Poitnina platana v gotovini.
Posamezna Številka velja 2 K.
Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo In uprav« nIStvo Je v Šelenbur« go vi ulici 5|l.
».	>'i-. v
a ■
’ - '
I J
I •
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih pose?1
Štev. 4.
Ljubljana, 1. «decembra 1
Oglase se raCuna po posebnem ceniku.




iskarna Makso n v Ljubljani.
I urednik: Hovlek.
V


.«jo v Ljubljani.
Leto i.
Vsem hišnim posestnikom iz cele Slovenije!
VaSa ara bije!
ki sc vrši v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Hišni posestniki iz vseh mest, trgov iu vetjih krajev, udeležite se tega protestnega shoda, pripeljite seboj tudi znance, ne strašite se pota, ne stroškov, ker gre Vam sedaj za vse!
V Beograda sklopa zakonodajni odbor « novi stanovanjski uredbi. S to uredbo hočejo brezpravno stanje, v katerem se nahajate, podaljšati za šest let, to se pravi toliko kot z zakonom določiti, da nikdar ve? ne boste lastniki svojih hiš, da nikdar vež ne boste prosto in svobodno razpolar gali s svojim domom, s svojo lastnino, ki ste jo pridobili s težkim trudom in delom na pošten nažin, ne pa s spekulacijo in dvomljivimi medvojnimi in povojnimi kupčijami.
Odpraviti hočejo takorekož zasebno last pri hišah! V Rusiji priznavajo sedanji oblastniki zopet zasebno last. Hiše so svoj-žas razlastili ter bi jih vsled tega država morala vsaj teoretično tudi vzdrževati, pri nas pa že sedaj nima hišni posestnik nobene pravice pri hiši, ki jo je sam postavil, povrh pa jo mora še tudi sam vzdrževati in popravljati, za to da drugi gospodarijo v nji ter se ne ozirajo na lastnika toliko kot na lanski sneg.
Leta 1916 je bilo vpeljano varstvo najemnikov med svetovno vojsko. Takrat je morda imelo nekaj smisla za to, da so imele žene in otroci vpoklicanih vojakov zasigurano stanovanje- Takrat pa je bila tuđi skoro vsa trgovina vezana. Bili so izredni časi in je morda res zahteval splošni blagor, da se prosto razpolaganje s stanovanji' nekoliko omeji, če tudi ne toliko, kot so je avstrijske naredbe v resnici omejevale. Vendar je pa imel tudi po vojnih naredbah hišni gospodar pravico odpovedati najemniku, če je sam nujno rabil stanovanje zase in za svojce. Bila je vsaj senca lastninske pravice hišnemu posestniku priznana.
Sedaj veljavna naredba z dne 21. maja t. 1. pa je tudi to pravico odpravila, ker more po nji gospodar v lastni hiši dobiti
stanovanje le, če dosedanjemu najemniku stini preskrbi stanovanje. Tisti, ki je enkrat slučajno postal najemnik, ima pravico prebirati v hiši, hišni lastnik pa ue more v lastno hišo. Najhujše vojne rekvizicije živil, so puščate lastniku toliko, kot je sam zase rabil, le hišnemu posestniku jemljo še dandanes to pravico. Vsa trgovina je popolnoma svobodna že več kot dve leti, vsak dela s svojo lastnino kar hoče, le hišni posestnik je izročen na milost in nemilost ljudem brez vsake uvidevnosti, povrh pa še zasmehovanju in gospodarskem uničenju. Sedanje stanje pa tudi ni socijalno. Kako pride kdo, ki je enkrat slučajno prišel v kako stanovanje ali lo-kol, da je v njem več kot lastnik, drugi, ki ga pa ravno tako rabi, pa ne more vanj ter mlajši naraščaj sploh ne bo nikoli mogel izvrševati svojega poklica, ker lokalov ne bo dobil.
To neznosno, negospodarsko in tudi nesocijalno stanje, ki bije vsem pravnim pojmom v obraz, pa hočejo uvesti naravnost kot nekaj stalnega. Če bo enkrat uvedeno za šest nadaljnih let, bo ostalo potem tudi za naprej. Zasebna last pri hišah bo takorekoč odpravljena. Stanovanjska beda pa seveda s tem ne bo zmanjšana, kajti tisti, ki danes nimajo stanovanj, jih tudi po tem ne bodo imeli, če ne bo novih hiš, imeli pa jih bodo ie tisti, ki so čisto slučajno enkrat pred časom prišli v hišo, katere takorekoč lastniki so oni brez vsakega pravnega naslova dejansko postali. Ne gre torej za zaščito najemnikov, ampak za uničenje in razlastitev hiš. posestnikov, ki po ogromni večini niso kapitalisti, ampak ljudje, ki so svoje prihranke naložili v hiše, da bi imeli na starost od česa živeti. —
Zveza društev hiš. posestnikov v Sloveniji in Prvo društvo hiš. posestnikov v Ljubljani poslalo je že nešteto protestov in spomenic na vsa pristojna mesta. Neštetokrat so pojasnjevale deputacije hiš. po-sestrijkov neutemeljenost in brezsmotre-nost dosedanjih vladinih ukrepov, toda kot se kaže, doslej zaman. Obljubljali so sicer, da bodo nevzdržno stanje hiš. posestnikov «blažili in stopnjema zopet uveljavili prostost hišne lastnine, — mesto tega pa hočejo sedaj uzakoniti za nedogleden čas takorekoč popolno odpravo lastninskih pravic hišnih posestnikov.
Sedaj gre za vse! Gre za samopomoč! Sami si moramo pomagati! Sami moramo izsiliti svoje pravice!
Na shodu, v nedeljo dne 11. decembra
v Ljubljani sklepalo se bo o akciji vseh hišnih posestnikov, ki naj izsili naše pravice, ki so zajamčene v ustavi zasebni lastnini in v vsem obstoječem pravu. Po vsej državi se bodo vršili, oz. se vrše shodi hiš. posestnikov. Če pademo sedaj, ne bomo več vstali. Ne gre vež za besede, ampak za dejanja! Za dejanja, ki bodo daia odmev in povdarek našim opravičenim zahtevam !
Glavni shod vseh hišnih posestnikov iz cele Slovenije bo shod dne 11. decembra t. 1. v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union, ob 10. uri dopoldne.
Protestirali bodemo tudi proti nameravanemu povišanju vseh direktnih davkov, posebno hišno najemninskega davka, zatorej naj se shoda udeleže tudi zemljiški posestniki in oni hišni posestniki, ki nimajo najemnikov.
Pridite na ta protestni shod vsi hišni posestniki iz vseh krajev Slovenije! Agitirajte za udeležbo na tem shodu, ne zamudite ga, pridite sami in pripeljite svoje znance seboj! Zavedite se svojega položaja! Vaša ura bije! Gre Vam za vse!
Mi protest proti uredil! In proollulKu.
(Konec.)
Radi teh navedenih ugovorov obračamo se na zakonodajni odbor skupščine, de ne odobri te uredbe, temveč da pozove ministrstvo, da predloži novo osnovo zakona, odgovarjajočega prilikam, pravici ja enakosti državljanov.
Naposled naj ministrstvo poskrbi, da pripravi osnovo zakona, v katerem je točno navesti, kedaj bodo lastniki zgradb zopet dobili pravico svobodnega in neomejenega razpolaganja in gospodarstvo s svojo posestjo.
Osnova zakona mora biti taka, da je v glavnih načelih za celo državo enak«, osnovnica za povišanje mora biti samo dinar. V koliko bi hotela pogoditi kaka stranka, bodisi gospodar ali najemnik, da se točno določi, kdo se ima smatrati za ekonomsko slabejega.
Uradniki ne morejo na račun gospodarja imeti kakih izjem, posebno se ne sme iz dohodkov izločiti draginjska doklada. V dohodke najemnikove je vraČu-niti vse doliodke oseb, s katerimi se živi v skupnem gospodinjstvu.
Za podnajemnike morajo najemniki plačati hišnim posestnikom primeren od-
stotek od prejete podnajemnine, ker če je več oseb v hiši, bolj se kvari poslopje in je treba češčih popravil.
Da se pod doklade v čl. 5 nc razume samo gostašeina itd., temveč vse davke in doklade, ki se plačujejo avtonomnim telesom, odmerjeni na hišno-najemn inski davek.
Vsi pravilniki se morajo spraviti v sklad in glede uredbe ne sme biti noben pravilnik z drugim v protislovju, a nikakor se ne smejo uredbe same menjati ali krivo tolmačiti.
V vseh vprašanjih se morajo zaslišati hišni posestniki in se ne sme ničesar odločiti brez njihov({ga privoljenja.
H vsakemu pravnemu postopanju se mora pritegniti po organizaciji določene zastopnike hišnih posestnikov.
Glede pravilnika za Slovenijo pa je Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani izročila ministru dr. Kukovcu, kralj, namestniku Ivanu Hribarju in načelniku Adolfu Ribnikarju naslednje
pomisleke:
1.	Člen 1. določa, da je za ugotovitev najemnikovega letnega dohodka merodajen dohodek ^zadnjega leta, ki služi za podstavo v oduuKro dohodninskega davka. Dalje pravi ta člen, da je to treba dokazati s plačilnim nalogom o dohodnini zadnjega leta. To jc popolnoma nepravilno, ker marsikateri dohodek, kakor draginjske doklade uradnikov itd. niso podvrženi dohodninskemu davku. Vpoštevati je dalje treba, da v najemnikovi družini stanujejo tudi razni drugi stanovalci, kakor otroci, ki imajo že svoje dohodke, dalje ima lahko žena najemnikova premoženje, stariši najemnika itd.. Ge se; torej vzame samo dohodek najemnika, kakor predpisuje pravilnik, jc s tem v neštetih slučajih hišni gospodar oškodovan. Pripeti se slučaj, da je najemnik stanovanja uradnik z manjšo plačo, katera lahko zahteva samo trikratno zvišanje stanovanja, med tem, ko je njegov sostanovalec lahko pravi bogatin in ne bo ničesar doprinesel za povišanje stanarine. V tem oziru popolnoma pravilno predpisuje pravilnik za Dalmacijo, da je treba v najemnikove dohodke prišteli vse njihove dohodke in je izrecno navedena tudi drag. doklada uradnikov, dalje pa tudi vse dohodke vseh oseb, ki stanujejo v skupnem gospodarstvu z najemnikom samim. To je tako velik razloček med pravilnikom za Dalmacijo in onim za Slovenijo, da je treba to spremeniti in napraviti enake pravilnike, ker nikakor ni dopustno, da bi bili hišni posestniki v Sloveniji toliko na slabšem od onih v Dalmaciji.
2.	K členu (>. se ugovarja, da se stanovanje takoj po izpraznitvi prevzame in se vselitev takoj izvrši, pri tem pa je treba določiti nekaj časa za snaže Inje in event. popravilo stanovanja. Pri tej točki tudi odločno protestiramo proti temu, da se stanovanja po izpraznitvi, v več slučajih takoj zapečatijo, kar je popolnoma nepo-stavno in nepravilno in se to godi menda samo v Ljubljani in najbrže prav nikjer drugod. Radi tega so se hišnim posestni-
kom napravile že marsikatere škodo, ko so stanovanje ne more zračiti, popravljati, posebno v onih stanovanjih, v katerih se nahaja razen mrčes. To zapečatenje stanovanj je treba takoj odpraviti, kor naša sedanja ustava nam garantira popolno svobodo stanovanj in v njega brez občinske asistence nima nihče pristopa.
3.	K členu 8. ugovarjamo, da je za stanovanja predpisano kot maksimum premalo sob in da ima pravilnik za Hrvatsko in Slavonijo v vseh slučajih dovoljeno imeti eno sob več, kakor p v Sloveniji, torej naši bratje smejo razpolagati v vsakem slučaju z eno sobo več, kakor mi Slovenci. Tudi smo v vseh naših spomenicah in predlogih povdarjali, da mora hišni go-
podar radi uprave imeti vedno eno sobo več, kakor drugi najemniki, ker je vendar hišo za to zidal, da bo v njej prosto prebival.
4.	K členu 9. pripominjamo, da morejo gospodarji v Ljubljani in v Mariboru v 48 urah naznaniti vsako prazno stanovanjc. Ge tega ne store, pa jih zadene kazen do 50.000 K. Ta člen 2. odst. jc pa čista izjemna določba za Ljubljano in Maribor in nima v naredbi sami nobene pravne opore. S tem določilom se je hišnim posestnikom v Ljubljani in Mariboru naložilo specijalno breme in možnost šikaniranja. To predpisuje pravilnik popolnoma napačno, ker uredba tega ne zapopa-de, stanovanjska oblast pa nima pravice nekaj zahtevati, kar ni predpisano v naredbi.
5.	K členu 14. protestiramo, du ima stanovanjski sosvt* odločati samo pri najemninah za lokale in pri oddaji stanovanj, ne pa tudi pri določitvi stanarin za stanovanja. S tem se bo hišnim posestnikom zgodila velikokrat krivica, ker bodo prepuščeni velikokrat samo volji dotičnoga uradnika pri stanovanjski oblasti.
6.	Pri členu 18. moramo izpodbijati določitev, da se sme prisotni stranki izdati odlok tudi samo ustno, ne pa vedno tudi pismeno, kakor je povsod običajno.
7.	Odločno moramo ugovarjati proti členu 19. in sicer točki 4., da priziv pri d odeli vali nima odložilne moči. To je tako nepravilno določilo, da je s to določbo vsaka pritožba in rekurz popolnoma brez pomena, ker je jasno, če se bo najemnik vselil, da potem je popolnoma vsei/no, ke-daj in kako bo rekurz rešen, ker najemnik ne bo dobil drugega stanovanja in bo enostavno ostal v stanovanju, za katerega mu druga instanca ni priznala pravico bivanja. Pri vsakem pravnem postopanju se vendar razsodba toliko časa ne izvrši, da postane pravomoćna, ker drugače je s prvo instanco rešena končno vsa zadeva in bi bilo nadaljnje postopanje samo brezpredmetno zapravljanje časa in denarja. 'Pa točka se mora brezpogojno v pravilniku spremeniti, ker drugače mora izginiti vsako zaupanje v pravilno upravo.
8.	Nadalje moramo k členu 19. ugovarjati, da je rok 3 dni za pritožbo vsekakor prekratek in da je treba določiti vsaj na 8 dni, kakor je to določila prejšnja stanovanjska naredba in imajo to predpisano tudi pravilniki za druge pokrajine.
9.	V členu 20. je določeno, da druga instanca obstoji iz samih juristov brez zastopnikov interesentov, torej brez navzočnosti hišnih posestnikov. Ker bodo ti zastopniki vedno sami uradniki, je očivid-no, da bodo imeli pred seboj vedno samo najemnika in nikoli ne hišnega gospodarja, kar se godi že tudi dam k skoro pri vseh oblastvih, zlasti pa pri sodiščih. Zahtevamo, da se v drugo instanco pokliče zastopnike hišnih posestnikov.
10.	Glen 22. popolnoma nepravilno in krivično predpisuje, da mora 20% pristojbino plačati vedno samo hišni posestnik in nikoli ne najemnik sam. Pri vseh pravnih vprašanjih je vedno in povsod veljalo načelo, da ima stroške tisti plačati, kdo pravdo izgubi, odnosno kdo ni pravilno postopal. Ge se torej izkaže, da je gospodar pravilno stranki predpisa! stanarino, je več kakor jasno, da je v tem oziru zakrivila postopanje stranka in ne hišni gospodar in da ima tudi stroške plačali najemnik.
Pri tej točki moramo odločno protestirati proti postopanju in odločitvi ljubljanskega drž. stanovanjskega urada, ki je kar na svojo roko potuhtal zahtevo, dn mox-a vsako pritožbo ozir. prošnjo v najemninskih zadevah vedno vložiti hišni gospodar in nikoli ne najemnik, kar ni v naredbi nikjer predpisano in nimajo pravilniki za druge kronovine nikjer tega krutega določila. Tudi s to odločijo se je hotelo hišne gospodarje materijelno oškodovati, ker morajo vedno ti plačati visoko kolkovino 28 K za vsako vlogo. Zahtevamo, da se to samovoljno postopanje navedenega stanovanjskega urada takoj ukine.
11.	Kako je zašel v pravilnik člen 23. nam ne more biti jasno, ker uredba sama prav nikjel’ ne določa, da bi smela stanovanjska oblast stranke, in to bodisi hišne posestnike ali pa najemnike, preseljevati iz enega stanovanja v drugo. To je popolnoma proti uredbi in mora ta ‘člen vsekakor izpasti iz pravilnika, ker je vendar očividno, da pravilnik lahko predpisuje uradovanje stanovanjski oblasti, ne pa nekaj določiti, kar dosedaj niti dosedanje uredbe niso vsebovale. Ge se bo začelo izvajati ta člen, potem ne bo več nobt|n najemnik varen v svojem stanovanju, ker se zna vsakemu pripetiti, da se ga preseli i/. dosedanjega večletnega stanoavnja v drugi del mesta, ali pa tudi iz mesta na deželo. To je tako kršenje postave, da mora pristojna oblast ta člen takoj izbrisati, ker drugače se utegnejo izvršiti nad gospodarji in najemniki krute krivice in se lahko prične pravo šikaniranja hišnih posestnikov.
■	ii~iwiTn.ti—-—
Mesto dosedanjega pravilnika je izšel v Uradnem listu št. 202 pod štev. 319 sledeči novi
Pingiln!!?.
A. MATERIALNA DOLOČI HA.
I.	Splošna določila.
§ 1. Ge stopi kot novi najemodajale« na mesto najemnikovo lastnik zgradbe
(člen 2. uredbe), nadalje, če izvršuje sta-novansko oblastvo pravico razpolaganja s stanovanji (V. poglavje uredbe), o teh najemnih predmetih (delili) ni dopustna tožba na priznanje obstoja ali neobstoja najemne (podnajemne) pogodbe. Že tekoče pravde se morajo ukiniti po predlogu ali uradoma (§ 190. c. p. r.). To velja od trenutka, ko so udeleženci (lastnik zgradbe, najemnik, podnajemodajalec, podnajemnik) z odlokom obveščeni o vstopu lastnikovem, odnosno o razpolagi s stanovanjem.
S potekom določene izpraznita ene dobe, ako pa m »gre za izpraznitev, z dnem, ki ga določi stanovansko oblastvo, je smatrati najemno pogodbo glede dotičnih prostorov (delov) za razvezano. Ko stopi lastnik zgradbe na najemnikovo mesto, odnosno kot stanovanjsko oblastvo dodeli stanovanje, nastopi glede teh predmetov med novim najemodajalcem in novim najemnikom novo najemno razmerje.
II. Najemnine.
§ 2. Ako je najemnik stanovanja erar, je določiti najemnino tako, lakor če bi bila stanovanje najela oseba, kateri gre pravica do naturalnega stanovanja, ali oseba, kateri je država dotično stanovanje dodelila.
§ 3. Osnovna najemnina, po kateri se ugotavljajo vse najemne cene, je določena v členu 3. uredbe ter obseza čisto najemnino, od katere je odbiti vse doklade, navedene v členih 5. in 11. uredbe, in morebitne druge doklade. Kdaj se smr ta osnovna najemnina v posameznih primerih zvišati, je določeno v členih 4., 5., 6. in 10. uredbe.
Ako bi najemnik zahteval, mora najemodajalec osnovno najemnino verodostojno dokazati.
Zoper povišbo najemnine je pritožba v vseh primerih dopustna.
Ako je pri določanju najemnine v zmi-slu členov 5., 6. in 7. uredbe ugotoviti najemnikov letni dohodek, služi za podstavo gohodek zadnjega leta, ki je bil podstava za odme ro osebnega dohodninskega davka.
Ako bi dohodka zadnjega leta davčno oblastvo šc ne bilo določilo, služi pri določitvi najemnine začasno za podstavko tolik dohodek, kolikršnega je davčno oblastvo določilo poslednjikrat.
Dokončno se v tem primeru določi višina najemnine šele v trenutku, ko davčno oblastvo dogotovi letni dohodek za zadnje leto, in sicer za vso najemno dobo, za katero se je morala najemnina zvišati v duhu te naredbo.
§ 4. Ko se v znhslu člena 8. uredbe določa primernost in višina za posamezne dele stanovanja (sobe z opremo ali brez nje), ki se mora določiti redoma pred oddajo v podnajem (najem), je treba pred vsem ugotoviti najemno ceno vsega stanovanja; ako pa uporablja hišni lastnik stanovanje sam, je določiti najemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati, ako bi bilo stanovanje, oddano v najem.
§ 5. Lastniki hiš in drugi najemodajalci, ki dajo v najem ali podnajem eno ali več sob' (del svojega stanovanja), smejo od
najemnika (podnajemnika) zahtevati za eno ali več sob brez opreme največ 100% a za sobo ali več sob z opremo največ 300 odstotkov (istega dela najemnine, ki odpada na najeto sobo ali več najetih sob sorazmerno. Prednja soba in druge pritikline se pri tem ne štejejo.
Ako vzame eno ali več sob (del stanovanja) z opremo v najem ali podnajem več oseb, se sme zahtevati razmerno višja najemnina, toda povišek ne sme pri dveh najemnikih (podnajemnikih) znašati več nego dve tretjini, pri treh in več najemnikih (podnajemnikih) ne več nego najemnino, ki bi se smela zahtevati od enega samega najemnika (podnajemnika).
Oni najemniki sob, ki menijo, da pre-seza dovoljeno mero dosedanja najemnina, ki so jo pogodili in plačali, se smejo obrniti na pristojno stanovansko oblastvo in zahtevati, da se višina najemnine določi po gorenjih določilih.
Za najemnino, ki se plačuje za sobo ali vtič sob z opremo, ima najemnik poleg uporabe stanovanja in pohištva pravico zahtevati običajno postrežbo in posteljno perilo. Če najemodajalec trdovratno zanemarja to dolžnost ali če* provzroča najemniku druge težave in motitve, je kazniv po členu 30. uredbe. Kazen bodi ostrejša, ako je hotel po tem načinu najemnika prisiliti, da bi plačeval več.
§ 6. Ali je določiti najemnino po členu 9. uredbe, za to je merodajna vsakokratna dejanska uporaba najemnih prostorov.
§ 7. Davščine in pristojbine, ki jih trpi* najemniki, so v členu It. uredbe navedene taksativno. Najemniki morajo mimo tega trpeti zgolj gostaščino, navedeno v drugem odstavku člena 5. uredbe.
Najemodajalec pa ne sme od najemojemalca terjati nikdar več, nego plačuje on sam iz tega naslova.
Doklade na davke plačuje najemodajalec vse.
Ul. Oprostitve od omejitev.
§ 8. Vseh omejitev, torej posebno omejitve glede ugovarjanja zoper višino najemnine in glede razpolaganja s stanovanji so oproščene zgradbe in so oproščeni' prostori, navedeni pod točkami 1. do 3. člena 12. uredbe.
IV. Prestanok najema.
§ 9. Za odpovedno postopanje po členu 18. uredbe veljajo določila civilnega pravdnega reda z naslednjimi dopolnitvami:
1.	) Ako odpove najemodajalec najem po določilih IV. poglavja uredbe, mora vložiti odpoved pri pristojnem sodišču pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik. V odpovedi mora najemodajalci navesti vse odpovedne razloge in ves dejanske okolnosti ter ponuditi vse dokaze, na katere opira svoje odpovedne razloge. V pravdi, ki nastane vsled ugovora zoper odpoved, ne more najemodajalec uveljavljati novih' razlogov in dejanskih okolnosti, katerih ni navedel V odpovedi.
2.	) Ako je treba po določilih člena 14. št. 1., 5., 6. in 7., in člena 16. uredb» predhodnega dovolila stanovanskega obla-
stva I. stopnje mora najemodajalec predložili svoji izpovedi tudi odlok stanovanjskega oblastva 1. stopnje s pritrdilom, da je pravomočen.
3.) V najemnih pravdah, ki se tičejo najemnih pogodb z enomesečnim ali krajšim odpovednim rokom, razpravlja sodišče po določilih §§ 448. do 453. civ. p. r. o postopanju v malotnih zadevah.
§ 10. O vsaki vloženi odpovedi stanovanj in drugih najemnih prostorov kakor tudi o vsaki vloženi tožbi na obstoj ali neobstoj najemne pogodbe mora pravdno sodišče, nekvamo določilom § 1. tega pravilnika, obvestiti pristojno stanovanjsko oblastvo I. stopnje; to pa mora izporočiti pravdnemu sodišču, ali hoče razpolagati s tem najemnim predmetom.
(Konec prih.)
/nSečnažrtev:
(Spominu vrrrrrlemu hišnemu posestniku in
rač. nadsvetniku Avguštinu Zajc).
Grozna je bila vest, ki je pretresla v; pondeljek, 7. novembra 1921. Ljubljano; posebno še ljublj. hišne posestnike. Pod1 ojstrino noža je padel mož, ki ni poznal sovraštva. Po starših je prevzel ranjki tovariš enonadstropno hišo na Poljanski cesti št. 11, kjer je stanoval stisnjen s svoj» petčlansko družinico v malo stanovanje; obsegajoče kuhinjo in dve sobi, ker sl vsled stanovanjskih naredb ni mogel urediti večjega stanovanja. Sosedno stanovanje je pred leti odstopil iz usmiljenja drugi* stranki. V pritličju je pa imel v najemu gostilno Jalen, njegov bližnji sorodnik, katerega je ranjki vzel v hišo, da mu omogoči eksistenco, določil mu je zato malenkostn® najemnino. Z avgustom letošnjega leta bl> mu lahko zvišal za osemkratni znesek, « mu je šele z novemberskim terminom zvišal za trikratni znesek. In oni, ki bi mu bil dolžan hvalo, da se okorišča z njegovim imetjem, je prijel za smrtno orodje, ter prerezal nit življenja možu, ki ga je bila sama dobrota in ljubeznivost. Odigrala se je žaloigra. Kot junak je umrl mož, ki ni zagrešil ničesar drugega, kakor da je iskal pravico, ki mu je po božji in človeški por stavi šla. Ljubljanski hišni posestniki žalujejo ob grobu onega, ki je postal žrtetf današnjih stanovanjskih razmer. Ta žalosten dogodek naj bo glasen opomin onim, ki z raznimi naredbami le slabšajo dobro razmerje, ki jc vladalo leta in leta med gospodarjem in strankami, ko so se najemniki zavedali, da ni hišni lastnik njihov, sluga. — Vsem, ki smo poznali ranjkega, bo ostal spomin nanj svet. Počivaj v miru tovariš, ki si padel kot žrtev v boju za svete lastninske pravice!
Seja delegatov Pokrajinske zve** društev hišnih posestnikov za Slovenijo v. Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 11. dec-1921 ob pol 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih hotela Union v Ljubljani. Med drugimi važnimi točkami se bode na tej seji sklepalo o nadaljnih korakih in stališču hišnih posestnikov proti nameravani stanovanjski uredbi. Dolžnost je vsakega društva kakor tudi večjega kraja, da pošlje na to velevažno sejo več ali vsaj jednega svojega zastopnika.
Hetit, RdkotlC S Ml. "is:
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala : Ljubljana. D. z o. z.	Skladišče: Novisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firneš. Barva za pade.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), rnastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v
to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak.
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno no razpošiljajo.
T
L
9»
C
£
«J
JE
£
Prodaja na primerna odplačila!
Amerlkanska tvrdka
„SINGER“ širini stroji
Bourne & Co.» New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter je v stanu prevzemati vse v to spadajoče posle kakor: urejevanje tvornic s specijalnim! »Singer« šivalnimi stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstno olje, igle in nadomestni deli.
JINfiER“ Hi stroji, Boome & to. New York.
Ljubljana, šelenburgova ulica Sl. 3. Maribor, Dravska ulica Sl. 10.
Prodaja na primerna odplačila I
S
n
sr
»
5.
r*
ss
pa
Cl
2,
5*
S
•o
o
<
o
rx
P
a
p»
Stavbna družbou
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
Tehnične pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo m mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela in pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah In na Viču.
Kamnolom v Podpeči.
Idili S Mik	jj	Trgovina	j
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16	g IV. BONAČ, Ljubljana g
	D Selenburgova ulica 5. D
priporoča svojo veliko zalogo železa, cementa In okove za stavbe, peči,	Q priporoča svojo veliko zalogo ] D vseh pisarniških potrebščin. ]
štedilnike In kuhinjsko	Q Tiskovine vseh vrst se na- j]
opravo. Zmerne cene!	tisnejo v najkrajšem času. (] < pt' irjrjr n u-iov ir. iv n ir .n it irji 3
^wwwwwwwwwwww^.
4
4
Najstarejla slovenska
pleskarska in ličarka delavnica za stavbe, pohištvo, auto vozove in za vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
Ivan Bricelj
pleskarski \n iicartki mojster
LJUBLJANA —
Danajska cesta 15. Dalmatinova ulica 2.
Cene zmerne, fina in točna izvršitev, sa dobro blago jamstvo.

oblastveno poverjeni stavbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske In železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Gradišče štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavb po najkulantnejših pogojih.

88
88
88
88
83
83
88
83
88
R0
ro
us
03
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
„SLiDIJr E uimuflHi
88
m
03
88
ra
EO
88
m
0a
sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu In zavarovanja na doživetje In smrt.
Rezervni fondi: K 125,000.000-— Letna vplačana premija
K 53,000.000*—
83
ra
83
gg Vsa pojasnila daje generalni zastop gg rn banke „Slavlje“ V LJUBLJANI“, ra gg Gosposka ulice 8t. 12, v lastni hiši.
xmiiWK***rmwKnmz*xxmmmMK*my*M* xxxjkki«
Ljubljanska kreditna banka
Podružnice* Ljubljana-STRITARJEVA ulica 2. Delniška glavnica
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. K 50 000 000
Split, Celovec, Trst,	’
CeSrVMaribor0,riBo' Prot,a*a sreik razredne loterije. Rezervni zakladi
rovlie, Ptuj, Brežice. ttfOl M 261 ID 41], Bnijaili MSlOI: 8301(3", LjDlllj3I3. K 45,000.000.
X3IC1K3K3K3KX3IQIC3KXIK3KiKliK3l5K3KXXXX!KX3lblQK XKXXXKXXK
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarna vitli — Kakup in prodaja: elektnv, deviz, valut — eskoapt menit, terjatev, taktar — akreditivi — tena.