnega odloga plačila davkov in prispevkov. Kočevski izvršni svet jim s svojimi 145 000 tolarji, kolikor jih je namenil za odpravo posledic suše, seveda ne bi mogel kaj prida pomagati. Zato bo po nekaj tisočakov dobilo 10 kmetov v obliki subvencij za krmila na podlagi kriterijev kmetijske svetovalne službe. Požar V ognju, ki je 30. avgusta pustošil na farmi, je poleg sena zgorel tudi skedenj, prikolica in puhalnik z elektromotorjem. Ker bi morali zgraditi nov senik vsaj do naslednje sezone spravila krme, so že izdelali plan pokritja te 35 miljonske investicije: vsak po petino sredstev naj bi prispevali kočevska vlada, ljubljanski sekretariat za kmetijstvo, republiški komite za kmetijstvo, republiški komite za finance in Mercator KG sam. Senik bi bil zgrajen po moderni tehnologiji za sušenje sena na sončno energijo. Tekmovanje traktoristov V soboto, 5. septembra, pa so se vsem težavam navkljub na Mlaki pomerili domači traktoristi z gosti iz Kočevske Reke in Ribnice. Pripravili so tekmovanje v spretnostni vožnji in v oranju, ki je potekalo po strogih pravilih in pod nadzorstvom strokovnjakov Svetovalne službe Kmetijskega zavoda. Vsa prva tri mesta v obeh kategorijah so prevzeli traktoristi kočevske zadruge, soudeležencem iz podjetja Snežnik ter ribniške Kmetijske zadruge pa so se gostitelji oddolžili z veselico. STOP za gradnjo in vzdrževanje cest REPUBLIKA NE DA, DOMA NI NIČESAR Glede na to, da so bila zaradi dosežene planske postavke v republiškem proračunu za ceste v juliju ustavljena dela na gradbišču Mozelj - Knežja lipa in glede na to, da so tudi cestne povezave z Osilnico po slovenski strani izključno v republiški pristojnosti, je jasno, da j hrbet. Za asfaltiranje do Knežje lipe je tako ostalo pripravljeno okrog 2 km ceste, za nadaljevanje proti Brezovici pa bi bilo potrebno modernizirati še okrog 3 km ceste. Nič bolj rožnata pa ni usoda cest, ki so pod občinsko pristojnostjo. Z denarjem iz občinskega prora- republika kočevski občir čuna so lahko posodobili le nekaj km posameznih cest, samo z odprtjem zaprtega območja pa je potrebno vzdrževati še dodatnih 100 km makadamskih cest. Rekonstrukcija močno načete ceste Koprivnik - Kočevje, ki jo v posebni peticiji zahtevajo tamkajšnji i vsaj po tej plati obrnila krajani, je tako postavljena v nedoločljivo prihodnost.Ni torej čudno, da se ob tako pesimističnih odgovorih na svoja delagatska vprašanja mnogim poslancem zasmilijo jekleni konjički in jih zato vse redkeje vprežejo za prihode na sejo. Marko Rovan vsi PROTI VSEM V politiko se izkušen človek spusti, če od nje pričakuje zajetnejši kos kruha ali si vsaj z gibanjem v njenih krogih želi pridobiti na časti in ugledu. Naiv-nejši vidi v ne j pot do spreobrnitve sveta po njegovi ideologiji. Ne eden ne drugi si ne izbirata sredstev za dosego zadanega cilja, politiko pa spreminjata na raven pocestnice. Če ne bi bilo ljudi, ki v politiki vidijo le sredstvo za izražnje neštetih variant in svoje zadovoljstvo najdejo zgolj v tem, da se po demokratični poti izberejo prave, potem bi najrbrž politika za vedno ostala psovka. Marko Rovan, kočevski socilaistični strankarski prvak, je tak tip politika. Zaradi svoje pravniške žilice in izobrazbe je dosleden zagovornik pravil parlamentarne igre, kot mlad poslovnež pa si v nepregledni kočevski politični sceni zgolj prizadeva ustvariti razmere za pretok svežih idej - kakršne koli že so. V kočevske politične kroge niste prišli brez izkušenj. Kdaj ste se v politiko prvič “zapletli“? Že v gimnazijskih časih kot 18.1etnik, torej v zlatih časih komunizma in mladinstva. Kljub temu, da pri teh letih nisem dobro vedel, zakaj se gre, sem dobival prve vtise iz obdobja enoumja. Namenjena mi je bila vloga perspektivnega “apartčika“, saj sem se hitro vzpenjal po hierahični lestvici do predsednika gimnazijske ZSMS, med študijem pa do podpredsednika študenske organizacije. Tu pa so se če začeli rojevati prvi simptomi upora. Študentje smo se izločili iz strukture ZSMS, ker smo jo po tedaj nekoliko zaletavem mnenju že čutili kot sestavni del vladajočega režima. Škan-dalček se je končal brez kakršnih koli posledic za kogarkoli, sam pa sem nabral kakšne črne pike v tistih časih. Kako to, da se vam je zdelo vredno kljub študiju v Ljubljani ukvarjati se s kočevsko sceno? Naša generacija letnik ’61 je bila ena uspešnejših generacij, saj nas je od 90 gimna- zijcev končalo študije kar okrog 60. To je bila druga ali celo tretja generacija potomcev priseljencev, zato smo bolj čutili pripadnost mestu in stopili skupaj. Za razliko od tendence “beži od tukaj, če ne te bodo pokopali“ smo imeli dovolj volje, da ostanemo doma poslovno, strokovno, politično... Res se nas je velika večina vrnila in se uveljavila. Kako ste se uveljavljali? Znotraj ali zunaj obstoječih struktur? V tedanji establišment se ni dalo kar enostavno priti. Je pa obstajala nekakšna kadrovska praznina in na izbiro smo imeli ali sprejmemo klišeje in se pdredimo ali pa gremo na pot upora in skušamo najti nekaj novega. Upam si trditi, da je večina naše generacije bliže tej drugi izbiri. Imamo neke vrste srečo da smo doštudirali še v starem sistemu, kot prva generacija pa smo naleteli na ta novi duh in s to iskušnjo nas nič več ne more presenetiti. Ta prehod so mnogi predvsem starejši težko doživeli in ga še sedaj ne sprejemajo dobro. Po politični plati te svoje izkušnje izražate v Socialistični stranki, ki je izšla iz režimske SZDL. Kako to, da se niste našli v novo nastalih strankah ? Leta 1987 so se že začele kazati razpoke v sistemu enoumja, zato sem se tedaj zna- NoTicE VAŠ INTERVJU šel v takratni SZDL, ki je sicer še vedno kontrolirana z vrha partijske oblasti že kazala obrise neke navidezne opozicije. Tam so bili neglede na sistem zbrani ljudje, ki so na kakršenkoli način občutili bič prejšnjega sistema, a so vanj še vedno verjeli. Ujeli smo se in povzročali že tedaj razne svojeglavosti, zaradi katerih se je moral predsednik hodit zagovarjat nadstropje više v “rdeči hiši“, če ne celo v “Marijin dom“ (občinsko hišo). S transformacijo v pravo stranko sem spoznal, da ni dobro na hitro menjati smeri, čeprav sem imel za to okolje precej radikalne nazore. Ostali smo levo sredinska stranka in na začetku volilnega boja nam je prav lepo kazalo. V Demosu pa je v ljudeh, ki so bili dotlej povsem “out“ iz politike, obstajal sum, da smo nekakšni “polboljševiki“, ki hočemo samo zmesti volilce, potem pa bomo spet potegnili s partijo. To, da nam nista zupala ne Demos ne partija (ta pa zato ne, ker nas je dobro poznala),nas je osamilo na sredini skupaj z liberalnimi demokrati. Kakor koli že, izvoljeni ste bili v parlament Kaj ste pričakovali od demokracije ? Prav živo se spomnim vznesenih občutij ob prvem zasedanju skupščine. Demos je vedel, da sam ne more nič, mi smo si prav tako želeli spremembe sistema. Letali smo v tisto sobo na banki, se preštevali in se grupirali, tako da se je tudi fizično kazalo nastajanje koalicije, ko je šlo za zamenjavo vodstvenih struktur. Tako smo komaj izvolili župana le z enim glasom večine, kar je kazalo na veliko moč dotedanjih struktur. Izvoljene je bil tudi Demosov mandatar, ki smo ga podprli pod pogojem, da bo v upravi izvedel določne spremembe. Nikjer ni bilo nič zapisanega, ker pa ni kazalo, da bo mandatar te pogoje izpolnil, ga nismo bili več pripravljeni podpirati. Zahtevali smo radikalne posege, ki pa jih Demos zaradi svoje neizkušenosti in nepoznavanja kočevskih razmer ni upal speljati. Izgubo naše podpore je razumel kot paktiranje socialistov s prenovitelji, kar pa seveda ni bilo res. Naslednjega mandatarja so predagali prenovitelji in mi smo ga resda podprli, kasneje pa so ga zrušili praktično njegovi.Nastala je praznina, saj se je pokazalo, da kot predsednik vlade lahko hitro odletiš... Ali je v tem razlog, da se niti vi niti vaša stranka niste potegovali za oblastne položaje? Problem je bil v tem, kdo si upa brez vnaprej zagotovljene podpore v skupščini kandidirati zanje. Jaz sam nisem disponi-ran za takšne funkcije, bolj mi leži parlament. Tu imaš možnost prepričevati ljudi, razlagati, lahko poveš, kar ti leži na duši, povrhu pa imaš še imuniteto. To mi pomeni največ. Tudi pri sestavljanju vlad sem poudarjal, da bom vladni človek v parlamentu in skrbel za to, da bodo stvari tukaj tekle normalno. Kot kaže sedanja kočevska politična realnost, v parlamentu skrbite predvsem za to, da noben vladni predlog ne gre več normalo skozi parlament... V času, ko se je pojavil sedanji prenoviteljski mandatar Petek, smo mu celo nabirali glasove, ker je bil proti njemu velik odpor. Zaradi pomanjkanja demokratične kulture v skupščini sem delal propagando zanj predvsem zaradi tega, ker sem pričakoval, da bo kot pravnik z izkušnjami iz republiške skupščine spoštoval osnvne principe paralamentarne demokracije. Kot pogoj smo zopet postavili nekatere spremembe v vladi, ki jih je sprva izpolnil, vse obljube pa je snedel pri dopolnjevanju vlade. Tako smo bili kot stranka ogoljufani, tudi poznejše delo vlade pa nas je avtomatsko potisnilo na stran opozicije. Ker pa zaradi omenjene politične neizkušenosti nove stranke nastopajo tako agresivno kot mi in liberalci, izgledamo razdiralno navzven predvsem mi. V kočevski skupščini vedno nekako visi v zraku grožnja po rušenju vlade, ki prihaja predvsem z vaše strani. Kaj ji poleg kadrovskih potez mandatarja še zamerite? Izvršni svet je začel delati po starih klišejih - zopet “oblikuje in vodi“ politiko. To je bilo v prejšnjem sistemu, kjer je bil parlament postavljen v vlogo posvetovalnega telesa. Ne preostane nam drugega, kot da svoje nestrinjanje izražamo z blokadami v parlamentu, tako da mu ne uspe spraviti skozenj nobene stvari več. Zato se poslužuje vseh sredstev od ščuvanja stranke proti stranki in zbora proti zboru do moralnih diskvalifikacij posameznih poslancev. Izvršni svet s temi metodami vodi politiko, ki ni nobena politika. Vsaj v parlamentu sprejeta ne, saj IS deluje brez v skupščini sprejetega programa, a se zaradi tega niti ne sekira. Stanovanja so skušali razdeliti po svojem tajnem pravilniku, ki je negiral prejšnjega, javno objavljenega v uradnem listu. Izrazito podcenjevalno se obnaša do mnenj parlamenta. Do javnih dobrin se obnaša, kot da so lastnina zaposlenih na občini, seveda v situacijah, ko gre za delitev teh dobrin. Taka »nepo-litika« je dolgoročno pogubna, ker tudi če že ima kratkoročne učinke, predvsem naslednjim generacijam ne bo ostalo nič. Kakšno odgovornost ima v tem položaju predsedstvo kot najvišji skupščinski organ? Po mojem mnenju se zaveda pat pozicije, v kateri se je znašla občinska vlada. Stalno je v dilemi, ali naj z odpiranjem parlamentarne razprave tvega skoraj zanesljiv padec vladnega predloga ali pa naj z izogibanjem razpravi omogoči v imenu večje učinkovitosti kolikortoliko normalno delo vlade. Mislim, da se po večini le odloča za parlamentarno pot. Kašna je po vašem mnenju rešitev iz te neproduktivne politične situacije ? Pričakujemo, da bo predsednik IS sam ponudil odstop. Na tak način se razrešujejo krize v vsaki normalni parlamentarni državi. Socialistom pa se nam ne zdi etično, da bi dali iniciativo za padec mandatarja, ki smo ga sami pomagali postaviti. S tem pa ni rečeno, da bi naši člani ne podprli take pobude, ki bi prišla od drugje- Kako bi torej označili Kočevje na političnem, gospodarskem in duhovnem zemljevidu Slovenije? Kočevje ostaja v nekašnem žepu, skozi ne potujejo niti ideje, niti promet niti ljudje. Vlada vlada sama sebi, ljudje z idejami pa so potisnjeni v kot, ker jim vladna ne-po-litika ne prisluhne. Tako se bojim, da ostajamo zadnja komunistična enklava na Slovenskem. Darja in Stane Hafnar Novic E ODMEV i L .•.v.\v.v. *. v. \ v. v. \v. *.v.*.*.*.v. ‘.v.1. v. v.-iv.*.■.•.v. v.v. v:*:*. v:vi vi BO BAZEN V KOČEVJU PREDELAN V TELOVADNICO? V eni prejšnjih številk smo pisali o neizkoriščenosti bazena tako v Kočevju kot v Ribnici. Kljub jesenskemu času problem ne izgublja kaj dosti na svoji aktualnosti. Tako smo pred kratkim na uredništvo prejeli gradivo kočevskega IS, ki obsega med drugim tudi delegatsko vprašanje g. Antona Krkoviča. Ta sprašuje, ali je mogoče bazen v Kočevju preurediti v telovadnico. Odgovor, ki ga je podal predsednik IS, g.Alojz Petek, dipl. iur., objavljamo v celoti: “Že pred časom je bil napravljen delni projekt za preureditev bazena v telovadnico. To pomeni, da je mogoče iz sedanjega bazena narediti telovadnico. Za preureditev v telovadnico pa je potrebno odstraniti vse gradbene elemente in inštalacije, ki so napravljene zaradi sedanje namembnosti objektov. Poleg vseh inštalacij bi morali odstraniti betonsko školjko, v kateri je bazen, in hodnike ter ploščadi na začetku in koncu bazena. Idejni projekt predvideva, da bi dobili v objektu sedanjega bazena enako veliko telovadnico kot je obstoječa telovadnica ob bazenu. Pod galerijo telovadnice bi napravili garderobe za učitelje oziroma vaditelje in prehode med obema telovadnicama. Steno na galeriji telovadnice, ki loči telovadnico in bazen, bi odstranili in namestili stekleno pregrado tako, da bi lahko z galerije sedanje telovadnice lahko opazovali dogajanje v telovadnici, kjer je sedaj bazen. V prostorih pred bazenom, kjer so sedaj tuši, bi uredili garderobe nad temi, v sedanjem prostoru, ki je odprt proti bazenu, pa bi po idejnem projektu uredili trim kabinet, s tem, da bi ga ustrezno oddvojili od telovadnice. Izračun stroškov preureditve ni narejen, bi pa to po oceni bila kar visoka investicija. Trenutno se proučuje še varianta usposobitve bazena s tem, da bi ga eventualno ogrevali s kurjavo, ki bi bila cenejša - plin.“ BO RIBNIŠKI BAZEN DELEŽEN PRENOVE? Direktor ribniške Športne zveze, g. Marjan Hoje, je v zvezi s problematiko ribniških kopalcev in plavalcev posredoval uredništvu poročilo Hidro-hita, podjetja za vodno tehniko. V njem direktor g. Andrej Robič piše: “Dne 31.3.92 smo z vami v prisotnosti arhitekta ing. in treh inšpektorjev Skupščine občine Ribnica ugotovili sledeče: 1. Dvorišče, katerega bi uporabili za zadrrževanje kopalcev-sončenje- po kopanju v pokritem obstoječem bazenu je nujno opremiti in usposobiti. Nujno je izdelati izstopne stopnice iz bazena na dvorišče, pred vstopom je nujno zgraditi dezinfekcijski bazen 2m x 3m površine za tekočo klorirano vodo. Poskrbeti tudi na vstopu - izstopu določeno število tušev s toplo vodo. Pripraviti odtoke za klorirano vodo in odpadno vodo od tušev v kanalizacijo. Na vstopni odprtini - vhodu bi bilo potrebno urediti toplo - zračno zaveso, da se ne bi mešali zunanji in notranji zrak (razlika v temperaturi). Vstopne stopnice bi morale biti zgrajene z nedrsečo površino in opremljene z ograjo (višinska razlika cca 2m). Na dvorišču bi morali odstraniti humus, teren utrditi z gramozom in nato položiti v mivko vsaj prane betonske plošče debeline 4-5 cm. Dvorišče bi moralo biti opremljeno z odvodnimi muldami in meteorni vodi bi morali omogočiti odtok v meteorno kanalizacijo. Dvorišče bi morali nujno ograditi. Pri vsem tem pa bi morali vodo v bazenu in zrak ob bazenu tudi ogrevati, ventilacija - odzra-čevanje bi moralo delovati. 2. Sončenje bi bilo problematično, saj obdajajo dvorišče relativno visoke zgradbe - športna dvorana, šola. 3. Nastopi problem sanitarij. Obstoječe sanitarije so v kleti. Če jih ne bi ogrevali, bi bila temperaturna razlika od zunanje temperature in temperature v kleti do 15°C, posledice - prehladi, saj bi kopalci bosi in še v mokrih kopalkah bili prehladu zelo izpostavljeni. Sigurno bi bilo kopalcev poleti na platoju več in obstoječe notranje sanitarije ne bi bile zadostne. V objektu sanitarij ni mogoče povečati, če pa bi jih zgradili zunaj, je potrebno dodelati dovod vode “topla-mrzla“ pa tudi fekalno kanalizacijo. 4. Vprašanje je koliko kopalnih dni bi bilo možno koristiti poleti. Po podatkih je v slučaju ugodnega vremena v Ribnici možno koristiti le v mesecih maj-junij-julij-avgust in september (pogoj ogrevana voda), torej 4 mesece in če odštejemo deževne dni, ostane 80 kopalnih dni. Upoštevati pa je, da je treba tudi v deževnih dneh vodo v bazenu dogrevati in ogrevati zrak ob bazenu pri vključeni ventilaciji. Upoštevajoč zgoraj opisane potrebe in probleme povezane z zelo visokimi stroški in minimalno pridobitvijo, povrhu nesolidno in neprimerno, pa tudi drago vzdrževanje in praktično nikakršen prihranek energije nam narekuje drugačno razmišljanje. Res je kopanje v odprtih bazenih poleti bolj masovno, pa tudi neprimerno bolj prijetno. Tudi stroški vzdrževanja kopališča so bistveno manjši. Z zelo poceni sončno energijo se sezona kopanja podaljša. Sezona z dogrevanjem vode lahko traja od maja do konca septembra. Ker pa že imate pokriti bazen, vam predlagamo:. Obstoječi bazen ogrevati z energijo voda - voda (talna) s toplotno črpalko...“ G. Andrej Robič v nadaljevanju opisuje več variant ogrevnja bazenske vode in zraka s toplotno črpalko tako, da bi bazen deloval tudi v ekstremno mrzlem vremenu popolnoma brez porabe kurilnega olja ali tako, da bi ogrevanje s toplotno črpalko ob večjem mrazu kombinirali s kurilnim oljem. Pri tem ocenjuje, da bi bila rešitev kopanja v obstoječem bazenu preko celega leta ugodnejša kakor improvizirana in nefunkcionalna rešitev kopanja v letni sezoni. V obstoječem pokritem bazenu s plažo na dvorišču bi bila letna kopalna sezona namreč prekratka glede na velik strošek. Ker za tovrstne investicije po mnenju g. Hojča v kratkem času ni nikakršnih možnosti, bi letos želeli odpreti bazen v začetku kurilne sezone za dva meseca, da bi spravili pod streho plavalne tečaje za četrtošolce vseh ribniških in po možnosti tudi kočevskih osnovnih šol. Poleg dodatnih stroškov za ogrevanje, ki po grobih ocenah znašajo okrog 100 000 SIT, je po predlanskih izkušnjah precejšenj problem tudi zagotovitev sredstev za telovadne učitelje, saj so plavalni tečaji zanje dodatna obremenitev. povzela D.D.H. NovYcE SOLSTVO Naša gostja NOVA RAVNATELJICA ANDREJA ŠULENTIČ Novo šolsko leto je novo za slehernega šolarja. Nov razred, novi sošolci, novi učitelji, novi učbeniki...Za vse, ki zahajajo v to ali ono šolo, so te novitete nekaj povsem običajnega. Letošnji šolarji OŠ dr. Franceta Prešerna pa so poleg običajnih novitet deležni še ene, ne tako običajne - nove ravnateljice. Ko je ob koncu minulega šolskega leta odšla v pokoj priljubljena ravnateljica g. Anica Benčina, je svoje mesto prepustila svoji stanovski kolegici, dotlej priljubljeni tovarišici Andreji Šulentič. In o njej bomo danes pisali. Svojo učiteljsko kariero je začela Andreja Šulentič pred 27. leti v Sušju in tam poučevala deset let v popoldanski izmeni. Zaradi lastnih otrok, ki so začeli hoditi v šolo v dopoldanski turnus, je bila prisiljena svojo malo učilnico zamenjati za večjo, malo skupinico otrok za bistveno številnejšo... Na Suš j e jo vežejo zelo prijetni spomini, otroci so bili ubogljivi in njih starši spoštljivi do učiteljev... Na osnovno šolo v Ribnici se je kar hitro navadila, tudi na spremenjene pogoje dela. Na šolo so iz leta v leto prihajale novitete, novi učni načrti, nov način dela z otroci, pa razne dodatne dejavnosti... Delo ravnateljice je sprejela kot neke vrste izziv, kot prejšnja leta kako noviteto, ki jo je potrebno čim bolje zapopasti in obvladati. Kot dolgoletna delavka na šoli je seznanjena z vso tekočo problematiko, predvsem s pomanjkanjem telovadnic tako na matični šoli kot tudi na šoli v Sušju ;s problemi obnove prve šole, za katero so narejeni že vsi načrti, pa se je zataknilo pri denarju; o neprimernosti “nove“ šole, katere streho kar naprej razkriva; o problemih obvoznice, ki je zdaj Bogu in Ribničanom v posmeh speljana prav mimo šol... In prav tu čuti izziv, željo, da bi poiskala najboljše variante za izboljšave na šoli. Glede na dejstvo, da se ribniška šola kot eksperimentalna šola že tretje leto vključuje v posebni jezikovni program, kakih pretresljivih sprememb v letošnjem letu ne bodo uvajali. So pa tu novosti pri podaljšanem bivanju, kjer se starši lahko sami odločajo, ali se ga bo otrok udeleževal po starem, to je s pisanjem nalog in učenjem, ali pa bo zanj to le usmerjen prosti čas (seveda ob varstvu). Posebnost letošnjega leta je morda prav zaradi te novitete veliko število otrok, ki bi se želelo udeležiti podaljšanega bivanja. Kaže, da bo letos za otroke iz podaljšanega bivanja res dobro poskrbljeno, svoje bo gotovo prispevala še dodatna popoldanska malica, kar je tudi novost. Ravnateljica Šulentičeva nam je razložila nov sistem ocenjevanja. V treh redovalnih konferencah bodo otroci pri vsakem predmetu ocenjeni le z dvema ocenama (pisno in ustno znanje), torej skupno šest ocen na leto. Ocenjevanje - naj bo pisno ali ustno - bo vsak učitelj najavil vnaprej. Seveda ne smemo zamenjati ocenjevanja s ponavljanjem snovi (brez ocen). Snov se bo seveda nenapovedano ponavljalo. (Po besedah ministra Gabra bo s tem šola začela dejansko ocenjevati znanje in ne loviti neznanje. - op.avt.) Učenci prvih razredov še vedno ne bodo ocenjeni v prvi konferenci. Nasploh se nagibajo k temu, da v prvih dveh razredih in v prvi konferenci tretjega ne bi ocenjevali s številkami, ampak opisno. Zaradi nekaterih nedorečenosti žal letos ta sistem ocenjevanja še ne bo stekel. Po novem sta letos na šoli dve pomočnici ravnateljice, ki imata polovično obveznost poučevanja. Na ribniški šoli opravljata to tovarišici Jagoda Erčulj in Zdenka Bartol. Tudi ravnateljica ima obveznosti do poučevanja (2 uri tedensko) in tega se ravnateljica Šulentičeva veseli, saj tako ne bo čisto izgubila stika z otroci. Darja D. H. N cm c E RAZMISUANJE | VREDNOSTNI PAPIR ALI PLAČO? V številnih slovenskih podjetjih zaposleni čakajo ob koncu meseca, ali bo podjetje "zbralo“ denar za plačo, ali bo ta prepolovljena ali "odložena"... Razlogi za takšno stanje podjetij so različni, enostavnih rešitev ni. Ena izmed preverjenih dolgoročnih rešitev uspešnih gospodarstev je “privatizacija“, ki ima za posledico svobodni trg kapitala in seveda tudi trg managerjev. Zaenkrat imamo samo trg zaposlenih - “odpuščanje delavcev“. Privatizacijo pa naš slovenski, z “ustavo neusklajeni“ parlament, zlasti Zbor združenega dela, ne odobri, saj privatizacija predstavlja resnično pravo odpravo starega “socialističnega“ gospodarskega in družbenega sistema. Nove desno sredinske stranke odločno zagovarjajo načelo pravičnosti in enakosti državljanov pri privatizaciji in s tem seveda razdelitev večjega deleža družbenega premoženja državljanov. To ima za posledico vzpostavitev svobodnega trga kapitala za večino državljanov in seveda vzpostavitev trga (in kontrole) managerjev. “Nove“ leve stranke, večji del sedanje pozicije pa se zavzema za načelo učinkovitosti podjetij, kar naj bi dosegli s takšno ptrivatizacijo, ki bi večji del lastnine družbenih podjetij “po zakonu“ pripadlo internim delničarjem, to je zaposlenim in seveda prednostno managerjem. To bi imelo za posledico “navidezni“ manjši trg kapitala - delnic in “teoretični“ trg managerjev. Ostal pa bo dejanski trg delojemalcev - brezposelnih. Ob omenjenem, mogoče načrtnem, pomanjkanju novih “privatizacijsko - upravljalskih“ zakonov, številna vodstva družbenih podjetij odigravajo vlogo managerjev in “lastnikov“, za kar je poskrbelo večji del sedanje levice s sprejetjem “Markovičevih“ zakonov, in to tik pred volitvami.V takšnem stanju “upravljalske’ zakonodaje preštevilne “managerske ekipe“ inovativno vodijo družbena podjetja kot lastniki, jih delijo in tudi privatizirajo in podobno, čemur bomo prej ali slej tudi uradno rekli - kraja. Uradno pa se temu danes še prepogosto reče “prestrukturiranje“ gospodarstva, ki ima kot glavno posledico odpuščanje zaposlenih, čeprav se temu ne bo moč izogniti. Prisotna “upravljalska kriza gospodarstva“ in zaton vzhodnih socialističnih trgov so med drugim glavni vzroki, da so blagajne podjetij koncem meseca pogosto bolj ali manj prazne, žal tudi za plače. Kaj storiti v takšni situaciji, premlevajo številna vodstva družbenih podjetij, zaposleni in seveda sindikati. Mnogi poskušajo težave izplačil reševati z izdajo “različnih vrednostnih papirjev“, na katere pa zaposleni pogosto gledajo z velikim nezaupanjem in občutkom opeharjenosti. Zatečena in predvidena “privatizacija“ z vrednostnimi papirji bo za večino slovenskih prebivalcev “velika šola življenja“, ki žal že poteka po načelu “na napakah se učimo“. Izgledi za to so veliki, saj kakšnega posebnega javnega medijskega, problemu primernega podučevanja o vrstah in uporabi vrednostnih papirjev ni zaslediti.Zato bo verjetno potekal in že poteka samo praktični “kruti del te šole“. Kot že rečeno, številni zaposleni že dobivajo namesto “polne plače“ vrednostne papirje, ki jim nekateri že pravijo tolažilni boni. Aktualnost problema načina izplačila plač je za velik del slovenskih zaposlenih zagotovo eksistenčnega pomena. V tem smislu je dobrodošel odgovor finančnega ministra Mitje Gasparija podružnici sindikata Neodvi-snost-KNSS, ki bo zanimal vse, ki ta problem osebno doživlajo, to je predvsem zaposlene in sindikaliste. Finančno ministerstvo v svoji pisni informaciji podajo odgovor o možnosti izplačila razlike od dejanskega izplačila BOD do BOD opredeljenih po kolektivni pogodbi v obliki vrednostnih papirjev z rokom zapadlosti največ do enega leta. Po mnenju finančnega ministra je izplačilo osebnih dohodkov v obliki vrednostnih papirjev mogoče, vendar največ do višine neto OD. Davke in prispevke je potrebno obračunati in plačati v skladu z veljavno zakonodajo na celotni znesek BOD, ne glede na obliko izplačila OD. To pomeni, da se tudi za razliko do BOD po kolektivni pogodbi, davki in prispevki obračunajo, plačajo pa se v šestih dneh po izplačilu OD, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila OD. Izdajo vrednostnih papirjev določa zakon o vrednostnih papirjih (UL SFRJ, št.64/89 in 29/90), ki omogoča podjetjem zbiranje kratkoročnih denarnih sredstev z izdajo komercialnih zapisov. Pri tem je potrebno s sklepom o izdaji, ki ga sprejme ustrezen organ upravljanja, opredeliti vse sestavine in značilnosti emisije. Ta informacija finančnega ministarstva pojasnjuje torej, kateri in kakšni vrednostni papirji so dovoljeni in za tangirane zaposlene uporabni. Podana ministrova navodila za obračun in izplačilo plač seveda terjajo preverbo in uskladitev takšnih izplačil tistim podjetjem, kjer so že izdajali vrednostne papirje. Ker pa so za nadzor izvajanja “ministrovih navodil“ v pravni državi poklicane “javne“ inšpekcije in inšpektorati, pričakujem kot poslanec aktualnosti primemo ažurnost teh javnih služb, ter seveda javno objavo njihovih ugotovitev in ukrepov. Budnost in angažiranost prizadetih zaposlenih in njihovih sindikatov je seveda samoumevno, saj je takšnim izplačilom plač verjetno tudi v bodoče ne bo dalo povsem izogniti, vendar naj bo način legitimen in vrednostni papir vnovčljiv, oboje pa med partnerji pogođeno. FRANC MIHIČ Ribnica Neme E ZEMLJIŠČA Geodetska uprava prehaja na računalniški sistem vodenja zemljiškega katastra LASTNIKI ZEMLJIŠČ V OBČINI RIBNICA DOBILI PODATKE 0 PARCELAH Na geodetski upravi občin Kočevje in Ribnica so se pod strokovnim vodstvom direktorja, dipl. ing. geodezije Braneta Kovača, lotili zahtevnega projekta, ki zahteva sodelovanje več kot 9000 lastnikov parcel na območju ribniške občine. Pri vsakdanjem delu geodetske uprave, posebej pa še pri vnosu podatkov v računalniško omrežje, ki bo omogočalo sprotno vnašanje sprememb in takojšnjo izdajo ažurnih podatkov, so namreč odkrili precej napak, ki so se nabrale v stoletni zgodovini. V želji, da bi te napake odpravili, so na naslove lastnikov zemljišč v ribniški občini začeli pošiljati listine, ki kažejo stanje na dan 31. 12. 1991. Lastniki ali uživalci tako dobivajo v pregledni obliki vse podatke iz zemljiškega katastra, ki naj bi jih natančno proučili, morebitna neskladja pa sporočili geodetski upravi. Podatki so koristni tudi pri prijavi dohodnine za leto 1992. VRSTE LISTIN IN MOŽNA NESOGLASJA GOSPODINJSKE LISTE prejmejo nosilci gospodinjstev, torej tisti, ki so zavezanci za plačilo dajatev od katastrskega dohodka za svoja zemljišča in zemljišča vseh lastnikov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Na tem listu so podatki o nosilcu in članih gospodinjstva, delež njihovega lastništva na posameznih posestnih listih, katastrski dohodek posameznih posestnih listov in celotnega gospodinjstva. Do napak pri teh listinah prihaja predvsem zato, ker so gospodinjstva oblikovana avtomatsko po hišnih številkah. LASTNINSKE LISTE prejmejo vsi lastniki in uživalci zemljišč. Podatki o njihovih zemljiščih vsebujejo številke posestnih listov, na katerih so ta zemljišča, delež njihovega lastništva na njih ter površine in katastrski dohodek po vrstah rabe oz. katarstrskih kulturah kakor tudi skupno površino in katastrski dohodek njegovih zemljišč in zemljišč, kjer je udeležen kot solastnik. POSESTNE LISTE prejmejo vsi lastniki in uživalci zemljišč ter nosilci gospodinjstev. Tu so zbrani podatki za vsako parcelo nekega lastnika ali uživalca po katasrskih občinah in sicer vrsta rabe ali katastrska kultura, katastrski razred in površina. Geodetska uprava brez sodelovnja lastnikov ali uživalcev ne more odkrivati možnih nesoglasij, ki se pojavlajo predvsem v podatkih o lastnikih, pri spremembah v vrsti rabe zemljišča ali pri izpuščenih dediščinah ali neizpeljanih pogodbah. Pogoste so tudi napake v naslovih in osebnih podatkih, številu članov gospodinjstva in matičnih številkah. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NESKLADIJ Listine bodo dostavljene vsem lastnikom etapno po posameznih vaseh ali naseljih v roku enega meseca. Pripombe je potrebno sporočiti osebno ali po telefonu na geodetsko upravo v Kočevje v roku 15 dni od prejema podatkov. Če ne, bodo podatki veljali za pravilne. Ker po izkušnjah iz podobnih akcij v drugih občinah (npr. Grosuplje, Sevnica), pričakujejo več kot sto takšnih in drugačnih nesoglasij, bo razgrnitev katastrskega operata predvsem zaradi bližine zemljiške knjige potekala izključno v Kočevju. Da pot ne bi bila opravljena zaman, je dobro vzeti s sabo razpoložljive dokumente od sklepov sodišč do starih posestnih listov. Pa še to. Če bodo vsi lastniki zemljišč v vaši okolici prejeli listine, vi pa ne, čeprav se smatrate za lastnika, je tudi to verjetno napaka, ki jo je dobro sporočiti geodetski upravi. Nekaj časa bo torej precej povečan pritisk na kočevsko geodetsko upravo, ki je že sedaj preobremenjena zaradi denacionalizcije. Zato ni odveč opozoriti na strpnost tako lastnikov kot upravnih delavcev. Moderno urejen računalniški sistem vodenja zemljiškega katastra s čim manj možnimi napakami je zaradi svoje večje učinkovitosti vreden truda obeh strani. Če ne, bi si na Geodetski upravi Kočevje - Ribnica prav gotovo ne nalagali dodatnega dela. pripravil H. S. Ženitvena svetovalnica^^ FORTUNA \ Poiščemo vam partnerja I po vaši želji! Nudimo vam tudi I astrološke konzultacije. I Avanturisti izključeni ! S Tel: 0611225-453 / p. p. 348 / V 61101 Ljubljana I ]J m* Wx::*: mmm 'vTvTvT' ""vT??:?* — TTTTV-r-T' r-r-r- r-tm v:*:* TEDEN ŠPORTA Vseslovenska akcija Teden športa je predvsem na ribniškem koncu zaradi združitve s počastitivjo 500 letnice podelitve patenta za prodajo suhe robe potekala v razgibanem vzdušju. Poleg tekmovalnih in rekreativnih prireditev so se vključile vanjo vse šole na našem koncu s pohodi, merjenju moči v atletiki in igrah z žogo. Pri vsem tem niso zaostajali tudi po vrtcih. TENIS Teniškega turnirja parov na igrišču Lada Kordiša v Loškem potoku dež ni mogel preprečiti, čeprav mu jo je grdo zagodel. 28 prijavljenih parov je odigralo turnir v enem dnevu, zmagovalci pa so bili znani šele malo po polnoči. Rezultati: 1. NOVAK -FAJFAR, Kočevje; 2. OKORN - MLADENOVIČ, Kočevje; 3. KLEMENC - RIGLER, Ribnica; 4. HOJČ - STRUNA, Ribnica. ROKOMET Na rokometne turnirju v ribniškem Športnem centru so sodelovala tri moštva, zmagovalca pa je zaradi enake golrazlike dveh moštev določil žreb. Pri tem je imel več sreče Slovan, Zamet je bil drugi, tretji pa je bil domači KVM. Prijateljsko rokometno tekmo so odigrale z Dalmo tudi rokometašice kočevske Opreme. Dekleta so se razšla z neodločenim rezultatom 11 : 11. ŠAH Šahovskega turnirja v TVD Partizanu se je udeležilo 20 šahistov iz Ribnice, Kočevja in Starega Trga. V močni konkurenci je zmagal JANŠA pred PODKORITNIKOM in MIKLIČEM, vsi Kočevje. MALI NOGOMET Na nogometnem turnirju v Dolenji vasi se je v večinoma slabem vremenu pomerilo 13 ekip. Rezultati: 1. VC RIBA, 2. TRGOVINA MATEJA, 3. PAN, 4. DOLENJI LAZI. BALINANJE Balinarski turnir se je odvijal v Sodražici teden dni za ostalimi turnirji, zato pa so imeli organizatorji več sreče z vremenom. CICIŠPORT Tako bi lahko poimenovali ves športni program v ribniškem vrtcu, ki je pošteno razgibal najmlajše. Najbolj živahno pa je bilo na petkovem športnem popoldnevu pred vrtcem, ki ga je organizirala vzgojiteljica Darka Knafelj. Osnovni namen vseh dejavnosti v tednu športa pa je bil, da se razgibamo, sprostimo in razveselimo. Pohvala pa velja prav vsem vzgojiteljicam, saj so sleherni dan v Tednu športa namenile različnim aktivnostim, prilagojenim otrokom, od poligona in iger z žogo do skakanja v vrečah, prestopanja ovir... POHODI V nedeljo na zadnji dan Tedna športa, ki je bil rezerviran za pohodništvo, so se mnogi Ribničani organizirano podali na Sv. Ano in preko nje do Grmade in Ortneka, številni Kočevci pa na Mestni vrh iz Kočevja ali Kočevske Reke. 4ML********************************************** DOLENJSKO PRVENSTVO V TENISU V lepem vremenu in pred številnimi gledalci je kočevski teniški klub minuli vikend spravil pod streho teniško prvenstvo Dolenjske. V absolutni kategoriji sta se za zmago pomerila OKORN ANDREJ in BRADAČ ALEKSANDER. Okorn je zmagal s 7 : 5 in 6 : 4 in s tem osvojil pokal - krožnik in 10 000 SIT. V dvoboju za tretje mesto je bil MARKO LOVKO močnejši od DEVJAK JANEZA (6 : 3, 6 : 2), med prvih osem pa sta se uvrstila še dva Kočevca: DIMITRIJE VIČ ALEN in POKLAČ ROMAN. AVTOBUM NA SREDINI LESTVICE Kočevski nogometni klub AVTOBUM že kar praviloma izgublja v gosteh, slab vtis pa popravlja z zmago na domačem terenu. Tako je v 3. kolu v gosteh proti Gidosu Turnišče izgubil z 2 : 1, da bi prejšnjo nedeljo v 4. kolu premagal Ero Šmartno z istim rezultatom. S takim načinom igre si je priigral 9. mesto na lestvici, kar je bliže spodnjemu kot zgornjemu koncu. PODELJENE KOLUMBOVE NAGRADE V dvorani glasbene šole so 29. avgusta podelili nagiade učencem kočevskih šol od 5. do 8. razreda ki so se udeležili kviza ob 500-letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Jonas Ž., ki je bil povabljen na zaključno prireditev, je za raziskovanje Ljubljane določil ROBERTA BAJO. Izžrebal je še 32 drugih pravilnih reševalcev kviza, ki so prejeli nagrade številnih kočevskih podjetij — sponzorjev tekmovanja. M EGATRON -.d y Kočevska reka TRGOVINA IN SERVIS Ljubljanska 67 KOČEVJE tel.: 061/854-041 fax: 061/851-447 del. čas: ć30-!?00 PROGRAM OSEBNIH VOZIL PROGRAM TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL SIT IVECO-TURBO DAILY 35.10 2,704.415 ZASTAVA-ZETA 50.9 (3,6 medos.) 2,336.250 ZASTAVA-RIVAL 40.8 H (3,2 medos.) 1,995.867 ZASTAVA-RIVAL 35.8 H (3,6 medos.) 2,040.212 ZASTAVA-RIVAL 35,8 H šasija (3,6) 1,825.382 ZASTAVA-YUGO POLI 65 643.614 CITROEN C 15 D furgon 1,100.000 + 5% p. d. - prevoz 85.000 SIT CIMOS CITROEN AX11 FIRST 3 vrata AX11 C AB AN 5 vrat AX11 ALLURE 5 vrat AX 14 4 x 4 5 vrat AXD C AB AN 5 vrat ZX AVANTAGE ZX AURA LADA KARAVAN 1500 SAMARA 1300 3 vrata SAMARA 1300 5 vrat SAMARA 1500 3 vrata SAMARA 1500 5 vrat + 20% p. d. - prevoz 39.000 SIT 695.000 720.000 780.000 1,110.000 860.000 1,110.000 1,255.000 460.000 489.300 566.300 526.600 594.500 NA SERVISU: elektronska optična nastavitev preme - elektronsko testiranje motorja - montaža in centriranje pnevmatik - avtokleparska in avtomehanična dela - REZERVNI DELI - pooblaščeni servis vozil - ZASTAVA in LADA -KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN SS AT ANTENSKI SISTEMI projektiranje - montaža - servisiranje - sestava - meritve K. KOČEVAR Strma pot 9 - Dolenja vas S 061/864-179 Ne trošite denar po nepotrebnem! Če ste se odločili kupiti anteno, pa ne veste kakšno in kam jo postaviti, da bo sprejem optimalen, nas pokličite. Opravljamo kvalitetne meritve TV in RA signalov in preverili bomo kakovost vašega sprejema ter vam svetovali katere programe lahko spremljate. Poleg meritev še nudimo: - montažo vseh vrst anten (zemeljske, satelitske, avto...) - nastavitve anten, SAT, videorekorderjev - projektiranje antenskih instalacij pri novogradnjah - širok izbor anten, ojačevalcev, filtrov, kretnic, delilnikov... Satelitski sprejemniki z montažo od 740 DEM dalje!!! DAMIJAN RANDELJ avtomehanik-avtoklepar Mahovnik 2, KOČEVJE - tel. in fax: 061/851-488 OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) OSVALD Grič cesta IV/3, tel. 861-880 * Izdelovanje betonskih blokov dimenzij: 30x40x20, 25x40x20, 20x40x20, 13x40x20, 8x40x20 vogalnikov dimenzij 30x40x20 tlakovcev "S" model * montaža in dostava materiala za: vodovodno instalacijo stavbno kleparstvo centralne kurjave Prevzememo adaptacijo kopalnic z vključno zidarskimi deli! "V „ KLUN ” d.o.o. K*" M ''V. • PROJE1 dokume prezračt • IZVAJA instalaci in indus Ribnica, Šeškova 15 tel./fax > 061 / 860 - 646 iCTIRANJE OZ. IZDELAVA tehnične ntacijc strojnih instalacij (ogrevanje, ;vanjc, klimatizacija, vodovod ... NJE IN STROKOVNI NADZOR jskih in zaklučnih del na stanovanjskih, javnih rijskih objektih /• SVETOVANJE IN VGRADNJA toplotnih črpalk oz. ^ sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitetne vode J NOVO: kočevjeTribnica otr°škl m MORC Trgovina ^“\er TZO ' Ko&ieNAMI)’ “tala «laS“la 853-512 znamke Yamaha UGODNO: Biro oprema, računalniki in tiskalniki, PC miške, računalniški papir, fax papir v rolah in fotokopirni papir VELIKA IZBIRA: - kalkulatorji TEXAS INSTRUMENTS in HEWELETT - PACKARD - telefoni in felefaxi PANASONIC - baterijske svetilke MAGLITE - poslovni kovčki PRINCE POSEBNA PONUDBA: Satelitski sistemi PAP po ceni 47.000 SIT Nudimo odloženo plačilo s čeki (polog 27.000 SIT, šest obrokov po 4.050 SIT) RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 RENAULT 19 16 S EKSPLOZIVNA ŠPORTNOST V NAJČISTEJŠI OBLIKI RENAULT 1916 S je avtomobil, ki vas ne more pustiti hladnega. Njegov dinamični motor zmore 99 kW/137 KM, zato njegova najvišja hitrost presega 210 km/h. Navdušile vas bodo njegove čiste športne oblike: aerodinamični spojlerji v barvi karoserije, dodatni žarometi spredaj. Pravo bogastvo vas čaka v notranjosti: športni volan s tremi prečkami, pre-gajoči se sedeži, avtomobilski računalnik v dodatni opremi. RENAULT 19 16 S: užitek športne vožnje v razkošju najvišjega razreda. SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV ^Mist ^ TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO Bombažne nogavice 1 bund 360 Otroške trenerke od 1.380 dalje Šumeče trenerke samo 3.490 Trenerke LOTTO (šumeče) 10.950 Usnjeni copati od 2.190 dalje Platneni copati 870 dalje Košarkaški copati KRONOS 6.450 Baseball jakne, bomberji Bombažni športni puloverji 1.290 BLUE LINE Nove Vinil talne obloge z zaščitno plastjo . Čiščenje samo z vodo Vzdrževanje ni potrebno Mnogo daljša življenjska doba Pet let garancije CENIK VOZIL RENAULT TIP VOZILA ccm KM/kW Informativna maloprodajna cena za podjetja za občane RENAULT 4GTL 1108 34/24,5 562.200,00 562.200,00 RENAULT 5 Campus/3v 1108 49/35 783.480,00 783.480,00 RENAULT 5 Campus/5v 1108 49/35 824.640,00 824.640,00 RENAULT 5 Campus Plus/3v 1108 49/35 811.920,00 811.920,00 RENAULT 5 Campus Plus/5v 1108 49/35 869.640,00 869.640,00 RENAULT 5 Campus D/3v 1595 55/40 950.640,00 950.640,00 CLIO RT l,4/5v (CAT.) 1390 80/57,5 1,483.292,00 1,483.292,00 CLIO16 V/3v (CAT.) 1764 137/99 2,022.808,00 2,022.808,00 RENAULT 19 RT l,4/5v (CAT) 1390 80/57,5 1,591.984,00 1,591.984,00 RENAULT 19 RT 1,8/4v (CAT) 1794 95/68,5 1,734.896,00 1,734.896,00 RENAULT 21 MANA. GTS/5v 1721 92/66,5 1,789.320,00 1,789.320,00 TRAPIC T2B3 Kombibus D 2068 60/43 2,113.650,00 2,415.600,00 EXPRESS Tolee Diesel 1595 55/40 1,269.555,00 1,450.920,00 TRAFICT 313 Furgon D 2068 60/43 1,791.825,00 2,047.800,00 IZREDNO UGODNO: NA ZALOGI ŠE NEKAJ AVTOMOBILOV RENAULT 9 TD, 1595 ccm, 55/40 KM/kW CENA: 1,047.600 (vključno s p. d.) KREDIT NA 36 MESECEV! DODATNA OPREMA, REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA RENAULT J% RENAULT W AvPoWfiW TRGOVINA ČEBELICA V bivši Češarkovi čevljarski delavnici na Čolnarski 1 v Ribnici je od začetka septembra odprta prikupna trgovinica z opremo in oblekami za dojenčke, otroke in bodoče mamice. Čebelica sprejema tudi v komisijsko prodajo vse, kar so vaši otroci prerastli: vozičke, hojice, stajice, stolčke, igrače in oblačila. Blago vam sprejmejo za 30 dni, trgovina pa je odprta vsak dan popoldne od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. Tel. 861-825. AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d. o. o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Nudimo vam kratkoročni - dolgoročni kredit z 14 do 16 % letnimi obrestnimi merami! NA ZALOGI: DAIHATSU CHARADE 1,0, 3 vrata FIAT UNO 70SLE., KAT. FIAT TIPO 2,0 S, KAT., 5 vrat FIAT TIPO 1,4 S, KAT., 5 vrat SUZUKI SAMURAI 1,3, TOP. KAT. KONČNA CENA 15.950 DEM 19.700 DEM 25.390 DEM 21.410 DEM 23.900 DEM ŠKODA FAVORIT 135 L (na sliki) FAVORIT 135 LS FORM AN 135 L FORMAN 135 LS 10.900 DEM 11.680 DEM 12.450 DEM 13.250 DEM Računovodske storitve, proizvodnja, trgovina d.o.o. Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tel.: (061) 862-188 Fax: (061) 862-189 i OBRTNIKI! Nudimo vam kvalitetno in strokovno vodenje predpisanih poslovnih knjig. Vabimo vas na neobvezen pogovor. NOVO V RIBNICI: LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A, RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA Q grafična priprava za tisk in tisk trgovina šolskih potrebščin, pisarniški material in fotokopiranje TRGOVINA: tel. 061/860-266 KO DO NAS BOSTE PRIŠLI, PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI: ZVEZKI, BLOKI IN RAVNILA SE VAM BOJO PRILJUBILA. MED COPATI, PISALI IN ŠESTILI MORDA SE BOSTE IZGUBILI. TU DOBITE PRAV VSE, CELO ŠOLSKA TORBA VAS UZRE. CE KUPILI BOSTE VSEGA MALO, 3.500 SIT SE BO NABRALO. ŽE STE ČLANSKO IZKAZNICO SI PRISLUŽILI IN KADAR SE BOSTE Z NJO PRI NAS OGLASILI, 5 % CENEJE ŠOLSKE POTREBŠČINE BOSTE NAKUPILI M. Arko PROIZVODNJA: tel. 061/860-227 Ste morda že ustanovili privatno podjetje? Predstavite si ga z dobrim zaščitnim znakom in dobro propagando, kot so: vizitke, dopisi, nalepke, etikete, letaki, plakati,... REKLAMA JE STROŠEK, VENDAR NE TOLIKŠEN, DA SE VAM NE BI OBRESTOVAL! KOLODVORSKA 1 RIBNICA NOVO V RIBNICI K A V A bar del. čas: 6-W_23'hi sobota 8'k,-23im’ VABLJENI R I B 4 bar ,V/ VIDEO CENTER RIBA del. čas: 9(h,-11,k) 15"#-12,ki sobota 9im,-I2'm’ tel.: 061/860 847 ZA OGLED PRIPOROČAMO: DOC HOLLYWOOD (MICHAEL J. FOX - komedija) DENAR TUJIH LJUDI (DANNY DEVITO - komedija) SLEPA BESNOST (RUTGER HAUER - akcija) SLUŽABNIK (MARTIN SHEEN - komedija) PEKLENSKI PREGON (akcija) * S* ig* *s% SjS 5#5 9gS S#* (Xj^)RTV SERVIS vE"Kapele Marjan, Kočevska cesta 15, Dolga vas 61310 Kočevje, tel. (061) 852-077 Popravilo: • TV aparatov ISKRA, GORENJE, BLAD PUNKT, GRUNDING... • avtoradijskih sprejemnikov, kasetofonov, videorekorderjev, električnih pastirjev, telefonov, teletextov, priklučkov za video in drugih audio -video aparatov. PO DOGOVORU POPRAVILO NA DOMU! ZA SERVISNE STORITVE DAJEM 30. DNEVNO GARANCIJO! QJ d.o.o. .ttii-icviea 5la. 61310 KIHNIC'A 'melon / taks: (061) SOI - 10.1 '^ilTFubmjiN^A 1 tel.: 15S-.315. 161 -2S2inl. 22 (Nudimo nasledite IZDEI.KE: '> Klejtarske grttdhene elemenle: žlebovi, odločne cevi, kljuke., in REPROMATERIAL Cu pl. - 0.5 - 0.6 - 0.8 -1.00 mm profil -5x25 -5x30 -6x30 mm Al pločevina -0.7 -0.8 -1.00 mm Al pl. barvna -0.7 in 0.8 mm MS pločevina -0.8 -1.0 -1.5 -2.0 -2.5 -3.0 mm MS šipke od O 3 do O 30mm, šest oglato... MS cevi od O 8 do O 60 mm debelina sten 1-1.5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenizije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! HLD V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v klubu ob vikendih NOVO TRGOVINA 111 v Gornjih Lepovčah • PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 2000 SIT V VSEH NAŠIH TRGOVINA! KREDITNA KARTICA ADUT % ADUT e r> tel. 061/861-980, 061/861-981 izvajanje in vzdrževanje vseh vrst elektroinstalacij popravilo ročnega orodja BLACK & DECKER, ISKRA za popravilo ročnega orodja dajem 3 mesečno garancijo Oglasite sev Prapročah 2,61316 Ortnek tel: 861-498 "i r~ ALBERT MRAK ELEKTROVZDRŽEVANJE Konca vas 8, 61332 STARA CERKEV tel.: 061/855 - 130 i ! ! I j I ; j STORITVE : servis in montaža oljnih gorilcev servis cliktričnega ročnega orodja, varilnih aparatov montaža toplotne tehnike in vse vrste instalacij I i * ) .J ►◄I S IBM J«S^S>| VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o. r^J ORGANIZIRA VELIKO NAGRADNO AKCIJO v času od 14.9. - 3.10.1992 in sicer v sklopu praznovanja občinskega praznika in 23. obletnico Name Kočevje. Žrebanje bo 3. oktobra, veliko lepih nagrad! UGODNE CENE ZA: - preko 20 artiklov živil v Namini mesečni košarici - toaletni papir - čevlje in copate - samo še do 20.9. 30 % popust pri nakupu sedežnih garnitur Brest NAKUP PO GORENJE ^ ^ & nove NOVICE KUPON ZA POPUST Samo s kuponom, ki je objavljen v Novih NOVICAH, in ob plačilu v gotovini, ste upravičeni do 10 % POPUSTA pri nakupu ženske n/ ©\ in moške 70 ^ konfek- POPUST % pri nakupu ženske in ^ moške konfekcije r^i /v r~i & nove novice _ Qo£fe?Qf. /£) kod I i //79^ Kočevje, Ljubljanska 1o, u.u. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 V naših trgovinah vam nudimo možnost ugodnega nakupa različnega blaga, vse od prehrambenih artiklov do gradbenega materiala. Informacije o vseh ugodnostih, ki smo vam jih tudi tokrat pripravili za vas, cenjeni kupci, so vam na voljo v naši trgovini. V naši ponudbi pa nismo pozabili na vas tudi glede ugodne oskrbe z ozimnico, zato vam priporočamo, da v zvezi z nabavo le-te čimprej obiščete našo prodajalno »SADJE-ZELENJAVA« — tel. 851-422. NE PREZRITE! Da vam nudimo tudi možnost nakupa z zelo ugodnimi krediti na 3, 4, 6, 10 in 12 mesecev po NAJNIŽJIH obrestnih merah. Prodajamo tudi na 3 čeke brez obresti. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP! Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. Trgovinu Kmetovalec tel. 851-485 s poslovalnicami Kmctovalcc-Dclikatcsa tel. 855-183 Diskonta živil na Roški tel. 851-074 Mesa in mesnih izdelkov v Stari cerkvi tel. 851-982 Prodajalne mesa in mesnih izdelkov v Kočevju in okolici V MESECU AVGUSTU VAS OPOZARJAMO NA! 1. TRGOVINA KMETOVALEC S POSLOVALNICAMI - Nakup televizorjev SAMSUNG z vgrajenim telekstom po zelo ugodni ceni s plačilom na obroke, ali s popustom 10% pri gotovinskem plačilu. - Nakup uvoženega porcelana po ugodnih cenah na 3 obroke ali s popustom pri plačilu z gotovino. - Nakup cementa, apna, zidakov, kmetijskih strojev za znanega kupca po najugodnejši ceni. - Bogato ponudbo kmetijskega in ostalega reproma-teriala. OZIMNICA PO UGODNIH CENAH 2. DELIKATESA, DISKONT ŽIVIL na Roški cesti - Popust pri nakupu zaboja pijač v višini 10% V vseh trgovinah lahko pri nakupu nad 5.000,00 SIT poravnate račun tudi na 2 čeka (razen pri prodaji za znanega kupca). Odkup vseh vrst lesa po ugodnih cenah (tel. 855-969). Odkup suhe robe - tel. 854-311 int. 218 Oskrbo občanov z drvmi za kurjavo - ugodne cene. plačilni pogoji, dostava na dom, tel.: 855-969, 854-311 int. 214 PRI NAS BOSTE PRIJAZNO POSTREŽENI!