Izhaja vsako a r• d o Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —> Inozemstvo din 64'— Poštno-čekovnl račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnaeratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —» četrt strani din 500"—, '/• strani din 250—, '/«. strani din 125 — Mali oglaal vsaka beseda din 1'— ^usptiarsUe vzatemnosl Narod tvori organizem (živo telo), sestavljen iz raznih udov, ki ima vsak izmed njih vršiti svojo posebno nalogo, vsi pa sodelujejo k skupnemu cilju in življenju. Udje, ki tvorijo živi organizem naroda, so poedini stanovi. Vsak izmed njih je po svoje oblikovan, ima svoje ustroj-stvo ter vrši svoj poseben posel zlasti v gospodarskem oziru. Vsi skupaj pa sodelujejo kakor kolesje velikega stroja k skupni dobrobiti ljudstva. Človek, ki je svobodno bitje, ni brezdušen členek v veliki mašineriji narodnega občestva. Isto velja tudi o stanovih, ki so sestavljeni iz ljudi-poedincev. Zato morajo kakor po-edinci, tako tudi ceh stanovi podrediti zavestno svoje interese interesom skupnosti. Če prevlada v kakšnem stanu gospodarska sebičnost ter postane dobička-željnost edin nagib gospodarjenja, mora priti do velike motnje gospodarskega ravnotežja v gospodarskem organizmu naroda. Kmečkega stanu ne more zadeti očitek, da mu je glavni gospodarski nagib sebičnost ter da je tako njegovo gospodarjenje usmerjeno v škodo drugih stanov. Kmet ni določevalec cen svojim pridelkom, marveč mu jih diktirajo drugi. Kmet tudi ne ustvarja draginje. Ako se je zadnji čas cena pšenici v naši državi dvignila, ni tega povzročil kmet, ki od tega nima koristi, kvečjemu škodo. Krivda je pri veleposestnikih in veletrgovcih v Vojvodini ,ki so v ugodnem položaju vrgli spekulacijske mreže. Trgovske organizacije so po svojih zastopnikih na vsedržavnem ' -govskem kongresu v Ljubljani 11. in 12. junija ugotovile v javnosti mnogotere svoje pritožbe. Kmetu kot takemu te pritožbe niso veljale. Naperjene pa so bile proti nakupovalnim in prodajalnim zadrugam. Vendar pa s<. zdi, da bi ne bilo odveč, ako bi se postavilo vprašanje, ali ni morda prevelika -tobičkaželfnost gotovih članov trgovskega stanu, ki se je izražala v previsokih cenah blaga, dala povod ustanovitvi zadružnih trgovin kot gospodarsko-samoobrambnega sredstva. Ob dvigajočih se cenah nekaterih živil tudi ne zadostuje samo tožiti in obtoževati, marveč bi bilo potrebno ugotoviti razliko prodajne cene pri kmetu in nakupovalne cene pri konzumentu po mestih in trgih. Cena živine se da brez težave kontrolirati in zato se da tudi brez težave dognati, ah je upravičena pretirano visoka cena mesa pri mesarjih. Gospodarska vzajemnost mora vladati med pedinimi stanr>vi kot glavnimi člani v gospodarskem organizmu naroda. Te vzajemnosti še ni, vsaj ne v toliki meri, 0 kresu mine(o 3 ¡da Čez dva dni — o kresu — obhaja sedanja naša vlada triletnico obstoja in dela. Delo samo sebe hvali in zato naše vlade ni treba hvaliti z besedami. Njena dejanja ji pojejo hvalo. Ob svojem nastopu je našla dr. Stojadinovič-Korošec-Spahova vlada zmedene in napete razmere v notranjosti. S svojo pametno, pomirjevalno politiko je ublažila in odstranila notranje napetosti ter tako pripravila in pripravlja pot sporazumu, ki ga more ostvariti samo ideja prave demokracije. Odlične uspehe Za mednarodni mladinski tabor od 26. do 29. junija je ljubljanski Stadion dobil 14 novih teras, po sedem na vsako stran tribune. Zaključena so že tudi vsa druga tehnična dela in je mladež s strokovnjaki zaposlena z okrasitvijo prireditvenih prostorov. Vseh tekmovalcev, ki bodo nastopih v mednarodnih in slovanskih tekmah, je prijavljenih nad 900, mošuh in ženskih. Za zmagovalce so pripravljena krasna darila, katera so poklonile najcdličnejše osebnosti v naši državi. Ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič je podaril zlato uro. Dne 18. junija je bilo objavljeno besedilo pravilnika o narodnih manjšinah v Čeho-slovaški. Pravilnik bo urejeval pravice vseh narodnih manjšin v češkoslovaški republiki. Tokrat gre za tretji načrt, ki je bil predložen ožjemu ministrskemu odbo- 150® vasi poplavnemu Na drugi strani poročamo obširno o strahoviti povodnji, katera je zajela vsled neprestanega deževja in radi porušenja obrambnih nasipov po Kitajcih tri pokrajine v osrednji Kitajski. Rumena reka (Hoang-ho) je poplavila doslej 1500 vasi. Ponekod gledajo iz vode samo strehe hiš. 700.000 ljudi je brez strehe. Japonske oblasti trdijo, da je nevarnost, da bo vsa pokrajina, kjer prebiva 50 milijonov ljudi, v nevar- kot je to potrebno. Kmet na tem najbolj trpi. Trpel pa bo tako dolgo, dokler ne bo velekapital in industrija si osvojila načelo gospodarske vzajemnosti ter znižala cene je sedanja vlada dosegla v zunanji politiki kot vztrajna boriteljica za mirovno idejo in za sporazum med narodi. S pametno gospodarsko politiko je sedanja vlada omogočila razmah naše zunanje trgovine, zacelitev največjih gospodarskih ran, ki jo na njih krvavelo naše gospodarsko življenje, gospodarsko ozdravljenje in napredovanje kljub težkim prilikam, Id vladajo na svetu. Spričo teh dejstev gledamo s trdnimi upi v bodočnost. Dar notranjega ministra dr. A. Korošca ja krasen bronasti atlet z razprostrtim orlom v rokah. Posebno pozornost vzbujata od ljubljanskega in mariborskega župana po dar jena pokala. Lepa darila so poklonil« razne ugledne tvrdke in prijatelji naše mladine. Da bo obisk naše mednarodna mladinske prireditve v Ljubljani veličasten, je dolžnost vsakega posameznika, da pohiti po možnosti za omenjene dni v nar šo slovensko prestolico. Prečitajte spored in zadnja navodila za prireditev, katera so objavljena proti koncu današnje številke! ru. Pravilnik obsega 80 členov in bo predložen parlamentu 15. julija. Parlament bo obravnaval ta manjšinski pravilnik kot vladni zakonski načrt 14 dni, tako da bo zakon o narodnih manjšinah v ČSR objavljen dne 1. avgusta. nosti, da ne zgine pod vodo in blatom. Nad poplavljenimi kraji krožijo neprestano japonska vojaška letala in opazujejo prodiranje vode. Povodenj je prodrla 150 km južno od limghajske železnice. Le krajši deli lunghajskega železniškega nasipa mole iz vode; nanje so se rešili mnogi begunci. Japonski letalci jim mečejo živež, obenem pa si prizadevajo, da oskrbe s hrano japonsko z vodami obkoljeno posadko. svojim izdelkom. Nesorazmerje med temi cenami in cenami kmetijskih pridelkov najjasnejše osvetljuje pomanjkanje gospodarske vzajemnosti. ¥ Ldiniiano o a 26. no 29. ifluiia Pravilnik o narodom manjšinah v ČSR Načelnik nemškega gen. šfa&a na pregledu me| Načelnik nemškega generalnega štaba, ško-nemške meje severno od Donave. Nem-general Brauchitsch, obišče Dunaj, kjer ški general bo prepotoval nemško južno bodo velike vojaške parade. Brauchitsch mejo in le bo mudil dalje časa na Štajer-bo porabil to priliko za ogled češkoslova- skem in Koroškem, Iz ratzni&i tilrižav V NAŠI DRŽAVI Dr. Milan Stojadinovič ▼ Benetkah. Ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. MIlan Stojadinovič se je mudil zadnje dni minulega tedna v Benetkah, kjer si je ogledal umetniško razstavo in posebej še jugoslovanski paviljon. Stojadinoviču in njegovi soprogi na čast je priredil italijanski zunanji minister grof Ciano kosilo. Iz Benetk se je odpeljal predsednik vlade v severno Italijo na ogled modernih italijanskih cest in drugih tehničnih del IZ DRUGIH DRŽAV 56 bolgarskih opozicionalnih poslancev zapustilo zbornico. Na seji sobranja ali parlamenta 17. junija je prečital predsednik vlade Kjuseivanov kraljev otvoritveni govor. Koj za tem je predstavnik opozicije prebral skupno izjavo 56 opozicional-nih poslancev, v kateri protestirajo, ker je odklonil verifikacijski odbor priznanje nekaterih poslancev iz opozicije. V znak protesta proti takemu postopanju je zapustilo rfx>rnico za nedoločen čas 56 opozicio-nalnih poslancev. Od opozicije so ostali samo trije pristaši profesorja Cankova in en neodvisen poslanec. Predsednik poljskega parlamenta umrl. V starosti 56 let je preminul v Varšavi dr. Stanislav Car, predsednik poljskega sejma ali parlamenta. Rajni je bil na glasu kot velik pravnik. Zanimiva razkritja po občinskih volitvah na Čehoslovaškem. Kakor znano, so se vršBe občinske volitve na Čehoslovaškem v trdi presledkih ali etapah in so razburkale zaradi zahtev sudetskih Nemcev, za katerimi je stal Hitler z Nemčijo, ne le Evropo — da celi svet! Po mirno končanih občinskih volitvah se hoče čehoslo-vaška vlada posvetiti zadovoljivi ureditvi perečih notranjepolitičnih sporov in so predvsem pogajanja za izmirjenje s Hen-leinovo nemško stranko v polnem teku ter obetajo pobotanje, dasi so sudetsk: Nanci odklonili prostovoljne prispevke k zbirki za fond narodne obrambe. V oči-gled izmirjenju na Čehoslovaškem je podal francoski ministrski predsednik pred nedavnim v finančnem odboru poslanske zbornice izjavo, da ie bila Evropa zaradi zadržanja sudetskih in rajhovskih Nemcev pri čehoslovaških občinskih volitvah na pragu nove vojne in da je ležalo na njegovi mM dva dni pripravljeno za podpis mobilizacijsko povelje, ker je bila Francija odločena, da pomaga Cehoslo-vafiki v slučaju potrebe z «-ožjem. Ta Da-iadlerjeva izjava je bala v zadnjem tednu povod, da se je časopisje razpisalo o tem, da se čehoslovaško vprašanje ne da primerjati z zasedbo Porenja in s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. V Parizu in Londonu se dobro zavedajo, da Je Čeho-stovsfika največjega pomena glede prirod-nih zakladov jugovzhodne Evrope in bližnjega vzhoda. Čehoslovaška ima 6 milijonov ha plodne zemlje, nad 4 mOijone ha gozdov in nad 2.8 milijona ha pašnikov. Vrh tega razpolaga z 283 rudniki in pridela na leto 1.5 milijona ton železa in prav tdftoo jekla. Na Češkem so bogata ležišča srebra in grafita, na Slovaškem bakra in cinka, češkoslovaška Ima okrog 12.000 to- varn, med njimi največje tovarne orožja na kontinentu. Če bi bala Nemčija v posesti Čehoslcvaške, bi lahko dobila nazaj vse, kar je imela L 1914 v okviru zavezništva z nekdanjo avstroogrsko monarhijo, možnost neposredne oskrbe z žitom, sadjem, mesom in kožami na Madžarskem, pristop do rumunske nafte in poleg tega sijajen položaj za nadaljnjo ekspanzijo proti Črnemu in Sredozemskemu morju in dalje do Ukrajine, Turčije, Iraka, Perzije in Afganistana. Radi tolike važnosti čeho-slovaške države se ne smemo čuditi, da jamčita za njen nadaljni obstoj Francija in Anglija kot velesili. Po padcu Castellona V zadnji številki smo obvestili čitatelje, da so Francove čete po predmestjih mesta Castellón v srditih bojih z umikajočimi se rdečimi. Nacijonalisti so vkorakali 14. junija v Castellón kot zmagovalci in so zavzeli tudi mestni grad. Obmorsko mesto Casteilon s pristaniščem šteje 40.000 prebivalcev in je bila zelo važna obrambna točka za rdeče, odkoder so se zalagali z vojnimi potrebščinami iz tujine. Castellón je tudi ključ do Valencije, ki je le 65 km dalje proti jugu. V borbah za Castellón je padlo 10.000 rdečih, mnogo več so jih nacijonalisti zajeli. Nekaj civilistov in preostanek premaganih rdečih oddelkov se je umaknil proti Saguniu in Valeñciji, katera je prenapolnjena z begunci. Z zavzetjem Castellona je postal general Franco gospodar cele pokrajine istega imena, katera meri 6650 km' in šteje 350.000 prebivalcev. Od 50 španskih provinc ali pokrajin jih imajo nacijonalisti 37. Radi zasedbe Castellona je predana Va-lencija obupu. Uradi so se izselili iz te glavne postojanke rdečih v Murcijo. Po padcu castellonske luke razpolagajo komunisti samo še z Barcelono, Alicantom, Valencijo in Carta geno, ki pa niso več v neposredni zvezi med seboj. Kolikega pomena je bil Castellón za rdečo vodstvo, nam dokazuje pobeg zlata iz Valencije. Valencijska vlada je odposlala v Francijo 184 zabojev zlata s 180.000 kg, ki predstavljajo vrednost 50 milijonov frankov. Do francoske meje so »spravili zlati zaklad na tovornih avtomobilih. Na meji so ga preložili v vagone in je bilo odprem! jeno po železnici v Pariz. Japonsko-Htto;§ha wofpa Prodiranje Japoncev v dveh smereh Japonska vojna mornarica je začela ofenzivo proti kitajskem prestolnemu mestu Hankov s 60 bojnimi ladjami po Rumeni reki od mesta Vuhu navzgor. Japonci so naprosili moeemske ladje, da so so umaknile z bojne črte in so raprli Rumeno reko za vsak promet. Japonska pri Kajfengu zmagovita armada je odkoiila me«to čengčov in je ie skoraj dosegla važno železniško križišče hmghajske Železnice s progo Peking-Han-kov. Zavzetje mest čengčov in Hankov je preprečila 15. junija strahovita poplav*, S • - ■ Ml ZAMUDITE! Prodaja blaga po zelo nizkih cenah. Podružnica Stermecki prej Urchova trgovina Celje, Glavni trg 17. Cela rdeča divizija pobegnila Prehod iz obmejnega pogorja Pirenejev v Katalonijo je imela braniti do zadnjega moža 43. rdeča divizija pod generalom Beltramom. Ta general je bil določen, da brani mesto Bielsa, važno postojanko na planoti Cince in Cinquete ob špansko-francoski meji. Zaradi nevarnosti obko-litve od nacijonalistov je prvi pobegnil na francosko ozemlje divizijonar Bätram, ki je dal diviziji povelje, da se umakne tudi ona v Francijo in se bo vrnila od tam nazaj v Katalonijo. Francozi so pobeglo 43. divizijo razorožili. Vsakemu je dano na prosto ,da se vrne ah v rdečo ali v na-cijonalno Španijo. Prodiranje južno od Castellona Po zavzetju Castellona in njegovega pristanišča, ki bosta služila nacionalistom kot opori pri prodiranju proti Valenciji, je začela Francova vojska prodirati južno od Castellona ob obali in ob cesti, ki vodi v Valencijo. Nacionalisti so že zasedli mesto Villareal, ki šteje 20.000 prebivalcev in leži 9 km južno od Castellona. Poražena rdeča vojska se je umaknila na pobočja gorovja Espadan, kjer se bo odločila usoda Sagunta, ki je od Castellona oddaljen 40 kilometrov. Francove čete bodo vsakčas zavzele mesto Boriana, ki šteje 20.000 prebivalcev in je glavno središče pomarančnih nasadov. Poleg ob glavni cesti in železnici prodira Franco tudi na desnem krilu proti jugu in je na široki fronti dosegel levi breg reke Mijares. Istočasno se giblje fronta tudi južno od Teruela. Pripravlja se torej močan napad od treh strani na ozemlje, ki od suhozemske strani varuje Sagunt, oziroma Valencijo. Rumene reke, ki je največja, kar jih beleži kitajska zgodovina. Rumena reka (Hoangbo) v tem času zaradi deževja običajno narašča. Na povelje kitajskih vojaških oblasti je ena cela kitajska divizija, kateri so pomagali domačini, razdrla obrambne nasipe Rumene reke na dveh krajih: severozapadno od Kajfenga in severno od čengčova tam, kjer se križata železnici Peking-Hankov in lunghajska proga, ki je Se delno v rokah Kitajcev. Strahote ob izbruhu poplave Omenjenega dne je prestopila Rumena reka bregove na več mestih, razdrla sama mmt M ipansiic drlavlfaiishe vofoc še druge nasipe in poplavila koj po prvih razlivih nad sto tisoč kvadratnih milj zemlje v pokrajini Hotian. Povodej je prihrumela zaradi razrušenja nasipa na dolžino 95 km s tako naglico, da se prebivalci niso utegnili umakniti valovom, ki so z brzino 80 km na minuto v teku nekaj ur pogoltnili nad 150.000 kitajskih civilistov. Koj ob pojavu nesreče je izdalo japonsko vrhovno poveljstvo nalog, da mora pomagati vse prebivalstvo pri popravljanju razdejanih nasipov. Na ta način so zbrali k obrambnemu delu na tisoče kmetov, a je bil žalibog njihov trud zaman, ker so jim valovi sproti rušili zadelovanje nasipov. Najhujšo škodo pri nasipih je trpelo ozemlje med Kingšujem in čengčovom, na severu pa pri železniškem križišču lung-hajske železnice, kjer se spajajo proge Peking-Hankov-Kajfeng. Poleg že ome- K pOlOlaiU V HiSSifi Stalin pusta ustreliti svojega prijatelja in sotrudnika Po nalogu Stalina je bil ustreljen njegov prijatelj in sotrudnik Preobraženski, ki je bil znan kot eden izmed najuglednejših članov komunistinče stranke. Usmrtitev Preobraženskega je napravila po vsej Rusiji globok vtis, saj so Preobraženskega vsi spoštovali kakor Lenina. V znak protesta proti temu zločinu je generalni tajnik komunistične stranke v Belgiji Debuk odstopil. Debuk se skriva, ker se boji maščevanja Čeke, ki je baje že dobila nalog, da ga spravi s sveta. Debuk namreč ve številne za Stalina nevšečne stvari ter se ga hoče Stalin čim prej i znebiti. Tudi francoski komunist Charles Reppaport je sporočil v Moskvo, da prekinja vsako zvezo s Kominterno. Zaupniki komunistične stranke za Romunijo in Nizozemsko nameravajo storiti isto. Maršal Bliicher in Dimitrov proti Ježovu Huda borba je med Bliicherjem in Ježo-vim, ki je šef tajne policije ali Čeke. Voditelj Kominterne, Dimitrov, pa Bliicherja podpira. Spor je nastal zaradi tega, ker je Čeka ali tajna policija zaprla nekaj čla- njene pokrajine Honan je udarila povo- denj še provinci Anhvej in Kijangsi. Se hujši nego povodenj pa bodo poledice te nesreče. Od povodnji preostalo prebivalstvo ne bo dobilo hrane, izbruhnile bodo nalezljive bolezni in pokosile one reveže, ki bodo ostali pri življenju po odteku vod. Od povodnji prizadeti Japonci Strašna poplava pa je tudi udarila japonsko vojaštvo, katerega je zalotila na pohodu proti Čengoovu. Koj po prvih poročilih japonskega glavnega stana je pokončala Rumena reka 5000 Japoncev in 7000 pa jih je zajela, da ne morejo nikamor. V rjavo blato se je pogreznilo 250 težkih topov, 100 oHopnih avtomobilov in 80 tankov. Voda je spremenila vse kraje, po katerih je hotela prodirati japonska armada v nepregledno blato hi je izključeno do avgusta vsako kretanje čet po poplavljenem ozemlju. nov Kitajske kolonije v Moskvi Poleg tega je Čeka zaprla 30 kitajskih častnikov, ki so prišli kot delegatje komunistične kitajske armade k Bliicherja hi sicer pod pretvezo, da so japonski ogleduhi Maršal Bliicher je v zvezi s štabom cele daljno-vzhodne armade zaradi zapora teh oficirjev poslal telegram v Moskvo, češ da Čeka ovira delo armade, kar je zelo nevarno zaradi grozečega spora z Japonsko. Maršal Bliicher je poslal brzojavko tudi Stalinu, ▼ katerem je zahteval, da d4 Jtežova zapreti. Tudi »Pravda« napada Ježova. Zna se torej zgoditi, da bo šol Jedfeov pc poti za Jagodo pred sodišče in nred puškine cevi Po katoliškem svetu Na isti črti. Ruski boljševizem prepoveduje s posebnim zakonom, da bi se mladina do dovršenega 18. leta svojega življenja vzgojevala v veri in ▼ morali, ki bi bila na veri zasnovana. Do tega leta se ne sme navajati na bogoslužje niti ne sme prejeti nobenega zakramenta, tudi prvega in najpotrebnejšega ne (sv. krsta). Bolj-ševiški račun je jasen. Doba do 18. leta je najvažnejša v vzgojnem oziru in odločilna za vse življenje. Kar se je v tem obdobju opustilo ali zamudilo, se ne da več aadomestiti. Iz brezbožno vzgojene mladine brezbožni možje in žene in ves narod brez in proti Bogu. Nemški narodni socializem nastopa kot smrtni sovražnik komunizma. Če ga hoče v resnici do cela iz-podbiti iz duše nemškega' naroda, ne bi smel deliti njegovih vzgojnih načeL In vendar jih delu V vzgoji nemške mladine Naročite takoj „SLOVENCA", ali pa ga kupujte in naberite 50 rdečih žigov, ki so na vsakem izvodu »Slovenca« ob delavnikih, oziroma tiskanih izrezkov, ki so v nedeljski prilogi »Slovenca« v prodaji Tudi če sedaj začnete zbirat nagradne žige oziroma izrezke, jih boste lahko 50 nabrali, ker lahko od istega dne pošljete več žigov. Še bolj enostavno pa je, da naročita »Slovenca« pri zastopniku »Slovenca« v Vašem kraju, oziroma pri upravi »Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeva uL 6. Če ste reden naročnik, Vam ni potreba zbirati žigov, ampak boste imeli brez nadaljnega pravico do nagradnega žrebanja, ki bo 15. julija t. L, za naročnike »Slovenca« in pa za vse one, ki nam pravočasno, to je do 12. julija pošljejo 50 izrezkov žigov. 152 bogatih daril, ki so vrgdna nad 100.000 dinarfgv Vam nudi najboljši slovenski dnevnik »Slovenec«, zato ga brez odlašanja naročite! (Oglejte si podroben razpis nagrad v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«.) SREČA TE ČAKA, UM TI JE DAN, NAŠEL JO BOŠ, ČE NISI ZASPAN! Lasinišivo se vsaka pozitivna vera, pred vsem krščanska religija vedno boij potiska ob stran. Vera krvi naj bi nadomestila vsako vero v Boga. Izdajajo se odredbe, s katerimi se veraoauk vedno boij izriva iz mladinske vzgoje. Bavarsko prosvetno ministrstvo je nedavno izdalo naredbo, po kateri otroci z dovršenim 14. letom sami odločajo, aH bodo obiskovali veronauk ali ne; če nočejo, jih starši ali skrbniki ne morejo k temu prisiliti Po dovršenem 12. letu jih starši še lahko silijo k obiskovanju veronauka, toda otroci morajo pristati na to. Težnja narodno-socialistične mladinske vzgoje je torej, da se iz vzgoje popolnoma izrine Bog in religija. Izdana je tudi odredba, ki strogo prepoveduje učiteljem, da bi sodelovali z deco na katerikoli verski prireditvi ter da bi sploh otroke vodili v cerkev. Oče sledil sinovom v duhovništvo. Po-četkom letošnje spomladi se je vršila v stolni cerkvi v Strassburgu (v Franciji) izredna svečanost. Škof Ruch je namreč posvetil za duhovnika moža, ki je dosege? 65. leto življenja. To -je vseka ko izreden primer. Njegovo izrednost povečuje dejstvo ,da je duhovniško posvečenje, ki ga je prejel ta mož, sledilo duhovniškemu posvečen ju, ki ga je prej prejelo šest njegovih sinov. 65 letni novomašnik je industrijalec Ortalo. Imel je 11 sinov, ki jih je tako vzgojil v smislu katoliške vere, da se je šest odločilo za duhovniški stan. Pred 5 leti je umrla Ortallova žena. Nato se je Ortallo odločil slediti svojim šestim sinovom. Stopil je v samostan, študiral bogoslovje, bil posvečen za duhovnika ter opravil svojo novo sv. mašo ob asistenci svojih šestih sinov. Res slučaj, ki se redko dogodi. TRETJEPFDNIKI! Prvo nedeljo meseca julija, to je dne S. julijs • rlredl slovenski ni. red romanje k Mariji Po- magaj na Brezje, Romanje je združeno s vseslovenskim taborom t.retjerednikov. Po vseh železnicah dravske banovine je dovoljena polovična voznina. Vsi redni vlaki na vseh progah bodo ojačeni. Potovali bomo torej z rednimi vlaki! Vlaki vozijo ob tem-le času: Iz Maribora ob 9.16 zjutraj; iz Celja ob 10.59, iz Brežic ob 10.08; iz Savinjske in Mislinjske doline pripelje vlak v Celje ob 10 dopoldne. Zahtevajte pri železniških blagajnah rumene izkaznice po 2 din. Na Brezjah morate dati žigosati te izkaznice! Značilen JNS pozdrav. V Mariboru se gradi v magdalenskem okraju prepotreb-na nova cerkev, ki je za njo bil temeljni kamen slovesno blagoslovljen na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ta znameniti dogodek je mariborski »Večernik« pozdravil z značilnimi besedami. Pred vsem izraža svoj dvom, >;da so sedanji časi najprimernejši za take stavbe.« Za gradbo božje hiše je vsak čas primeren. Taka gradnja je vprav potrebna v kraju, kjer hiše božje ni. In to velja v polni meri za okoliš, ki se bo zanj gradila nova cerkev. V rdečem (komunističnem) pasu okoli Pariza se je zadnja leta zgradilo mnogo novih cerkev (številka 100 bo kmalu dosežena), in vendar ne delajo pripadniki francoske ljudske fronte, ki z njimi simpatizira JNS, tej gradbeni akciji nobenih težav. Naši dični JNSarji pa bi radi to lepo, za delavsko ljudstvo velevažno in potrebno delo zavrli z zlohotnim besedičenjem. Da je nagib njihovemu nasprotovanju pristna hudobnost, se vidi iz tega, ker skušajo ljudem naslikati na steno strašilo verskega davka, češ, da se taka hiša ne sme na noben način zgraditi in vzdrževati iz verskih davkov. Kdo pa hoče vpeljati verski davek za gradbo te cerkve? Naj imenuje »Večernik« tiste, ki bi imeli tak namen in pa tudi to moč! Niti na misel ni prišlo kaj takega nobenemu izmed pristojnih čini-teljev. Cerkev se bo gradila iz prostovoljnih prispevkov delavskega ljudstva, ki odločno odklanja hudobne JNS poskuse, ki se poslužujejo ostudne laži kot orožja v svojem boju zoper katoliško cerkev. Svetniki in kmeiijci. Naši kmetijci kaj radi poudarjajo, da so tudi kristjani. Da je njihovo krščanstvo neko »tudi krščanstvo«, ne pa pravo in pristno krščanstvo, dokazuje med drugim njihovo pojmovanje o svetnikih in češčenju, ki jim gre. Po katoliškem pojmovanju so svetniki osebe izredne svetosti in. junaške krepostnosti, izpričane s čudeži, in zato vredni našega češčenja. Drugače pa pojmujejo svetni-štvo kmetijci. »Kmetski iist« (15. junija) je to-le zapisal: »Po tleh naše zemlje so pred kratkim prepeljevali zemske ostanke poljskega svetnika Andreja Bobole. Mi smo pot tega slovanskega mučenika smatrali za afirmacijo slovanstva in smo samo toliko sodelovali, kolikor je bila poudarjena slovanska miselnost. Tega naj se zavedajo tudi vsi oni, ki bi želeli drugače.« Za JNS kmetijce torej ni pri svetniku odločilen njegov odnos do Boga, ki se kaže v vse nadvladujoči ljubezni in dostikrat tudi v mučeniški smrti za Boga in cerkev, marveč njegov odnos do naroda, \ kolikor je češčenje svetnika afirmacija — zakaj rabi liberalni kmetijec to tuio, preprostim 'judem neznano besedo? (Spored na Brezjah. V soboto, 2. julija- ob 17.30 prihod na Brezje in poklonitev Zavetnici Slovencev. Nato zasebna pobožnost in odmor. Ob 20 govor v cerkvi, po govoru procesija z baklami. Takoj nato bodo Frančiškovi križarji uprizorili na prostem versko igro »Sv. Tarzicij: mučenec presvete Evharistije«. — V nedeljo, 3. julija: Svete maše od 4 dalje. Ob 9.30 cerkveni govor in sv. maša na prostem. Po službi božji na istem prostoru tretjeredno zborovanje. + — narodnosti. Je sicer povsem naravno, da so svetniki ;ste narodnosti ljudem bližji kot svetniki druge narodnosti in za to se Slovani posebno radujemo slovanskega svetnika Andreja Bobole. Vendar pa zasluži vsak svetnik, naj pripada tej ali drugi narodnosti, čast kot božji prijatelj. In če se vzame narodnost kot edin vidik, s katerega se to vprašanje presoja, se ne sme pozabiti, da so tudi mučitelji sv. Andreja Bobole bili Slovani, čeprav druge, katolištvu sovražne vere. S'-¡viiki in JNS. Na Čehoslovaškem ni JNS, ta dvomljiva sreča je bratski čeho-do vaški državi prihranjena. Vendar pa naia JNS kakor polž gotove vrste izteza sveje rožičke tudi proti Čehoslovaški, da Movtoe . Osebne t esti___ 100 letnica rojstva prvega slovenskega kardinala. Dne 30. junija 1938 poteče 100 let ,odkar se je na Moti, takrat v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru, sedaj Sv. Magdalene na Kapeli pri Radencih, narodil dr. Jakob Missia, polnejši knezoškof ljubljanski (1884 do 1898), nato nadškof goriški (1898—1902), od leta 1899 dalje kardinal svete rimske Cerkve, umrl 24. marca 1902 v Gorici. Pokopan je na Sveti Gori pri Gorici, kjer je v svetovni vojni našlo smrt toliko naših fantov. — Rajni cerkveni knez je bil rojak lavantinske škofije in doslej edini slovenski kardinal. Za preobnovo verskega in prosvetnega življenja si je stekel, zlasti v ljubljanski škofiji, neminljive zasluge. Jetika pobrala mladega redovnika. V cisterijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem je jetika pobrala na Telovo v starosti 29 let g. p. Ambrozija Brenčič. Rajni se je rodil 1. 1909 v Novi vasi pri Ptuju. Gimnazijo je študiral kot mlad re-dovniški gojenec v Ljubljani. Bogoslovne nauke je končal z najboljšim uspehom in je zadnja leta posvetil vse svoje moči, da bi bil napravil doktorat iz bogoslovnih ved, kar mu je žalibog preprečila mnogo — mnogo prezgodnja smrt. Mlademu duhovniku svetila večna luč! Nesreče _ Najhujši udarec za hmeljarje v Dravski dolini od Maribora do Ruš. Dravska dolina se ponaša s krasnimi hmeljskimi nasadi, ki so pa letos od Maribora do Ruš najhujše udarjeni. Hmeljska uš je nastopila v taki množini, da so hmeljarji napram tej uničevalki brez moči. Uši se je pridružila še peronospora. Oba omenjena sovražnika sta uničila že tako daleč hmelj- SEJMARJI! Za birme in božja pota dobite za posebno nizko ceno naše molit-v en i k e, rožne vence in druge predmete. Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju! bi tudi tamkaj na svoj svojstven način oslinila — separatiste. Kajpak so to Slovaki . Vse JNSarsko časopisje, dnevno in tedensko, se zaganja v voditelja avtono-mistične slovaške stranke, starega borca za slovaško svobodo, duhovnika Hlinko. »Kmetski list« mu očita, da njegova stranka ni demokratična, morda zato ne, ker se bori za pravo vlado slovaškega ljudstva na lastnem ozemlju. Ker pa to dela, ga ta list s »pravo slovansko ljubeznijo« ovaja, da hoče Slovaško iztrgati iz bratskega sožitja s Čehi. Vse te fraze, vzete iz JNS ropotarnice, so pri nas prav dobro znane. Ko je JNS bila na vladi, so te fraze ji služile kot največji topovi v boju zoper protivnike pretiranega centra- . lizma in unitarizma. Sedaj ko je JNS v opoziciji, so ti topovi postali nerabni v naši domovini. Ko ne more z njimi streljati v Sloveniji, pa misli, da jih lahko naperi proti Slovaški. Slovaki pa se za ta papirnati bobneči ogenj prav toliko zmenijo, kot smo se svoj čas zanj zmenili pri nas. ske nasade, da so nekateri celo opustili nadaljnje obdelovanie, ker pridelka sploh ne bo. Padel s strehe. V Radvanju pri Mariboru je padel s strehe in si je zlomil levo nogo 35 letni kovač Ivan Toplak, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico. Nesreča z vojaško patrono. Anton Ha-ring, 10 letni posestnikov sin od Sv. Jakoba v SI. goricah, je iztaknil nekje vojaško patrono. Fant se je igračkal z nabojem, kateri se je razletel in drobci so zadeli ne-previdneža v prsa in so mu ranili pljuča. Hudo poškodovanega so prepeljali v nezavestnem stanju v mariborsko bolnico. Dva smrtno ponesrečila v Celju. Drago Slomšek, mesar in trgovec z živino, se je peljal zadnjo nedeljo z motornim kolesom iz Celja proti Laškemu. Pri Tremerju je treščil v iz nasprotne strani vozeči avto g. Vilme Ješovnik iz Arje vasi. Slomšek je obležal na mestu mrtev. — Zadnjo nedeljo dopoldne je utonil pri kopanju v Savinji pod Grenadirjevo brvjo vojak Džemel Ka-tanovič, doma iz vardarske banovine. Starčka po nesreči smrtno povozil. Pod kočevsko vasjo Cvišlerji je po nesreči povozil z motornim kolesom Hans Macher iz Kočevja 84 letnega Gladnika, staroupoko-jenca kočevskega rudnika. Vojak padel iz vozečega vlaka, ki ga je razmesaril. Z osebnim vlakom iz Zidanega mosta proti Ljubljani se je vozil 27-letni vojak Šaban Dautovič. Slonel je pri odprtem oknu na vratih in je radostno pozdravljal na poljih zaposlene kmete. Pri Ponovičah je pomahal z roko skupini plevic na njivi. Naenkrat pa so se vrata vagona, na katera je bil naslonjen, odprla, padel je pod kolesa, ki so ga čisto razmesarila. Nesrečni neprevidnež je bil ob obe nogi. razbil si je lobanjo in je obležal na mestu mrtev. Iz drugih taborov Opeka s strehe ubila šolarja. Pri prekrivanju strehe je padla opeka, na glavo in je ubila šolarja Ivana Novaka iz Kampolj na Kranjskem. Bazne požarne nesreče. Med neurjem je udarila strela v kozolec posestnika Franca Klembasa na Vrhovem pri Radečah. Zaradi pomanjkanja vode je kozolec pogorel. Gasilci so rešili nekaj voz in detelje izpod kozolca. — Na Čatežu pod Zaplazom je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika, krčmarja in trgovca S. Ravnikarja. Gasilci so preprečili, da ni šla še hiša, ki se je že vžgala, — Na Perišču v občini Velika Dolina v doljnem Posavju je udarila med nevihto strela v senik posestnika Novosela. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na hišo in sosedna s slamo krita gospodarska poslopja. — Na Pobrežju pri Št. Vidu pri Ptuju je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Rogine, ki je oškodovan za 20.000 dir. Samo delno z zavarovalnino krita škoda je tem bolj občutna, ker je bil Ro-gina že lani oškodovan po požaru. — Antoniji Rečnik iz Crnečke gore pri Preva-Ijah je vpepelil ogenj 50.000 din vredno domačijo. Razne novice Odkritje spomenika blagopokojnemu kralju pri Sv. Trojici. Na trgu pri Sv. Trojici je bil zadnjo nedeljo ob veliki udeležbi odkrit spomenik kralju Aleksandru. Otvoritve se je udeležil poleg okrajnega glavarja dr. Šiške oddelek slovenskih fantov. Polaganje temeljnega kamna za novo cerkev v Mariboru. »Slov. Gospodar« je že objavil sliko nove moderne cerkve v Magdalenski ulici v Mariboru, za katero je bil na Telovo slovesno položen in blagoslovljen temeljni kamen. Slovesnost je pričela na praznik presv. Rešnjega Telesa ob 6. uri popoldne s prihodom, slovesnim sprejemom in pozdravom škofa dr. To-mažiča. Ob slavoloku pred vhodom na slavnostni prostor je pozdravil škofa pod- predsednik gradbenega odbora g. Wur-zinger in belo oblečena deklica. Prisotne so bile odlične osebnosti: mestni podžupan F. Žebot, okrajni načelnik Eiletz, stolni kapitelj ter magdalenski in hooki dekan. Pred blagoslovitvijo je vladika nagovoril številne navzoče in jim je razložil važnost nove cerkvene stavbe za magdalenski delavski okraj in želel potrebnemu delu božji blagoslov. Po blagoslovitvi gradbenega prostor?, in po podpisu listine je bila slednja vzidana. Slavnost je povzdignila godba železničarjev in petje. Govorili so še g. Oberžan kot dušni pastir tamošnjega delavskega okraja, Stanko Habjanič v imenu gradbenega odbora, mestni svetnik Veronek za železničarje in g. podžupan Žebot, ki je poudaril dejstvo, da se je izvršilo polaganje temeljnega kamna za novo hišo božjo ob času, ko bomo v Mariboru posebno slovesno proslavljali 20 letnico Jugoslavije. Polovična vožnja za obiralce hmelja. Minister dr. M. Krek je izposloval polovično vožnjo za obiralcie hmelja pod istimi pogoji kakor lani. Nepozabljiva dvajsetletnica. Te dni mineva dvajset let velike bitke na Pijavi v v kateri so krvaveli številni sloven- ski fantje in možje. Naj se te dni oni srečni, ki so prišli živi iz teh bojev, v molitvi spominjajo svojih padlih tovarišev! Nemški »smrtni žarki«? Iz Rima so oglasih svetu, da je dalo nemško letalsko ministrstvo napraviti na letalo tipa »Hen-kel H 60« posebno napravo, ki bo izžareva tako imenovane smrtne žarke, ki bodo na nasprotnih letalih, proti katerim bodo poslani, povzročili motnje v motorja, tako da se bodo ustavili in bodo letala popadala na tla. Za enkrat so prve preizkušnje teh aparatov pokazale, da delujejo s polno gotovostjo, a le na krajšo daljavo. Nemško letalsko ministrstvo se je zatorej odločilo, da bo dalo zgraditi veliko število zračnih balonov, ki bodo te naprave nosili in ki bodo v zraku viseli drug pri drugem ter tako tvorili neprehodno zračno zaporno črto. Nemčija misli te naprave uporabiti predvsem za zračno zaporo svojih meja, ker se nasprotnim letalom na noben način ne bo posrečilo prodreti skozi »črto smrtnih žarkov« v notranjost nemškega ozemlja. Sprejem v Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom v Ptuju se sprejmejo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, ki želijo obiskovati tukajšnjo državno realno gimnazijo ali meščansko šolo. Kdor no- Bosanslti »Tarzan« Puščavnika svoje vrste so odkrili orožniki v gozdovih pri vasi Trnovi blizu Banja Luke. Pri patrolnem obhodu so zagledali v gozdu golega moškega z dolgo brado, ki je skakal po drevju kakor veverica. Ko so ga prijeli, so ugotovili, da je neznanec mutast. Kmetje pa so pripovedovali, da se je mož pred leti vrnil iz Amerike s precejšnjimi prihranki. Iz bojazni, da ga ne bi kdo okradel, je nesel denar v banko, a spotoma izgubil hranil-i.o knjižico. Odpeljal se je nazaj v mesto in poskušal dvigniti denar brez knjižice. V banki na same besede niso šli ter kajpak odklonili izplačilo vloge. Moža je nesreča tako potrla, da je znorel in onemel. Potikati se je začel po go- Januš Goleč: 24 Ponarefevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Orožniška patrulja ni izpustila enkrat zavohane-ga plena. Orožnika sta morala zajeti Juri jat za vsako ceno. Videla sta ga celo, v katero poslopje je pri-bežal v skrajni sili in da ni mogel nikamor drugam kakor pod kup krme. Približala sta se res pravemu seniku, na katerem je tičal zasledovani. Najbolj vestni ter službeno navdušeni orožnik je stekel po lestvi na škedenj in pričel pozivati begunca na mirno predajo. Jurija je prešinjala pod senom bridka zavest, da je odzvonilo njegovi svobodi. Razne ukane so mu švigale po možganih, oklenil se je v zmedi ter strahu najbolj nerodne. Iz skrivališča je odgovoril orožniku z jokavim glasom, zakaj neki bi tiščal roke v orož-nikovo verigo, ko pa hoče samo k dekletu pod okno. Prvemu orožniku je priskočil tedaj na pomoč tovariš, ki je poznal dobro Jurija in ga je poklical izpod kupa krme po imenu. Sedaj je bilo Potočniku za biti ali ne biti. Naenkrat ie vstala pred njim osvežena in že enkrat res- nično doživeta slika vklenjenega človeka, katerega zaslišujejo, ga obsodijo in se zapahnejo za niim težka vrata ječe za vse življenje ... Ta na lastni koži in duši okušani doživljaj mu je vlil moč, da je potegnil iz žepa revolver in oddal iz razdalje 4—5 korakov tri strele. Zgrešenim Jurijevim kroglam je orožnik odgovoril iz puške in je ranil drznega strelca v desno ramo. Niti skeleča rana ni omajala v preganjanem zavesti, da se mora braniti, sicer bo ko j vklenjen — in zbogom zlata svoboda za vselej. Ustrelil je še dvakrat v upanju: zasledovalca bosta skočila proč od sena in mu ponudila priliko za skok s škednja in pobeg v kritju temne noči. Tudi ti dve krogli sta odjeknili v gluho noč ... Orožnik je užugal prav resnega upornika z drugo kroglo v levo nadlaket in mu stri s hudo rano na-daljni odpor, ^atrulja je naglo sprevidela, da je sokol ob peruti, planila proti senu. izvlekla ranjenca in mu nataknila verigo brez zoperstavljanja. Jurij je uvidel brezplodnost odpora in se je pokoril, kar mu je velel mož postave. Še isto noč po aretaciji na dobrovškem seniku so odvedli Jurija Potočnika v zapor mariborskega okrožnega sodišča, kjer mu je obvezi rani sodni zdravnik, i SduiC-e je *-. ičelo ko i s preiskavo in zasliševanjem če biti »prejet v X. razred gimnazije, mora napraviti prej sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. Starti, ki ne veste, komu bi poverili z novim Solakim letom svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne fiole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo očetje minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v popolno oekrbo dijaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. — Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu ali v posianem prospektu. Salezijanski zavod v Veržeju ima pet privatnih gimnazijskih razredov. Javne izpite polagajo gojenci na državni gimnaziji v Murski Soboti. Pouk v Soli je resen, kar pričajo lepi uspehi pri izpitih, vzgoja prvovrstna, oskrfcovalnina nizka. Sprejemajo se dečki in mladeniči, ki čutijo veseije za duhovski stan in taki, ki ao že prekoračili starost, predpisano za obiskovanje državnih gimnazij. Prošnja s spričevalom o dovršeni ljudski šoli in krstni list naj se poSlje na »Vodstvo Marijanišča« Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru. Dijaki celjske gimnazije se sprejmejo na stanovanje in hrano v dijaškem konviktu pri očetih kapucinih v Celju. Ugodnosti: stalno nadzorstvo patra pr efekt», očetovska vzgoja, pomoč pri učenju, dobra hrana, prostorno igrališce. Nadalj-na pojasnila se dobe na samostanski porti pri kapucinih v Celju. fidor hoče ?>iti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermecki, Celje. Pišite takoj po cenik! Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr, černič. 964 Ljudska igra »Kruci«, ki jo je napisal Mariborčan Brumen, j» dotiskana in je društvom na razpolago v prodajalnah TIskarne sv. Cirila in pri avtorju: Brumen, Maribor, Oroinova ulica 2. Drrštva, sezlte po njej! Obžaiorftnja vredni slučaji Tat izmaknil zlato uro z verižico. V Mariboru v Marmontovi ulici se je priklatil v stanovanje mizarja Matije Močnika neznanec ob času, ko je bila mizarjeva žena na vrtu. Odnesel je 2300 din vredno zlato uro z verižico. Za 6000 din prodane ukradene svile. Mariborska tvornica za svilo Toma je odpustila pred nedavnim tri delavce. Policija je odpuščene te dni z^nrla, a je enega ta- koj izpustila, dočim je dva pridržala. Dokazali so, da sta pred odpustom odnesla iz tovarne večje ter manjše kose še neizdelane svile, katero sta po nižjih cenah hitro prodala. Pri zaslišanju sta priznala, da sta razpečala 60 m svile za 6000 din. izsledena trgovina ukradenih koles. V Zgor. Dupleku pri Mariboru so prijeli barbarski orožniki delavca Ignaca Kranjca in Jožefa Klamferja, ki sta bila izurjena tata koles. Bila sta pridno na delu po Mariboru in Ptuju. Ukradena kolesa sta preple-skala, opremila z novimi številkami in sta jih prodajala. Orožniki so odkrili celo skladišče pokradenih koles: 9 moških koles, ukradenih v Mariboru in 5 okvirov, s katerih sta izpilila številke. Krvav obračun med pijanimi fanti. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so se sprli fantje v neki gostilni, iz katere jih je slednjič krčmar vendarle spravil. Na povrat-ku proti domu pa je le prišlo do pretepa, v katerem je imel glavno besedo nož. V krvi sta obležala posestnikova sinova Peter Platenjak in Slavko Samec. Prvi je dobil 7 zabodljajev, drugi pa dva. Velika tatvina. Franc Greif, posestnik v Trničah na Dravskem polju, je javil orožnikom v Racah, da mu je ukradel nekdo iz zaklenjene omare 26.100 din. Greif je denar dvignil pred kratkim iz hranilnice. Roparski napad. V Žikarcah v Slovenskih goricah so vdrli v noči trije maskira-ni neznanci v Iršo Marije Mulec, ki je spala v sobi s služkinjo. Pod pretnjo smrti so zahtevali denar. Eden od tolovajev je vse prebrskal in je iztaknil v omari 60 din ter zlato uro. S pretepanjem so roparji Mule-čevo prisilili, da jim, je izročila pet hranilnih knjižic. Služkinja jim je morala dati svoj prihranek 100 din. Ko so imeli nasilneži denar, so se spravili nad prekajeno meso in zaseko. Kar niso pojedli, so zavili v papir in odnesli s seboj. Oropana po-sestnica ^e javila rop koj drugi dan orožnikom. Ti so pregledali stanovanja sumljivih ljudi. Pri enem so našli masten pa- pir, v katerega je bi pri Mulečevih vtaknil meso, In ga je pozabil sežgati v peči Kakor hitro sta tovariša aretiranega zaznala, da je neprevidnež pod ključem, sta pobegnila. Žrtve pretepa. V Dornavi pod Ptujem je prišlo med nekaterimi vročekrvneži do pretepa, ▼ katerem je imel žalibog nož glavno besedo. Posestniški mn Ožbalt Petek je dobil več nevarnih zabodljajev in se je moral zateči v ptujsko bolnico. Ranjena sta še bila posestniški sin Ignac Šegula in delavec Matej Kaisersberger. Ukradena lovska puška menjala v enem letu šest lastnikov. Lani je javil polkovnik Margetič oblasti, da mu je bila ukradena ob priliki lova na Dravskem polju 6000 din vredna lovska puška. Orožniki na Teznu pri Mariboru so puško izsledili in zaplenili nekje v Halozah. Tekom enega leta je bilo orožje v rokah šestih lastnikov. Prvi je kupil puško od tata za 150 din, zadnji pa za 600 din. Ljubezenska žaloigra. Na Telovo pred-poldne se je odigrala v Žieah pri Slov. Konjicah v gostilni Beznik ljubezenska žaloigra, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. V prvem nadstropju omenjene krčme sta odjeknila dva strela. Na pomoč prihiteli so zagledali na tleh 21 letno trgovsko nastavijenko Ano Marzidovšek, medtem ko se je 24 letni kovaški pomočnik Franc Vrečko boril s smrtjo, a je iz-dahnil kmalu po prepeljav5 v konjiško bolnico. Ana Marzidovšek je bila v trgovini v Poljčanah ,Vrečko je doma iz Ponikve in je bil zaposlen v Žrečali. Vzrok strašnega dejanja je nesrečna ljubezen. Sigurno je zvabil Vrečko žrtev v svojo sobo, kjer se je odigralo zaradi ljubosumnosti krvavo dejanje, katero je pretreslo celo okolico in ie povzročilo veliko žalost st?ršem in sorodstvu žrtev. Pastir našel v gozdu truplo zadavljene ženfike. V hrastovem gozdu pri Brežicah, skozi katerega vodi bližnjica na Globoko, je našel pastir truplo starejše ženske. V najdeni so prepoznali 52 letno prevžitkari- nevarnega ponarejevalca. Z izpraševanjem po precej hudem boju prijetega ni bilo nič kaj pravega. Rani sta se razboleli ter obetali gnojitev z najhujšim, če ju ne očistijo z izdatno zdravniško pomočjo v bolnišnici. Jurij Potočnik je bil oddan v mariborsko splošno bolnišnico 20. maja 1925 radi nevarnega vnetja ran. Kako jo je neovirano in srečno potegnil iz bolnišnice 21. maja in kako je povzročal oblasti po popolnem okrevanju v domači oskrbi največje preglavice, o tem nam bosta pripovedovali naslednji po-~Wvii. VIII. poglavje Pobeg iz bolnišnice Kakor hitro je bil Jurij v bolnišnici med drugimi bolniki, se mu je rodil sklep: pobegniti ter zadihati v svobodi, četudi bo umrl radi vnetja ran. Pobeg iz bolnišnice ni bil niti težaven, saj ni bil zastražen in »obolnikom je bilo neznano, kakega tovariša so dobili. V bolniški postelji je prebil samo prvi dan in ogibal: ali se mu bo ponudila drugi dan prilika, da zgine neopaženo in se zateče vsaj za prvo silo k «vojcem in prijateljem na Dravsko polje? Drugi dan, 21. maiV ie vstal kol po preobvezi. Preizkušal je moči, če bodo vzdržale za precejšen hod iz Maribora proti domu. Opoldne je še jedel v sobi. Nato se je podal z drugimi bolniki v bolniški preobleki po vrtu na sprehod v urah, katere so določene obisku bolnikov. Na sprehodu je gledal ves čas okrog, kje bi iztaknil kako skrivališče, kamor bi se potuhnil do večera, ko bi mu bilo mogoče uiti v bolniški halji na polje in od tam dalje. Naletel je na odprtino v ograji. Dovolj je bila prostorna za prikritje in povrh je lahko skozi njo v temi smuknil z vrta. Čez dve uri so zapustili dvorišče vsi drugi bolniki. Jurij se je skril neopaženo v že izbrani prikriti kot v ograji in je čakal na mrak. Tamkaj je prebil leže in sključen neznosno dolge ure. Mraz ga je tresel vsled hudega razbolenja ran. Vse bolečine je zmagalo upanje, da bo zopet prost. Krog osme zvečer je legla z mrakom na vrt še gosta megla. Ogledal se je naokrog. Nikjer žive duše. K zemlji pripognjen se je potegnil skozi ograjo in jo ubral proti železnici ter od tam na polje, kjer se mu ni bilo bati kmečkih ljudi. Zaustavil in zagrabil bi ga ne bil nikdo več, kvečjemu bi se bil hudo prestrašil, kaj tava ter blodi okrog po njivah visoka prikazen v dolgi platneni halji. (Dalje prihodnjič) zdu in se hranil z zeli-fiči in divjimi živalmi, ki jih je lovil z roko. Ko so mu orožniki pokazali denar, je zavri-skal in »plezal z dreve-ap na tla. Nato so ga oddali v umobolnico. Kobilice kot krma V Južnoafriški Uniji so delali že več let poskuse s kobilično moko, e katero so krmili živino. Poskusi so pokazali, da živini dodatek takšne moke prav ugaja. Krave dajejo po njem za 10 odstotkov več mleka. Kobilična moka doslej ni bila preveč poceni, ker »o jo pripravljali pač v manjših količinah. To ■e bo mogoče sedaj spremenilo. Kakor nadalje poročajo, nima mleko krav, ki Jih hranijo • takšno moko, nobenega »oprnega okusa. eo Baro Vrstovšek m Piršenbrega v župniji Pisec©. Komisijski ogled in raztelese-nje sta dognala, da je bila rajna na sejmu v Brežicah, na povratku proti domu pa je bila napadena in zadavljena. Oblast je že na sledu zločincu. Izpred sodišča____ Brata obsojena radi uboja. Dne 30. januarja so v hiši posestnika Mavrica na Ločkem vrhu fantje pili in plesali. Prišla sta tja tudi brata, 36 letni Anton in 28 letni Rudolf Kovačič. Rudolf je ustrelil posestniškega sina Franca Breznika iz lovske peške tako v trebuh, da je umrl po prevozu v mariborsko bolnišnico. Anton Kovačič pa je z nožem hudo ranil Franca Repiča. Na sodni razpravi v Mariboru dne 18. junija sta se brata izgovarjala s silo-branom, a so izpovedale priče ravno nasprotno. Rudolf Kovačič je bil obsojen na štiri leta strogega zapora, Anton pa na šest let robije. Obsodba zaradi potvorjenih tisočakov. Naš list je že poročal o izrednem risarskem talentu 32 letnega soboslikarja Antona Petriča z Golnika pri Litiji. Žalibog je Petrič risarsko nadarjenost zlorabljal za potvarjanje jurjev in je prišel zaradi tega v ječo. 66 letni posestnik Anton Gra-car z Gradišča je prišel 16. aprila k orožnikom pri Sv. Križu pri Litiji. Javil je, da mu je izmaknil Anton Petrič 10. aprila ob priliki slikanja sob tri tisočake. Orožniki so prijeli Petriča, ki ie tatvino priznal, a tudi izpovedal, da je bankovce sam naredil. Pri ponarejanju mu je šel na roko stari Gracar. Dal mu je na razpolago posebno sobico in mu je oskrbel za vzorec pristnega jurja. Gracar se je zavezal, da bo spravljal potvorbe v promet in pri tem mu bo pomagal 28 letni sin Vinko Gracar. Petrič je že izborno ponaredil šest tisočakov, ko je bila zadeva razkrinkana in je omenjena trojica dajala odgovor 14. junija pred malim kazenskim senatom v Novem mestu. Anton Petrič je bil obsojen na tri leta robije in triletno izgubo častnih pravic ter na 10.000 din globe, v primeru neizterljivosti pa še na 100 dni robije. Vinko Gracar na leto dni robijo in na triletno izpfubo častnih državljanskih pravic in na 1000 din globe, v primeru neizterljivosti še na 10 dni robije, Anton Gracar na leto dni robije in plačati mora tudi po 1000 din odškodnine zasebnim oškodovancem. * Slo¥€iisKa Krajina Sobota. Na mednarodni mladinski tabor v Ljubljani se tudi mi % vso vnemo pripravljamo. Samo iz Sobote bo So naših fantov in deklet okoli 70. Tudi nastopili bomo na stadionu. Vse prijatelje naše mladine vabimo, da gredo z nami. Gospoda kaplana ZeHoo te Dobrovnika in Trat-njek od Sv. Jurja sta dobila bolezenski dopust želimo jima skorajšnjega okrevanja. Kaplan g. Godina Ignacij je upokojen. Salamend. V Ljubljani je napravil višjo maturo naš domačin Kcrčmar Avgust Po več desetletjih je to prvi dijak katoličan iz sebeščan-ske župnije, ki je končal gimnazijo. Kakor slišimo, bodo naše pokopališče povečali. Je že skrajni čas, samo lepo mirno, da ne pride do kakih verskih prepirov. Vaneča. V soboto pred Sv. Trojico smo imeli v Prekmurju hudo nevihto, žareči oblaki so se z veliko naglioo podili iz štajerske strani. Bali smo se toče, ki naše kraje tako pogosto obiskuje. Pa hvala Bogu smo dobili le dež. Nevihta Je prišla nepričakovano, tako da je zajela še veliko ljudi na polju. Trinajstletna učenka iz naše vasi Je nesla svoji materi na polje dežnik, ki je imel železen ročaj. Sredi polja Je kar naenkrat strela udarila v dežnik in seveda tudi deklico h» Jo na mestu ubila. Morda M J» še spravili v življenje z umetnim dihanjem, pa tega pri nas ljudje niso vešči in mislijo, da Je vsak takoj mrtev, če ga strela oplazi. Naj sveti rajni večna luč! To je menda prva žrtev strele letos v Slovenski Krajini. Sv. Sebeščan. Našemu Prosvetnemu društvu je banska uprava dovolila kmetijsko-goepodinj-ski tečaj. Prosimo, da se rok določi za naš kraj za zimo, ker sedaj naših deklet ni doma. Najbolj bi nam ugajalo tako od decembra do marca. Naša dekleta že sedaj opozarjamo na ta pomemben tromesečni tečaj. Sv. Sebeščan. Naše Prosvetno društvo je kupilo stavbišče za društveni dom in sicer od 2okš Štefana — vrt med šolo in njegovo hišo. Stavbišče je gotovo najlepše daleč naokrog. Zdaj smo začeli že tudi z graditvijo. Tu zidamo vse društvene prostore razen dvorane, ki jo bomo zidali drugje. Stavba bo enonadstropna. Vsega bo v stavbi devet prostorov razen stranišča. Dva prostora bosta velika po 45 kvadratnih metrov. Zidarska, tesarska in mizarska dela so že oddana. Za dva tedna bo stavba že pod streho. Prvotno smo mislili zidati na nadarb®nskem svetu, pa bi nas preveč stal materijal, ker svet ni raven in še ne bi bil na tako krasni točki. Sv. Sebeščan. Naš domačin — kitajski misijonar gospod Kerec zida veliko poslopje na Kitajskem. Stalo bo okrog dva milijona dinarjev. Pomoči čaka iz domačega kraja. Sestre v Radečah so poslale eno gospodično okrog po Sloveniji, ki nabira prostovoljne prispevke. Eila je že v Ljubljani Mariboru in drugih župnijah. V Mariboru je dobila okrog 9000 din. Prišla je tudi v Prekmurje. V Soboti je nabrala 1500 din. Med drugim je dal šef bor7e dela v Soboti — Vat misijonarjev g. Kerec Fra.nc 200 din in to-ko tudi narodni poslanec g. Benko. Zavodi bi hlco dali veliko več, ko pa večkrat izdajejo de-ar za druge res nepotrebne stvari. Ta.ko Je na priirer dala Kmečka posojilnica le 20 din. V raši mali siromašni fari na dobila, okrog 1000 din. kar je na vsak način veliko. Šla bo tudi v vse druge župnije. Poma^aite našemu misijonarju in siromašni kitajski decl. Čigav je denar? Pri Sv. Sebeščanu Je biia prej verska šola, ki so jo obiskovali le katoličani. Občina Pečarovci (kraj Sv. Sebeščan) je vzela v najem za luteranske otroke eno sobo in je bil tam pouk le za luteranske otroke. Nabavila je tudi inventar in še nekaj denarja je bilo naloženega kot šolski sklad. Pozneje se je šola ukinila in so tudi luteranski otroci začeli hoditi v bivšo katoliško šolo. Inventar so odpeljali v Puconce proti vsem pravilom, hranilno knjižico pa odnesli na sresko načelstvo. Že večkrat je šola pri Sebeščanu prosila ta denar, pa ga ne more dobiti, čeprav ima edino ona pravico. Zdaj so nujno potrebne nove klopi h» prosimo oblast,, da se sedaj ta denar da šoli v Požarovcih. L ^ ^ ■ Maši reifrai Maribor. Dne 15. rožnika — dan pred Tekrvim — je v mariborski bolnišnici po dolgotrajnem in hudem trpljenju umrla Jerica Senekovlč, rojena leta 1882 pri Sv. Ani v Slov. goricah. Po končani ljudski šoli je kmalu stopila v službo pri domačem g. župniku in dekanu dr. A nt. Suhaču. HRANILNICAM IN POSOJILNICAMI Vse potrebne tiskovine ca uradno poslovanje dobite v Tiskarni m. Cirila v Ma» riborn in Ptuju. Priporočamo vam tudi nabavo lastnih hranilnih knjižic. Natisnemo vam VBako, tudi majhno naklado. Zaradi točnega poslovanja s kmečkimi dolžniki si kupite brošuro, ki ima vse zadnje spremembe in dopolnitve ter avtentična tolmačenja. Pisarniške potrebščine vam nudimo po ugodnih cenah. Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. Od tam je s posredovanjem cndotnega g. kaplana, ki mu je bila za vso skrb zmirom hvaležna, prišla v Maribor k svoji teti Ani, kuharici v dijaškem semenišču, od tam pa v bogoslovje, kjer je kot kuharica ostala nad 23 let. Iz bogoslovnega semenišča se je leta 1926 preselila v kapiteljsko hišo in je pri g. kanoniku R. Janežiču služila do svoje smrti. Njena življenjska pot je, od očetove hiše naprej, vedno tekla ob strani duhovnikov, ki jih je kot mlada Marijina družben-ka zvesto poslušala pa tudi ubogala. In morda je tudi ta njena pokorščina nekoliko pripomogla k izredni sreči, da Jo je kot služkinjo, ki si je od mladih nog dalje vse svoje življenje z delom svojih rok služila vsakdanji kruh, na njeni zadnji poti 17. junija spremljalo četvero bogoslovcev in 16 gg. duhovnikov, med njimi rieh sedem stolnih gg. kanonikov, ki jim Je kot bivša kuharica v bogoslovnici svoj čas pripravljala vsakdanja kosilo. Takšnega odlikovanja še najbrž ni bila deležna nobena služkinja. Pogrebne obrede je ob asistenci magdalenske duhovščine izvršil stolni kanonik g. dr. Ivan ?-gar. ki je ob odprtem grobu pred mnogoštevilnim žalnim občinstvom te mesta in okolice z genljivlmi besedami orisa! požrtvovalno in bogoljubno živi jen' - pokojne Jerice ter obenem podčrtal bistvene lastnosti in kreposti prave krščanske služkinje. Toliko v tolažbo '•sem njenim sorodnikom, ki izgubo dobre sestre, predrage tete in zlate botre najbolj bridko občutijo in objokujejo. Pa kaj, ko se ne da več priklicati iz groba! — Gerčka, kakor so jo navadno klicale domačinke, dasi je nad 40 let živela in služila v mestu, ni zatajila svojega slo-venjegoričkega značaja. Bila je vesele narave in je v družbi rada zapela kakšno domačo, narodno, še rajši pa Marijino; saj Jih je zna'a mnogo na pamet. Tudi pri petju v cerkvi se Je rada zglasHa. Za posvetno razveseljevanie ni marala nikdar. Preprosta v obleki in vsakdanjih potrebščinah je mislila vedno na to, kako bi pomagala drugim, zlasti svoji vdove» materi ves čas, dokler Jih Je imela. Za vsa njena dobra dela naj jI bo Vsemogočni bogat plačnik! Sv. Miklavž pri Ormožu. Smrt je pobrala našo ljubo Tiliko Slavčevo. Pred par dnevi je zaspalo mlado dekle po kratki in mučni bolemi. Bila je vzorna katoličanka in navdušena prijateljica >Slov. gospodarja«. Pred letom in pol je izgubila svojega očeta, a zdaj je bela žena pretrgala nit tudi njenemu življenju. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše sožalje! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Smrt je preselila v večnost Alojzija Anderliča v starosti 62 let. Zapustil je lepo urejeno posestvo, žalujočo ženo in osem otrok, od katerih so štirje že preskrbljeni. Rajni je bil "eč let župan občine Podplat, odbornik občine Slatina okolica in odbornik sedanje občine Rogaška Slatina ter dolgo vrsto let cerkveni ključar Sv. Trojice. Bil je stalni naročnik >Slov. gospodarja«. Val, ki so ga poznali, žalujejo za njim. Naj počiva v ntrtru — žalujočim naše sožalje! t OB NAVZOČNOSTI PEVETIH NHROPOV s MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. KHiUA 1938 Mednarodne telovadne tekme »e prično v nedeljo, 26. junija, in se nadaljujejo tudi v ponedeljek in v torek. V torek, 27. junija, se vrši od 8 do 12 v Unionu zborovanje prosvetnih delavcev ZFO. — Ob 9 bo blagoslovitev zastave VDK v kapeli Marijanišča, nato zborovanje prosvetnih delavk v dvorani pri Mikliču. — Od 16 do 18 slavnostno zborovanje Prosvetne zveze v Unionu. — Od 14 do 19.30 glavna skušnja vseh nastopajočih (članov, članic in mladcev), tudi inozemskih, na Stadionu. — Ob 20.30 bosta dve telovadni akademiji: jugoslovanska v Unionu, češkoslovaška v opernem gledališču. — Od 22. ure naprej bo priložnost za spoved v vseh ljubljanskih cerkvah. Glavni taborni dan je praznik sv. Petra in Pavla, 29. junij Članice, mladenke in gojenke imajo skupno sv. obhajilo ob 5 v uršulinski cerkvi, člani ZFO imajo skupno sv. obhajilo ob 5 v stolnici, kjer bo imel pridigo mariborski škof dr. Tomažič. — Do osmih zbiranje udeležencev na določenih zbirališčih. — Ob osmih sprevod krojev in narodnih noš na Stadion, kjer bo ob 10.30 sv. maša z ljudskim petjem, cerkveni govor ter kratko zboro- vanje. — Ob 14.30 glavni nastop telovadcev na Stadionu. Vstopnice za sedeže na Stadionu se dobe od 21. junija dalje v prostorih Prosvetne zveze, in sicer le proti plačilu. Ker je zaradi premajhnega prostora na Stadionu število sedežev precej omejeno, prosimo zlasti one. ki na »nogah ne zdrže« dolgo, da si jih takoj nabavijo. Cena 15 in 10 din. Navodila udeležencem Odobrena je za vse udeležence polovična vožnja Izkazati se morajo z zletno, to je taborno knjižico. Na kolodvoru je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane, obenem tudi železniško legitimacijo »K 13« za 2 din. Legitimacije »K 13« prodajajo vse železniške postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak se mora obdržati obenem z železniško legitimacijo »K 13«, zaradi brezplačnega povratka. Važno je, da daste svojo udeležbo potrditi na legitimaciji od prireditvenega odbora. Taborne legitimacije se bodo žigosale na Stadionu in na vseh kolodvorih v Ljubljani pa tudi v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi 7. Ob povratku morajo udeleženci pokazati na kolodvoru v Ljubljani pri blagajni železniško legitimacijo »K 13« radi žigosanja. Člani in mladci ZFO ter članice in mladenke VDK imajo 75% popust na podlagi članske legitimacije. Poleg članske legitimacije pa morajo še imeti taborno knjižico in si nabaviti še železniško legitimacijo »K 14«. Vsa druga navodila, ki so navedena za udeležence, ki imajo 50"popust, veljajo tudi za člane. Prekinjenje vožnje s temi kartami ni dopustno. Taborne znake in taborske knjižice dobite pri fantovskih odsekih in dekliških krožkih. oziroma tudi pri domačem župnem uradu. Oboje stane 5 din. Le s taborno knjižico in z znakom bo mogoč dostop k vsem prireditvam na Stadionu. Prenočišča bodo za vse organizirane udeležence — ločeno po spolu — v šolah. Prenočišče bo stalo 3 din. Udeleženci bodo razdeljeni po podzvezah, to pa radi skupnosti in kontrole. Visoki pokrovitelj Veličanstvo kralj Peter II. Ljubomir Niarič Dr. Miha Krek Narodni tabor pri Sv. Trojici v S!, goricah V nedeljo, 10. julija, je velik narodni tabor v proslavo dvajsetletnice države za Siov. gorice in sosedne kraje Dravskega in Murskega polja. Ob 10.15 uri pridiga in sv. maša zunaj cerkve. Ob 11. uri začetek tabora. Govori g. minister za notranje zadeve in voditelj Slovencev dr. Korošec. Nastopilo še bo tudi več govornikov, ki bodo govorili v imenu poedinih organizacij. Udeležite se tabora v čim večjem številu! Vabljeni možje in žene, zlasti še mladina. Nastopile bodo fantovske in dekliške organizacije ih naše vrlo gasilstvo. Pripravite se, da bo udeležba mogočna, ter »e bo tabor sijajno izvršil! * Obiskovalcem mednarodne mladinske prireditve v Ljubljani Vsi, kateri nameravajo za mladinske dneve potovati v Ljubljano ,se naj pravočasno oskrbe b taborskim znakom in legitimacijo. Ker je pa čas za naročitev legitimacij in znakov iz Ljubljane prepičel, si udeleženci iz Štajerske pre-tfkrbite znak in legitimacijo potom tajništva Prosvetne zveze v Mariboru, Aleksandrova c. 6. Omenjeno tajništvo ima znake in legitimacije v ealogi. Kdor pride v Maribor, se v to svrho lahko oglasi pri tajništvu o*-' Dravograd. Kot mogočna priprava za ljubljansko mednarodno prireditev se je vršil v Dravogradu zelo dobro obiskan mladinski tabor, katerega so oznanjali že, na predvečer kresovi na starem gradu in pri Sy. Križu, rakete, grmenje topičev in petje narodnih pesmi. Na vse-zgodaj zjutraj pred taborom je bil Dravograd v zastavah v pozdrav številnim, ki so se zgrinjali v trg peš, v avtomobilih, z vlaki, na kolesih in na konjih iz Mežiške. Mislinjske in Dravske doline. S kolodvora se je razvrstil sprevod ob zvokih godbe skozi trg na telovadišče za ljudsko šolo. Na čelu sprevoda je jezdil v narodni noši pameški župan g. Vrhnjak, za njim je bilo videti ostale narodne noše, fante na kolesih in konjih, člane fantovskih odsekov in dekliških krožkov v krojih in drugo mladino v civilnih oblekah z znaki. Gledalci so občo pozornost vzbujajoči sprevod navdušeno pozdravljali. Po opravljeni generalni vaji se je pomaknil sprevod v proštijsko cerkev. Nabito polni cerkvi je pridigal slovenjgraški g. župnik Soklič. Sv. mašo je ganljivo povzdigovalo lepo ubrano ljudsko petje. Popoldne je bil izpolnjen s telovadnim nastopom in z mladinskim taborom. Na telovadišču je navdušil mladino za verske in narodne vzore g. Teuerschuh, ravnatelj meščanske šole iz Slovenj-gradea . V imenu podzveze je pozdravil tabor g. France Kotnik in je razdelil diplome odsekom okrožja. Po državni himni na čast kralju velikemu pokrovitelju ljubljanske prireditve in po pesmi slov. fantov je pričel po natančno začrtanem programu telovadni nastop mladine, katerega je zaključila po obče odobravani pestrosti orodna telovadba. Lepo uspelo prireditev je po-setil med drugimi odličniki domači g. okrajni načelnik Milač in vsi sosedni župani. Ko&aki. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 3. julija, izlet k Sv. Trojici v Slov. goricah z avtobu >m. Odhod bo ob 5.30 izpred frančiškanske cerkve. Vožnja za osebo tja in nazaj 20 din. Prijavi in plača se lahko pri frančiškanskem vratarju in vseh odbornikih. Vabljeni tudi drugi. Priglasit' se je do 26. junija. Itače. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. avgusta, veliko tombolo. Društvo se obrača na vsa okoliška društva s prošnjo, da na ta dan ne prirejajo večjih prireditev. Apače. Apačani smo veseli ljudje, radi čuje* mo in vidimo kaj luštnega. Zato: kdor se hoče prav iz srca nasmejati, naj pride v nedeljo, dne 26. junija, pogledat Benedičane, ki bodo na dvorišču dekliške šole v Apačah na prostem predstavljali veselo igro -»Dva para se ženita«. Gotovo ne bo nikomur žal! Ljutomer. Dvajsetletnico naše držav- bomo slovesno obhajali s prireditvami 27. in 28. avgusta. Obenem ae bomo spominjali prvega velikega na- rodnega tabora v Ljutomeru pred 70 leti. Bližnje sosede in rojake iz širne Slovenije vabimo na te narodne in državne prireditve! Središče ob Dravi. V nedeljo, 26. junija, ob treh priredi Prosvetno društvo veliko ljudsko VestniR KZ Sijajen tabor KZ v Petrovčah pri Celju. Zadnjo nedeljo se je vršil na Jelovšekovem travniku v Petrovčah veličasten tabor KZ, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudi. Tabor je pričel s sprevodom, v katerem je bilo na konjih veliko narodnih noš, 200 kolesarjev, 300 mož in žena, 16 okrašenih lojtrskih voz, na katerih so prepevali naši fantje ter dekleta ob zvokih godbe iz Griž. Petro vče so sprejele zborovalce z zastavami ter 8 slavoloki Ob pol devetih je bila na prostem služba božja s pridigo o lepoti kmečkega stanu in naše zemlje. Po službi božji je otvoril tabor pol-zelski g. župan Pongrac Turnšek s pozdravom na vse odlične navzoče borce za pravice kmečkega stanu. Glavni govornik je bil načelnik KZ g. Bro-dar. Podal je sliko gospodarskega stanja kmeta, orisal njegove zahteve in opozoril oblast, da podpre kmečki stan. Za Brodarjem je pozival kmete Šestletni načrt. Sedanja vlada je napravila sedaj šestletni načrt za javna dela. JNSarje je skoraj zadela kap. Ali bo torej ta vlada še šest let vladala? Najprej bi jim jaz dal kepo ledu na glavo, da jih malo shladim, nato bi jim pa povedal, da ima vlada še en načrt za dobo nadaljnjih šest let. Do takrat bo pa JNS umrla že naravne smrti. 20 din za shod. JNS stranka je svoj čas dala prosto vožnjo in še lepe denarce takim, ki so hodili v južnih krajih na njihove shode. Ko je sedaj zopet napravil Petar živkovič političen izlet, je pa stranka mogla dajati samo po 20 din na osebo. Ljudje so sprejeli in šli do prve gostilne, kjer so 20 din kmalu porabili, za kosilo po shodu pa ni bilo več denarja, zato so šli raje že pred shodom domov. Kako se sedaj pri JNS maščuje, da je vpeljala metodo plačanih strankinih kri-čačev! Obletnica. Iz procesa glede umora akademika Dolinarja znani Reja je zdrav in bolan obenem: za 50 letnico svojega rojstva je čil in zdrav -— za sodnijo je bolan. Morda je zbolel na slavi? Zajčja pravda, ki je bila objavljena v podlistku »Kmečkega dela«, je povzročila velik prepir, v katerega je posegla tudi celjska »Nova doba«. »Nova doba« je s tem ustrelila pravega kozla, ne pa zajca. Kozlovske pravde pa nismo še načeli, pa če se bo »Nova doba« znala tako lepo potegovati za advokate proti kmetu, potem bomo mi kmetje še večji »prijatelji« JNSarjev postali. Hladne kopeli. V Nemčiji so vp -i hladne kopeli za razne vročekrvneže iz bivše Avstrije. Te hladne kopeli bi bile zelo zdravilne tudi za naše vročekrvneže, ki samo z roko pozdravljajo. Če želite, dobite potni list samo za tja! Zadnji čas je bilo. Kako pametno je bilo, da Dopisi Spodnja Polslcava. časniki so poročali, da je pobegnil kaznjenec Franc črepinko, ki je doma iz Spodnje Poljskave. K temu pripominjamo, da Je v Spodnji Poljskavi rojeni Franc črepinko že leta 1912 umrl. Bil je sin tukajšnjega uglednega vaščana Josipa črepinko, upokojenega podurad-nika drž. žel. Umrli 7~ranc Črepinko je užival ugled ter bil od vseh spoštovan. Pobegli črepinko je tukaj nepoznan. Hajdina. Napeljala se je na Hajdino falska elektrika, da razsvetljuje cerkvico belo in vso njeno okolico veselo. To je takšen korak k napredku, da si ga upravičeno želijo tadi dalje po fari. Res so precejšnji stroški ob napeljavi, a vse skrbi so obilno poplačane ob radostnem prižiganju žarnic večer za večerom in uživanju močne svetlobe. — V službi pri sv. Martinu sta tmmbota, ki po Številu glavnih dobitkov presega vse tombole, Id «o se doslej VTŠflo v našem kraju. Rasen 12 glavnih lepih dobitkov je Se na stotine malih dobitkov pripravljenih Zato pridite ta dan vsi t Središče, kjer vas čaka sreča hi veselje! v strnjene vrste g. bonski svetnik Janžekovič iz Ormoža. Za njten so govorili: g. banski svetnik Kuder iz Griž, g. Deželak iz Laškega in hmeljarski nadzornik g. inž. DoUnar. Prečitana je bila naslednja resolucija: »Kmetje, zbrani na kmečkem taboru v Petrovčah, prosimo pravosodnega ministra, da izda vsem okrajnim sodiščem nalog, da v najkrajšem času ▼ pospešenem postopku rešijo prošnje kmetov-dolžnikov po uredbi o likvidaciji dolgov za znižanje dolga. Gospoda finančnega ministra pa prosimo, da izda Privilegirani agrarni banki in vsem davčnim upravam nalog, da ne terjajo druge anuitete prej, dokler sodišča ne rešijo prošenj za znižanje dolga Privilegirana agrarna banka naj svojim dolžnikom redno dostavlja tudi obračune, da bo vsakdo natančno poučen o stanju svojega dolga.« je naš notranji minister skoraj vsem trgom priključil tudi okolico! Okolica je trge na Štajerskem tako ozdravila, da so agitatorji s severa kar zijali, ko so se oglašali v teh krajih pa niso nikjer našli niti sledu o nekdanjih nemškutarskih trgih. Hrvaška košnja. Na Hrvaškem so kmetje kaj čudni Drug drugemu pokosijo nezrelo pšenico. Če Maček za to ne ve, potem sploh ne pozna, kakšne razmere vladajo med njegovimi kmeti, če Maček za to ve, pa je tiho, potem je njim enak! In tak naj bi torej bil voditelj kmetov? So pa pri nas boljše razmere. Pri nas gremo drug drugemu travo kosit, če je treba, ne pa nezrelo žito! Pravijo, da delajo to v znak protesta proti Srbom, Srbi se pa smejejo, ker potem svojo pšenico, ko dozori, dražje prodajajo. Menda je tudi zato sedaj cena pšenici zrastla, ker so imeli na Hrvaškem t&ko košnjo pšenice. Izprememba na češkem. Da se ne ' ' sosedom preveč sline cedile po znanih čeških knedličkih, bodo tudi tu vpeljali enega piskra kosilo. Iz vode v vodo. Na Kitajskem si Japonci in Kitajci lepo strežejo med seboj. Ker so Japonci '.a vaj eni na vodo — saj živijo na otokih — pa so imeli preveliko domotožje na Kitajskem, so jim Kitajci postregli z vodo na tak način, da so prekopali nasipe in je voda zalila cele pokrajine. — Tako nekako se bo glasilo poročilo Društva narodov o tem najgršem boju, ki uničuje tudi otroke in žene in starčke. Ali res ni nikogar več na svetu, ki bi mogel preprečiti tako nečloveško borbo človeka proti človeku? Jaz ne bom več gledal čez domač plot po svetu, če ne bo tam zunaj kmalu kaj boljše. Kar doma se lepo zaprimo in tiho bodimo, da gre svetovni vihar mimo nas... se strnili dve duši za skupno romanje k sreči, namreč organist Pal Tone ter cerkvena pevka, vesela Micika Sever, hčerka prejšnjega organista na Hajdini. Kdor ju pozna, jima gotovo želi le sonca, nič sence, le rožic, nič trnja, pa še iz polne roke božjega nebeškega blagoslova! — Omeniti je vredno, da se je že blizu 30 vrlih fantov priglasilo v fantovski odsek, kjer se že urijo v telovadbi, petju in nastopih na društvenem odru. Poraja se, čeprav z nekakšno težavo, tudi že dekliški krožek. Ta bo družil poštena dekleta, ki jim je za telesno žilavost in duševno či-lost. Kajpak, da ne bodo zapustile ob vpisu v krožek svoje matične organizacije, krščanske ženske zveze, katera se pod spretnim vodstvom troperesne deteljice: Zelenik, Pišek, Korošec vzorno razvija in nenresrledne koristi prinaša farnemu kulturnemu občestvu. — Zgago pa dala neko, ne ravno staro drattvo, M životari iz»' prejflnjega protiljudskega režima. To dndtvo Je Imelo na trojičko nedeljo tekmo v koSnjs in grabi janju, kar seveda ni v skladu z nedeljskim počitkom. Najbrž je prirediteljev samih aram taSenja cerkvene zapovedi, saj so se skrili na tisti kraj fare, kjer je že itak vsi ne živijo a cerkvijo. Najbolj obsoditi pa Je to, da so al drznih v svoj začaran delokrog pritegniti tudf nekaj »olarčkov. Za vzgojo je šola, cerkev in dom, a kakor je videti, so nekateri starši slepi, da ne ponzajo volka v ovčjem oblačilu. Ptujska gora. Dolga desetletja so že minula od tega, ko je bilo svetišče Matere božje na Ptujski gori temeljito popravljena Ni čudno, da je danes zunanjost in notranjost tega znamenitega svetišča takšna, da ni v noben okras. Povsod se vidi, kako nujno potrebna so popravila Zlasti streha je zelo pokvarjena, neki deli so še prvotni, okrog zvonika so jo pred desetimi leti zelo nestrokovnja-ško popravili, tako da ob hudem dežju voda priteka v notranjost cerkve, kjer odpada zaradi tega že omet in ostrešje že trohni. Ko so oo. mino riti prevzeli svetišče, je bila prva skrb, da se popravi streha in tako ustavi nadaljnje propadanje te znamenitosti. Vso zimo so dobri župlja-m vozili potreben les za streho, ki so vsega darovali Pretekli teden je prišel iz Maribora po-krivaški mojster s pomožnim osebjem ter so z delom že pričeli. Streha bo popolnoma nova. Okrog zvonika bo položena močna pločevina zaradi padajočega snega in ledu z zvonika, nad velikim oltarjem pa bo kritje iz bakra zaradi hudih vetrov in neurja. Pri delu župljani prav pridno pomagajo. Ob tej priliki se obračamo na verno ljudstvo, zlasti na častilce gorske Matere božje, da nas podpre v našem stremljenju in delu za obnovitev tega zgodovinskega in saiamenitega Marijinega svetišča. Ptujska gora. Dne 1. in 2. julija bo velik shod na Ptujski gori. Dne 1. julija prihajajo popoldne procesije in spovedovanje. Ob 19.30 slovesne ve-černice in pridiga, nato rimska procesija z lučkami, po procesiji razsvetljava svetišča z umetnim ognjem. Drugi dan se začno sv. maše ob pol štirih in se vrste do pol dvanajstih. Ob šestih bo pridiga, ob 10 pa sklepni govor in slovesna sv. maša. Ptujska gora "abi — pridite od blizu in daleč! Središče ob Dravi. Pri naši Marijini podružnl cerkvi v Središču bomo obhajali v nedeljo, dne 26. junija, lepo slovesnost: blagoslovitev novih zvonov. Kljub težkim časom, v katerih živimo, so verniki pokazali veliko požrtvovalnost za to starodavno Marijino cerkev. Tako smo slednjič dočakali veseli dan, ko bo iz naše priljubljene cerkvice donelo lepo zvonenje Mariji v čast. Prevoz zvonov s kolodvora bo v nedeljo ob 9. uri, nato bo zunaj pri kapelici sv. maša, po sv. maši pa blagoslovitev zvonov. Novim zvonovom bosta kumovali gospe štambergerjeva in Štamparjeva iz Središča. Slovenska Bistrica. Prosvetno društvo Je maja priredilo v farnem domu več lepo uspelih ski-optičnih predavanj. Dne 12. junija pa Je bil dom predpoldne in popoldne poln prvoobhajancev in prvoobhajank. Tako prisrčne cerkvene slovesnosti in tako lepo okrašene mize pri zajtrku še menda prvoobhajanci niso imeli. Njim in novospreje-tim deklicam Marijinega vrtca v čast sta bili popoldne dve igrici s primerno vsebino. — Zadnji četrtek pa so bili na našem odru zopet najmanjši, a to ne naši, ampak mariborski. Bistriškim malim harmonikarjem, ki se zadnje mesece tako vneto vadijo, da slišiš povsod glasove harmonike, so prihiteli gostovat njihovi tovariši iz Maribora Priredili so lep '-oncert domačih popevk ter z njimi In svojimi lepimi narodnimi noSami na- ff^t^r H njo 45 letni Janez Star«. Huje poškodovana prepeljana ▼ bolnišnico. V Novi vasi pori Maribora se je zaletel na nočna* povratu x bratove gostije v plot z motornim koksom ključavničarski pomočnik Franc Ogrizek ln Je obležal nezavesten s hujšimi notranjimi poškodbami. — V Slivnici pri Maribora si je pretresel možgane pri padcu s kolesa ključavničar Ivan Druža. Poškodovana so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Uboj. Ko se je vračal v nedeljo v noči a ko-lesom proti domu Vidah Jože, prekupčevalec ■ deželnimi pridelki iz Mengša, je oddal nekdo nanj dva strela, ki sta žrtev smrtno pogodila. 35 letal VMali je bil ustreljen radi predhodnega prepira v krčmi v Nasovčah pri Kamniku radi neka ienake. Pijani gost zabodel krčmarja. V mariborske bolnišnico J« bil oddan gostilničar in posestnik Ivan Bobovnik iz šmartna, kateremu je prerazal pijani gost vrat iz jeze, ker ga je hotel 31 letni krčmar pomiriti. Ogenj na Pobrežju pri Mariboru. V noči na zadnjo nedeljo je napravil ogenj v mizarskem podjetju Klančnik na Pobrežju pri Mariboru za 20.000 din škode. Požar povzročil 20.000 din škode. V Bobovka pri Kranju je pogorela hiša delavcu Antonu Zoa»-manu, ki je oškodovan za 20.000 din. Specialist za 1:: Une in spolne bolezni univ. med. dr. Vladimir Milavee, vodia dermatološkega oddelka splošne bolnišnice, Maribor, Gosposka 34 (palača Banovinske hranilnice), ordinira od 11 do 12 m od 13 do 15. Telefon 27-38. 9» Vaš najlepši izlet — romanje v MariazeU! — Vožnja z najmodernejšimi avtobusi »Putnika« Maribor! Dvodnevni izleti: od 2. do 3. julija, voi-nja in vizum le 200 din; od 6. do 7. avgusta, vo*-nja in vizum le 200 din. Zasigurajte si pravočasno mesta, prijavite se takoj pri »Putrnku* Maribor, Celje in Ptuj, kjer dobite podrobna pojasnila. Obiščite slovito božjo pot! Društvene vesti 8v. Andraž v Slov. goricah. Prihodnjo nedeljo, 26. junija, priredita tukajšnji fantovski odsek la dekliški krožek v cerkvenem domu po večernicah telovadno akademijo z govorom, petjem in telovadnim nastopom. Ob zaključku potem lepa igra iz kmečkega življenja. Prijatelji naše mladine» vsi prisrčno vabljeni! Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetna društvo ponovi v nedeljo, 26. junija, v društvenem domu šaloigro v treh deja»iih »Navaden človek« Začetek igre ob treh popoldne. Pridite! Dopisi Sv. Rupert v Slov. goricah. Naši politični nasprotniki so 27. marca zaspali in mislijo spati do drugih volitev, oziroma do tako srčno zaželjenega drugega režima Saj" so pred 27. marcem raz» grajali tako, da jim je sedaj potreben dolg počitek in ml jim ga iz srca privoščimo. Ne omenjali bi tega, a v tem spanju še vendar kateri brcne s svojo utrujeno nogo. Sklenili so imeti župana in v komaj združeni občini zanetiti razdor in sovraštvo. Razdor so naredili, a župana niso dobili. Silno so se jezili, da a svojo listo niso prišli pod okrilje JRZ. Niso prišli in tudi ne bodo, ker k nam ne spadajo. Pri Sv. Rupertu jfll vsi dobro poznamo, kakšni dobri kristjani ln plemeniti ljudje so to. Svoje rožičke bi radi skrtH, pa ne morejo. Po nasvete hodijo h g. dr. GorSe-ku, .včasih še tudi poslušat Pucljeve nauke. ▼ JNS zaupajo — z njo tudi propadajo. Vsi, ki poiufeie, ne pozabite na novi vozni redi Velja od 15. maja 1938 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR,. Kmečka trgovina Žitne cene lopet rastejo Pretirano naraščanja cen pšenice in moke Je ponehalo, ko je država zagrozila, da bo uvostla 1000 vagonov pšenice is inozemstva ter Jo 1» prodala po nizki ceni. Ker pa teh 1000 vagonov te nikjer ni, ao začele cene zopet naraščati ter •o se v teku enega tedna dvignile na novosadaki borzi od 230 din na 245 din za 100 kg. Tudi cena moke je šla navzgor ter zahtevajo za njo mHni v Bana tu 360 din za 100 kg. Sedanji dvig je posledica tega, ker pšenice na trga sploh ni za dobiti. Precejšnje zaloge Je še imajo bogati ba-naški kmetje, ki pa nočejo poprej prodajati, dokler ne bodo videli, kakšna bo letoSnja žetva. £e sedaj pa se prodaja nova pšenica, ki je še v klasju, po 170 din za 100 kg, torej za celih 70 din dražje, kakor je cena pSenice na svetovnem trgu. Letošnja letina pa kaže zelo dobro ter bo preostalo za izvoz kakih 15.000 vagonov nove pšenice. Konji Na ptujskem sejmu ao bili konji od 1000 do 4600 din komad, žrebeta pa po 1000—2600 din komad. Živina Na zadnjih sejmih so bile dosežene sledeče cene: Konjice: voli I. vrste 4—6 din, II. vrste 8.50; telice t 4.50, H. 4; krave I. 8.50, H. 8.—, m. 2.50; teleta I. 5—5.50, II. 4.50—«. — Brežice: voli I. 5.50, II. 6, m. 3.50; telice I. 5.60, H. 4.50, HI. 3.50; krave I. 4.50, JX 8.50, m. 2; teleta J, 5.50, n. 4.50. — Krško: voil I. 6, H. 6, HI. 4; telice I. 6, II. 6, IH. 4; krave I. 5, H. 4, HI. 3; teleta I. 6—7, II. 0—7t — JHtirska Sobota: voli I. 5.50—6.50, n. 4.50—5, m. 4; telice I 8.50, II. 4.50—5.50, m. 4; krave I. 3.50—4, n 8, m. 2—2.50; teleta I. 6, H. 5. — Ptuj: voli 8.50 do 5.50 din; krave 1.75—4; biki 3.50—4.25; junci 8.25—4.50; telice 4—5.50, teleta 6—6.75. — Maribor: debeli voli (za 1 kg žive teže) od 4.50 do 5.50 din, poldebeli voli 3.50—4.50, plemenski voli 4.60—6.10, biki za klanje 3.50—5; klavne krave debele 4—5.25, plemenske krave 3.50—4.50, krave za klobasarje 2.50—3.50, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.75; mlada živina 4.50—6; teleta 5—6. — Kranj: voli I. vrste 6, II. vrste 6.50, m. vrste 5; telice I. vrste 6, H. vrste 5.50, HI. vrste 5; krave I. vrste 4.50, n. vrste 4, m. vrste 3.50; teleta I. vrste 7.50, n. vrste 7 din. Kakor je iz navedenih cen razvidno, je bila kupčija na zadnjih sejmih preje slaba, kot dobra. Bilo je povsod le malo kupcev, pa tudi ponudiba Je bila bolj slaba. Junij je pač vedno eden naj- Vprašanja in odgovori Komisija radi postavitve majhne lesene drvar-aice. L. M. B. Tudi za postavitev majhne lesene drvarnice je potrebno stavbno dovoljenje, vsled česar je občina upravičena izvršiti komisijonelni ogled. Le z lepega (prošnjo) boste morda dosegli, da občina ogled opusti, po zakonu se pa »komisije« ne morete ubraniti. Priposestvo vizije pašnika; vštet je -osnovanja ad strani prednikov. I. B. Lastninska pravica do pašnika se lahko priposestvuje s 30 letnim javnim izključnim hasnovanjer.i Vrez sile in brez prošnje, pri čemur se leta hasnovanja posameznikov (pravnih prednikov in naslednikov) vračunajo. Kdor priposestvuje kako pravico, temu aeve ni treba nikake pogodbe; okolnost, da Je njegov prednik umrl, tudi ni važna. Ako pripo-■estvovalec vztraja na priposestvovani lastninski pravici do Vaše; pašnika, oskrbite prepis lastninske pravice v zemljiški knjigi nanj, da ne boste še naprej plačevali zemljiškega davka. Stro-tke naj plača priposestvovalec. — Vašega drugega vprašanja žal nismo razumeli in nam morate stvar boljše opisati. Ako Vam je rudnik z odkopi pokvaril vodnjak, naj pač napravi drugega in plača eventuelno odškodnino. Kakšna vknjižba vam grozi? Kaj naj pomeni »vknjižba na stari vodnjak«? Kaka pravica bi se naj vknjižila? Prisilno ometanje dimnih odvodov po dimnikarju. Feliks S. Dimnikar hoče vsak drugi mine očistiti Vaše dimnike in računa po 15 din. Vprašate, ali smete to delo opraviti sami, zla-■tl, ker potrebujete denar za nujnejše potrebe. — Po določbah pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta sme kurilne naprave in dimne alabžih mesecev za živinsko trgovino. Cene živine niso preveč stalne. Svinje Trgovina a svinjami pa je v nasprotju a trgovino z govejo živino te vedno zelo živahna in — kar je te najbolj razveseljivo — cene še vedno rastejo. Na zadnjem mariborskem svinjskem sejmu so ae prodajali mladi 5—6 tednov stari prašički še po 85—115 (na predzadnjem sejmu te po 80—100), 7—8 tednov stari so bih po 120 do 150, 8—4 mesece stari po 170—240 (na predzadnjem sejmu še 150—200), 5—7 mesecev stari po 200—430, 8—10 mesecev stari po 440—500, 1 leto 710—820, 1 kg žive teže po 6.50—7.75, 1 kg mrtve teže po 8.50—11.25. Na Gorenjskem se prodajajo prašiči ¿peharji po 10.50, pršutarji po 8 din za kg žive teže, v Posavjn so špeharji po 9—11, pr&utarji po 6—10 din, v Prekmurju špeharji 10—11, pršutarji po 8—9 din kg žive teže. Na ptujskem svinjskem sejmu so se prodajali pršutarij po 7—7.75, debele svinje po 8.50, plemenske svinje po 6—7.75 za kg žive teže, mladi pujski 6—12 tednov stari po 100—150 din za glavo. Surove kože, ovčja volna Goveje surove kože so po 10—12 din, telečje kože po 12—14 din, svinjske po 6—8 din za kg. Oprana ovčja volna je po 35—38 din, neoprana volna pa po 28—32 din za kg. Mariborski trg Na mariborski trg 18. junija so pripeljali 19 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po 12—14 din, slanino po 13—14. Kmetje so pripeljali ttiri voze sena 45—60, dva detelje 50 do 55, tri slame 30—86, en voz škopa (šopek 2), osem voz krompirja 1.50—2 (novi krompir 1 kg 4—6 din) in štiri vreče česna 5.50—6 din. Zelje (komad) 2—6, kisla repa 1—6, zelena paprika 1 do 10, karfijola 1—-6, ohrovt 1—6, hren 8—9, paradižniki 8—12, špargelj 8—10, koleraba 6—8, fižol v atročju 6—8, grah v stročju 2—3. Jabolka 14—16, suhe slive ' 10—14, češnje 4—8, črnice 3—5, tuje marelice 12, celi orehi 8, luščeni 32, jagode 8—12. Na trgu je bilo šest vreč pšenice 2, sedem rži 2, osem ječmena 1.75—2, 12 koruze 1.50, osem ovsa 1.25, devet prosa 1.75—2, osem ajde 1.50, štiri prosenega pšena 3.50—4, 15 fižola 1.50 do 2.50. Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 22—24, čajno 28—32. prinesli so 214 kokoši 18 do 25, 1056 piščancev 15—60, šest gosi 40—45, dva purana 65—70, 15 rac 15—20 din. odvode ometati samo upravičeni dimnikar osebno in je za delo osebno odgovoren. Ako dela ne opravlja osebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Ometanje se mora v Vaši občini izvršiti res vsaka dva meseca. Pristojbina je oblastveno določena; ali znaša res 15 din, povprašajte sami pri občini. Spor radi meje — hasnovanje v loku. I. B. v B. Ako ste Vi, vštevši Vaše posestne prednike, hasnovali mejno parcelo v loku že 35 let javno, brez prošnje in sile, ste dotlčni kos, ki sega preko ravne (zračne) črte, priposestvovali. Ako pride do sodne ureditve meje, morate to pripose-stvovanje uveljaviti, predlagajoč zadevne dokaze. V podrejeni vrsti navajajte, da ste — preden je prišlo do sedanjega spora — Vi mirno hasnovali parcelo v loku, torej bili v zadnji mirni posesti spornega kosa parcele. Kolikor ni dokazana močnejša pravica, se namreč meja določi po zadnji mirni posesti; če se pa ta ne da ugotoviti, se sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. — Mož lahko zastopa ženo-posest-nlco, čeprav sam ni posestnik. — Nihče, čeprav je član komisije, ne sme druge zasmehovati ali imeti za norca; ako vsebuje zadevno dejanje znake žaljenja časti, je dopustna tožba, in sicer najpozneje v treh mesecih po zagrešeni žalitvi. — Po občem drž. zakonu ne sme nihče svojega zemljišča tako poglobiti, da izgubi radi tega sosedovo zemljišče potrebno oporo, razen če posestnik zemljišča poskrbi za drugačno zadostno utrditev. Kočar bi se rad obranil kuluka. Lovro M. Ne zdi se Vam prav, da morate ravno toliko dni opravljati občinski kuluk kakor sosed, ki ima večje posestvo. — Po zakonu so h kuluku — psebnemn delu — zavezani vsi za delo sposobn moški prebivalci dotične občine v starosti od II do 65 kit ne glede na to. koliko posestva imajo Občina ame odrediti vsakemu tri dni dela i enem letu. Oni pa, ki imajo večja posestva (al ki plačujejo nad 200 din neposrednega davkj letno), marajo delati več dni ali plačati večfr odkupnino. Izstop iz katoliške cerkve in poroka po drug veri. Isti. Po državnih zakonih Vam izstop » katoliške cerkve at prepovedan. Ako pa ste m kot katoličan poročili in bi se hoteli vnovič po ročiti, te preden Vam je prva žena umrla, Vas državna oblast kot katoličanu nove poroke ne t dovolila. Nekateri si pomagajo tako, da izstopi? iz katoliške cerkve, dosežejo razvezo prvega z& kona pri kakem drugo verskem cerkvenem sodi. šču in potem sklenejo pred drugoverskim dud1 brižnikojn drug zakon. Tak postopek državn» oblast zaenkrat te dopušča radi neurejenosti pravnih razmer in neenotne zakonodaje; sodišči pa so že ponovno izrekla tak drug zakon za n» veljaven. — Stališča katoliške cerkve Vam naj brž ni treba natančneje razkladati: gre za odpad od vere, drug »zakon« je navaden konlcubinat izobčen iz katoliške cerkve je celo ''-ti, ki m (čeprav kot samec ali vdovec) poroči pred neto toliškim dušebrižnikom! Vzdrževanje jahalnega konja. A. S. v N. Ak» je Vaš sin razporejen, da vrši službo pri konje niči, ste res po členu 234, točka 2, Zakona. « ustrojstvu vojske in mornarice dolžni oskrbeti mu konja «n sedlo ali pa plačati za konja 3001 din in za sedlo 1000 din vojaški oblasti — a pi novelirani določbi le, ako plačate najmanj 800 dia neposrednih davkov (zeml jarme). Upamo, da Vai k nabavi ne bodo silili, ako plačate res man) osnovnega davka; pritožiti bi se Vam trebal* šele, ako bi Vas morda že rubili v izterjavo nadomestka v denarju. Odškodnina za ovco, ki Jo je pes poškodovat Alojz D. Po zakonu je dotičnik, ki je zanemari psa zavarovati, odgovoren za škodo, ki jo je pe* prizadejal. K4ko zavarovanje Je v posamezne« primeru potrebno, od visi od okolnosti Lastni* psa jamči za škodo, ako je varstvo prepustil svojemu uslužbencu in Je škoda nastala vsled krivd« uslužbenca. Ako pa je bil dottčnik, ki je imel p s« takrat, ko je oklal Vašo ovco, »s seboj«, mordq rejec pea, tedaj bi lastnik odgovarjal za Škodi» le, ako ga zadene krivda v Izberi rejca. — P* kazenskem zakonu je kaznjiv le dotičntk, ki Ji vedel, da je pes popadljiv, pa je opustil psa tako zavarovati, da ne bi mogel nikogar poškodovati. — V Vašem primeru se je očividno vršil« doslej razprava le pred kazenskim sodnikom. Okolnost, da je bil spremljevalec psa oproščen, Vam ne brana tožiti pred civilnim sodnikom spremljevalca in eventuelno lastnika psa na plačilo odškodnine za prisilno zaklano ovco. Odvetnika ne potrebujete, marveč morete tožbo vložiti ustno na zapisnik kak uradni dan. Odškodninski tožba zastara v treh let'h. Prepoved novega sajenja šmarnice in Izabele, K. I. K. Okolnost, da za to prepoved, ki obstoja že od leta 1921, niste vedeli, Vas žal ne opravičuje. Res ste dolžni po čleiu 48 fin. zakona za leto 1934-35 porvati samorodne trte (hebridi, o telo) iz zemlje, ker sicer store to oblastva. — Zagrožena denarna kazen je tudi utemeljena, čeprav ni določena ne v citiranem fin. zakonu ne v zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva iz leta 1921; upravna oblast sme namreč kaznovati vsakogar, ki ne izpolni katerekoli oblastne zapovedi, odnosno ravna proti prepovedi. — Okolnost, da v Vašem okolišu cepljene trte ne uspevajo in da nameravate pridelano šmamico le zase uporabiti, Vas ne opravičuje in je neupo-števna. »O uredbi o znižanju dolgov.« N. J. v P. Na vprašanje, ali se upošteva pri določitvi vprašanja, kdo je v boljšem gmotnem položaju, le velikost posestva, Vam odgovarjamo, da se mora upoštevati celotno premoženjsko stanje, torej tudi gotovino, eventuelne terjatve, vsakovrstne dohodke, nadalje vse izdatke (več nepreskrbljenih otrok, eventuelna dolžnost skrbeti za starše ali preužit-karje, bolezni in podobno). Prodaja strelovodov. Florjan N. na U. g. Ne spominjamo se, o katerem trgovcu, odnosno prodajalcu strelovodov po nizki ceni smo pred leti pisali, menimo pa, da ima v Mariboru med Slovenci tvrdka Pinter In Lenard na Aleksandrovi cesti največjo zalogo in Vam bo lahko poslala cenik. — Pred instalaterji, odnosno pregledovale! strelovodov Vas pa moramo svariti, ker je med njimi nekaj nezanesljivih. Strokovnjak je Urban Adolf, Smoletova ulica 8. Razgovori i nafta! n^mmM Odvetnik zahteva petkratno takso in nadajjnih 800 din. G. I. v J. d. Zakon o sodnih taksah določa, da morajo sodišča dotičnika, ki je zavezan plačati kako takso, a tega ne stori bodisi takoj (ako prisostvuje sodnemu dejanju), bodisi v osmih dneh po prejemu zadevnega poziva, naznaniti najdalje v osmih dneh davčni upravi. Davčna uprava izda nato plačilni nalc? za plačilo redne in v dvakratnem znesku zvišane takse. — Po našem mnenju bi moral odvetnik, ki Vas je zastopal in ste mu dali 350 din predujma, plačati takse iz tega predujma, čeprav Vas je posebej pozval na plačilo takse. Saj predujm se navadno daje predvsem za taksa in druge izdatke v gotovini Odvetnik radi toga ne M smel zamuditi roka, čeprav mu Vi niste v pravem času prinesli denarja za takse, razen ako ste mu dali predujm izrecno le za njegovo delo. Na vsak način pa bi bilo piačati le trojno takao in ne petkratne. — Ne razumemo, kaj bi naj pomenil »od sodišča potrjen račun odvetnika«. Ker ste pravdo izgubili, si mora dati Vaš odvetnik svoje stroške in nagrado posebej odmeriti. Vi dobite predlog v izjavo in se zoper previsoko odmero lahko pritožite. Lahko pa odvetnik svojo zadevno terjatev takoj iztoži in potem pač sodišče v pravdi odmeri primerno nagrado. Zoper sodbj imate običajne pravne leke. — Sami se najbrž na odvetniško tarifo ne boste dobro spoznali in Vam svetujemo, da prosite sodnika, naj stroške odmeri (če jih še ni). Obupanec hoče daleč v tujino. Matevž R. Kar ste nam popisali, še dolgo ni razlog za obup, ki kristjanu nikakor ne pristoji, in odhod v tujino. Saj je večina ljudi brez premoženja in si mora eksistenco šele zgraditi. Zadnjih par tisoč dinarjev ne zapravljajte z vožnjo, ne glede na to, da bi zadoščali kvečjemu do Severne Afrike. Ako boste v Sloveniji (skritih krajev ima dovolj) ali v širši naši domovini tako pridno delali, kot bi morali v tujini, boste dosegli najmanj enake uspehe. Kmetska dolžnica žeU plačilne in obrestne olajšave. C. F. S. Leta 1933 Vam je upnica dala hranilno knjigo, s katero ste poplačali svoj stari dolg. — Ako se niste kaj drugega dogovorili in tudi ne pravice, vrniti enako hranilno knjigo, morate na zahtevo upnice vrniti posojilo brez obročnih olajšav in plačati dogovorjene, največ 8% obresti. Vaš dolg ne spada pod'zaščito in zato ne veljajo zanj le enoodstotne obresti in tudi ne plačevanje v 12 letnih obrokih; plačanega presežka preko 1% obresti ne morete »odračunati«. Pritožba Vam ne bi pomagala. Stroški izbrisa zastavne pravice. P. A. J. Bili ste porok in je Posojilnica vknjižila zastavno pravico za svojo terjatev tudi na Vaše posestvo Posojilnica je sprejela od glavnega dolžnika plačilo. Vprašate, na čigave stroške lahko zahtevate vknjižbo zbrisa zastavne pravice. — Stroške zbrisnega dovoljenja bi morala trpeti Posojilnica, Mat*ažek Junaškega Slovenca povest v slikah Čevljar je klel in si mašil ušesa. Potem pa je ves razkačen pograbil svojo puško, pomeril v vejevje in ustrelil. Sova je utih- a menimo, da sd je v dolžnem pismu gotovo izgovorila, da te stroške trpi dolžni posojilojemalec. Predlog na vknjižbo zbrisa stane le par dinarjev. Stroške začasno plačajte Vi, potem pa zahtevajte povračilo od glavnega dolžnika. Obisk bolno sestre v Grazu. Marija K Za potovanje v Graz potrebujete potni list. Prositi morate zanj okrajno načelstvo; predložiti je treba dve sliki, dom.ovn.co : i potrdilo, da ste vse davke plačali. Kolkovina znaša 70 din, v gotovini je piačati 25 din. Potreben je tudi vizum, ki ga dobite pri konzuic .u v Ljubljani ali pri nemškem zastopstvu na mariborskem kolodvoru. Vina ne nosite s seboj, jestvin pa le za osebno potrebo za en dan, ker bi utegnili imeti sitnosti. Neopravičena vožnja skozi gozd. A. T. na G. Služnostna pravica vožnje skozi gozd bi se mogla priposestvovati v 30 letih, a kvečjemu, ako je v gozdu voiina pot že obstojala; ozke kolovozne poti ne prihajajo v poštev. Nekateri pa stoje na stališču, da se skozi gozd od leta 1853 naprej sploh ne more več priposestvovati služnosti vožnje. —■ Radi motenja posesti bi morali tožiti v 30 dneh po prvi motitvi. — Na plačilo odškodnine tožite lahko vsakogar, ki vozi, torej tudi kupca, ki se izgovarja na prodajalca. — Ako neopravičene vožnje ne bodo prenehale vzlic Vaši prepovedi, boste pač morali — preden bi potekla eventuelna 30 letna priposestvovalna doba — tožiti motilca s tako zvano negatorijsko tožbo. Plačilo dimnikarskega zaslužka; zastaranje. Matej P. Zahtevek na plačilo navedenega zaslužka zastara v treh letih po izvršitvi dela; zastaranje bi se prekinilo, ako ste morda piačilo obljubili ali obveznost priznali, in bi končalo v treh letih po dnevu priznanja. V eventuelni pravdi bi morali Vi zastaranje izrecno ugovarjati. Tožbe dimnikarju ne morete prepovedati, odnos-no je preprečiti, vsekakor pa jo bo izgubil, ako Vaše trditve drže. — Ako upnik denarja noče sprejeti, ga morate položiti pri sodišču; ie sodni polog velja kot plačilo in Vas obvaruje pred stroški izterjave (odvetniških opominov in tožbe). Nova hiša in plačilo davščin. Ivan K. Zgrada-rino morate plačati tudi od nove hiše; oproščeni ste le za prvih deset let plačevanja dopolnilnega davka in samoupravnih doklad k zgradarini. O tem, koliko znaša zgradarind in kako se izračuna, smo na tem mestu že pisali. — Najemnika (prenočevalca) morate prijaviti, ako plačuje najemnino, davčni upravi. PrijaVo osebe, ki ji dajete hrano, lahko opustite. —i Za plačilo pridob-nine od obrti, ki se izvršuje v hiši, jamči stvarno tudi nova hiša. Konji se penijo; odpomoč. Henrik š. S. Konje krmite z domačo suho deteljo. Ko se najedo, se tako penijo, da jim iz gobca kar voda teče. — Na daljavo, odnosno brez pregleda konj Vam ne moremo svetovati odpomoči. Vzrok penjenja ne tiči v zavživanju domače detelje, marveč kje drugje. nila. Turek se je zadovoljno zarežal in legel spat. Matjažek pa je skrivaj zajokal: »Oh, gotovo ga je zadel!« Tedaj pa je priletel skozi okno kamenček. Matjažek je planil pokonci. Da, bil je Tinček, živ in zdrav. »Hitro!« mu je šep- nil in pocenil za ogel. Matjažek je v trenutku povezal culo. Potem je pritrdil vrv in se spustil na tla. »Vse varno!« mu je šepnil Tinček. »Vzemi vrv, morda jo bova še rabila. Tako. Sedaj pa za menoj! Molči in ne povprašuj ...« Hodila sta vso noč. Skozi mesto sta prišla neopažena. Le tu in tam je zarenčal pes, pa ga je Tinček takoj potoležil s skorjo kruha. Ko je vzšlo sonce, sta bila že daleč, visoko v hribih. Pri belem dnevu nista upala hoditi. (Dalje prihodnjič) Učenjak Učitelj: »Zakaj se dviga živo srebro, če denemo toplomer v vročo vodo?« Učenec: »Ker ga spodaj peče.« Nima časa mazati... Francka: »Ti, meni se zdi, da sem slišala miš cviliti« Franček (pol v spanju): »Mar misliš, da bom vstajal ter jo namazal z oljem, da ne bo cvilila?« Skrivalnica Kam se je skrila prijateljica? N&Mim malčkom ßvJkj4 glavni dobitniki velikega RAD ION tekmovanja! (Din.Taooo"--): ^ T,m*t "" M oru, 3. nagrada (Din. 3.000-- ): ,eL VuIridž D, Negotin 'Somodja D, čačak Hajden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnik I., Bizovič Figenwald H., Zagreb Stošič V, Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova Rača Lazič T, B. Brestovac Mohorič M., Trogir Milinkovič 1., Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanove! Zaboj J., Vrbica Binder F, Maribor Skročič D, Sv. Lucija Balogh A., Skoplje Razdira V, Kranj Čop U., Boh. Bistrica Mitrovič V., Kamenica Pavlin A., Radomlje Semičer O, Mislinje Lehar A., Sombor Jemejič A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Viiksanič U, Hrtkovci Sabanovič V, Sarajevo Mickovič Z., Beograd Bobuš V, Zagreb Mahecka S., Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana Gašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev Stipanovič D., Split Petrovič A., Ohrid Turk D„ Ljubljana Emeršič M., Ptuj Košar A., Novisad Czaja M., Petrovgrad Pivec M., Kraberk Starec A., Ljubljana Medan J., Dubrovnik Anzelc I., Kranj Cebe M., Fram Širok I., Vrhnika Skok P., Vrapče Auif M., Studenci Bašič M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac Stibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E.. Bled Kristan L, Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik Grbič N, Sid Junkovič M, Krapina Kržič L, Šoštanj Finzinger S, Kamnik Mirkovič V,.Palanka Kopič M, Potplat Findenik E., Dravograd Štefančič M., Ljubljana Soldak J., Mtadenovac Kinč A., Ivanovo Dristanlč JC, Zagreb Veranek F, Var. Toplice Kobsa A, Zagreb Daničič Lj., Gor. Milanovac Bojaški V, Senta Levstik K, Travnik Stasni M, Pirot .Modreč T, Jesenice Zobenica l.t Sombor Devčič O., Zagreb Ergotič F, Vel. Kopanica Kovačevič Ružica, Osijek Zupančič P, Mokronog Wild M, Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M, Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V, Blinski Kut Mardešič M_ Zagreb Mikša A., Rog. Slatina Birg V., Pustošija Vukasovič V, Zagreb Briš T, Sušine-Djurdfenovač iVučimilovič B., Zagreb Becič G_, Beograd Štrukelj A., Borovnica Krajger O, Ljubljana Balogh E, Moravice Arh K, Zagorje Leštar S, Novisad Žrebanje nagrad Je izvršila posebna ocenjevalna komisija. Vsi odgovori so bili takoj ko smo jih prejeli označeni » tekočimi Številkami. Prejeli smo skupaj 294.021 reiitev od teb 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izžrebani. Nagrajencem iskreno čestitamo In se zahvaljujemo prav vsem, ki so se našega tekmovanja udeležili. Člani ocenjevalne komisije so bili t Dr. Mate Perii Kr. javni notar, Kamilo Krvarie, ravnatelj „Hrvatskega Lista", Ing. Ante Safner, ravnatelj jugosl. d. d. Schicht—Lever, Dragan Gregurovlc ?ef reklame jugosl. d. d. Scmchi-Lever. Kadarkoli boste odslej prali z Radionom, mislite vselej na navodilo o uporabi, ki j« tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka. Ravnajte se natanko po njem, potem bo Vaie perilo vedno lepo belo In bo ostalo dolgo kot novo. CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča nove knjige: Turnšek, Leto božjih skrivnosti, oris li-turgičnega leta po misalu, broš. 25 din, vez. 30 din. Materinski dan, najbolj priporočljivi pripomoček za materinsko proslavo (dramatične in glasbene točke), broš. 20 din. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vserni premembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji, 12 din, za naročnike »Slov. gospodarja« 6 din. »Naš dom« 1938, 1. štev. 8 din, celoletna naročnina 20 din. Brenčič Marija: Spev tihe doline, broš. 4 din. Grofov jagar, povest iz domačih hribov, Cirilova knjižnica, 12S. zvezek, broš. 18 din, vez. 28 din. Pene Baz;.n: Žito poganja, roman, Cirilova knjižnica, 127. zvezek, broš. 18 din, vez, 28 "din. Pierre Mauriac: S' -1ka 13G ..., povesi, Cirilova knjižnica, 123. zvezek, bi oš. 12 din, v -. 18 din. Cajnkar: Potopljeni svet, drama v štirih dejanjih, broš. 22 din, vez. 34 din. Valant: Borba krščanskih strokovničar- jev za nov red, broš. 8 din. Žvan Jakob: Nova pota, doneski k proti- alkoholnemu gibanju, broš. 10 din. Dolenc-Maklecov: Zakonik o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili, vez. 72 d'n. Čampa Ivan: Iz belih noči, vez. 18 din. Dr. Luknjan: Izbrani spisi sv. Cecilija Ci- priana, broš. 36 din, vez. 48 din. Ušeničnik: Katoliška načela, nekaj smernic katoliškemu dijažtvu, vez. 58 din. Dr. Brecelj: Ob viru življenja, 13. knjiga Znanstvene knjižnice, broš. 88 dLo vez. 104 dm. Jakobi-Leigh: Poročnik indijske brigade, povest, 21 din. * COSEDA-I SO IZŠLE SLEPEČE KNJIŽICE »SLOV. GOSPODARJA«: 1. Zemljiška knjiga.....5 dm 2. Kako si sam izračunam davek 4 din 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji (Razprodano) 4. Predpisi o cestah in prometu na njih.........14 din 5. Zakon o volitvah narodnih poslancev .........8 din 6. O bolnišnicah in bolniških pristojbinah .........5 din 7. Koliko sme odvetnik računati 5 din 8. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov.........5 din 9. Uredba o kmetijskih zbornicah 5 din 10. Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev . . 5 din 11. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in a tentičnimi tolmačenji do 1. febr. 1938 . 12 din Naročniki »Slovenskega gospodarja dobijo knjižice za polovično ceno. GOSPODINJE! Navodila za vkuhavanje dobite v raznih strokovnih knjigah. Pišite po ponudbo. — Papir in vse druge potrebščine dobite po ugodni ceni pri nas. Radi bi Vam postregli. Oglasite se pismeno ali osebno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Maribora ali Ptuju. MALA OZNANILA Cenik malta •glasom. Vsaka beseda v maiem oglasu stan« Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm* Din 2.50. — Kdor insgrira tako, da, ne pove svojega naslova, ampak mora zbirat' uprava list« prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej« sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 1.—. sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: : Uaote, «"okle in delavce sprejme posestvo »Grič« Pvošpob. _952 Kuharica srednjih let, delavna, poštena, se sprejme takoj v večji trgovski hiši kot gospodinja. Ponucii e pa uprava »Sloven. gospodarja« pod »Stalna, dobra siužba Maribor 990«. 15l8tna rl-klica se 6e5i izučiti šivanja na deželi. Marinič, Grabšinci 18, Sv. Jurij ob šeavniei. 991 Potrebujem pošteno učenko za kuhinjo (dobi tudi plačo l in učenca v gostilni. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja«. _ 9S7 rasten hlapec, vajeii poljskega dela, ki se razume tudi na hmelj, se takoj sprejme v službo v župnižee bliža Ceija. _S&5 Pridno dtek e, vaj: no kuhe in vseh gospodinjskih del, se sprejme takoj v trgovsko hišo na deželi. Fcnudbe: gospa Franja Iršč, Gornji Do-lič, pošta Mislinja. 993 Pekovskega vajenca s-preime pekarna M. Strou-hal. F -. Jurij ob Tabora. 998 Učenca iz poštene hiše, s srednjo šolo, ki ima veiilje do trgovine, sprejme takoj: Franio Steinfcaucr, Kaoela-Platina Radenci. 997 POSESTVA: Prodam posestvo: hiša, gospodarsko i ilopje, sa done:-: i k, njive, travniki, gozd. Redi se pet glav živine. Tudi parceliram. Jožef Dečko, Vo-dranči, Sv. Bolfenk pri Središču. 999 Posestvo ca 9 oralov obctelovanega polja, primemo za vrtnarja ali voznika, s stanovanjem, hlevom, živim in mrtvim inventarjem, elektriko, vodovodom, ob cesti v Rušah, se ugodno da v najem. Vprašati: Kulmer, Ruše. 974 Lepo srednje posestvo pri trgu Rajhenburg na prodaj. Novo poslopje, fino polje, sadonosnik, v ver :lcm kraju. Prodam zaradi bolezni. 8S6 Hišo z vrtom in sadnim drevjem, i :.trt ure od železniške postaje, oddam fekoj v najem. Zelo ugodno za upokojenca. Tibolci 29, Moškajncl. Pismene ponudbe: Kristina Horvat, Ljubljana, Kolodvorska 29. 981 RAZNO: TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vročice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. "Žagano kc-je odda Pistar, Maribor, MVnska 18. 995 Prodani štiri orale koinje. Koprivšek Klemenčič, Sv. Peter pri Maribor«. Prodam: en čevljarski stroj, eno moško obleko, en gumi-plašč — poceni. Maribor, Kopitarjeva 14, pritličje, levo. 976 Kmetice! Dobro zamenjate bučnice in tudi repico (rips) v tovarni olja, Maribor, Taborska ulica 7. 980 VSO ŽELEZNINO kakor tudi vodne žage, žag« robidnice znamke Riba, amerikanake žage, kroA-ne žage v vseh velikostih, vodovodne cevi, hidravlične ovne ali vidre za napeljavo vodov» da na hribe, dobite v najboljM kvaliteti p« smernih cenah v trgovini želesailne Alfom Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 98J Jabotčnik od 5 litrov naprej le po 2 din in vino dobite ▼ trgovini F. Senčar, Mala Nedelja. 838 Badi preselitve trgovine s julijem ae bo vršil« oblastveno dovoljena razprodaja vsega mamt-fakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga od 12. junija pa do 1. julija 1938 pri Ivanu Mesko, trgovcu pri Bolfenku v SL goricah. Vso blago se bo prodajalo po nabavna (lastnih) cenah. Kmetje.' Delavci! Dana Vam je prilika, da kupite v tej kratki dobi VaJ« potrebščine po izredno nizkih cenah. 933 MoStna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanj« jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc, Maribor, Gosposka 11. 593 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tek*-tiluih toviu-n, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« a vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženska obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in pol svil a za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 13« din. Paket »Serija Z-< z vsebino 3—3.20 m dobrega suk-. na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160.— In Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti ▼ modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošOjalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Pri dveh ali več paketih primere® popust. 960 Vabilo na XXVIII. redid občni zbor Kmečka hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se bo vršil 29. junija 1938 ob pol devetih predpoldna v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbor*. 2. Poročil« načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti, če bi ob navedeni uri občni zbor ne bfl sklepčen, sa vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih. Odbor. 97T Halo! I lato I Najstarejša oljarna Tomaž Krajnc, Fram, zamenjuje in prodaja pod najboljšimi pogoji vsakovrstno pristno sveže olje. Zamenjava brez vsakega plačila. 973 Za mesec junij vam nudimo sledeče kipa: Srce Jezusovo cm 20 30 35 Din 20.- 65.- 35.- 37.- 40,- 48.- BS< cm 40 45 55 65 90 100 Din 65.- 75.- 100.- J00-- 310,- 1720.- 2158^ Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 26 30 40 Din 55.- 80.- 100.- 90.- 120,- 280^ Pri naročilu napišite velikost in ceno, — Priporočamo s« za naročila! Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj. RAZNO: KOSE garantirane, arpe, brusne kamne, Škropilnice za vinograda, poljsko orodje, železnim, ipecerijo kupite ugodno v trgovini Josip Ja-godič, Celje, Gubčeva ulica 2, poleg uprave »Slovenca«. 831 MOSTIN mostna esenca za izdelovanje zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po podil. Drogerija Kane, Maribor. i»3 2500 din potrebujeta, da zaslužite 1000