/ r Največji slovenski dnemik ▼ Združenih državah _ Velja za m leto - . . $6.00 8 Za*pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7. ® Za inozemstvo celo leto $7j rt 00 n 00 I zJ AR0DA list: slovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in tike United State«. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 18. — ŠTEV. 18. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1932. — PETEK, 22. JANUARJA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. RESNA VSTAJA V ŠPANSKI PROVINCI KATALONIJI REVOLUCUONARJI IMAJO POD KONTROLO VEČ VAŽNIH MEST V BLIŽINI BARCELONE Vlada je poslala na pozorisče vstaje svoje vojaštvo. Vstaški štrajkar ji so razdrli železniško progo. — Voditelji delavskih organizacij pravijo, da nimajo z vstajo nobenega opravka, pač so pa odgovorni zanjo anarhisti, komunisti in monarhisti. Vlada bi dovolila postavno stavko, dočim bo vstajp z orožjem zatrla. MADRID, Španska, 2 I. januarja. — Španska vlada se mora boriti z velikimi težkočami. Komaj uspešno reši kako težavno nalogo, se pojavi druga še težja. Radikalni elementi so z vso silo nasprotova. li navzočnosti jezuitov na Španskem in niso prej mirovali, dokler ni vlada razpustila jezuitskega reda. Komaj je bil razpuščen, je pa že dospelo iz province Katalonije proeilo, da je izbruhnila tam resna vstaja. Revolucijonarji so najbolj aktivni v okraju Man-rese Verga, kjer so se polastili več važnih strategič-nih postojank, prerezali na nekaterih mestih železniško progo in onemogočili telefonski in brzojavni promet. Vlada je poslala v okraj vojaštvo z naročilom, naj vstajo nasilno zatre. Kot poročajo, so se vstaši polastili mest Monre-se, Berge in Surje. Mesta se nahajajo v neposredni bi ižini Barcelone, ki je veliko industrijalno središče Španije. Glavni stan sindikalističnih delavskih organizacij je izdal proglas, v katerem pravi, da članstvo delavskih organizacij nima z vstajo nikakega stika. Za vstajo so odgovorni anarhisti, komunisti in monarhisti. V Bilboa, Valenciji in Barceloni je bilo aretiranih več anarhistov, med njimi tudi njihov voditelj Durutti. V Manresi so vstaši prerezali telefonske žice, razdrli železniško progo ter zaplenili zaloge smod nika pri rovih Compania Iberica. Governer Barcelone je rekel, da so ti dogodki del dobro zasnovane vstaje, ki naj bi dovedla prihodnji mesec do revolucijonarnega generalnega štrajka. Ministrski predsednik Zamora je izjavil, da bodo vse osebe, ki so v zvezi z nemiri v Kataloniji, deportirane na Kanarsko otočje. Vlada je baje pripravljena dovoliti postaven štrajk, pod nobenim pogojem po ne bo trpela kakega revolucijonarnega gibanja. V Bergi in Salentu s se polastili vstaši mestne hiše ter izdali proklamacijo na narod. — Ker je proklamirana po vsej Španski socijalna revolucija, — je rečeno v proglasju, — opominja izvršilni odbor slehernega, da bo sam odgovoren za svoja dejanja, če se ne bo strinjal z našim programom in našimi idejami. Revolucijonarni štrajk v Manresi se je začel danes zjutraj, ko so začele krožiti govorice, da je izbruhnila vstaja. Strajkarji so skušali preprečiti drugim drugim delavcem, da bi ne šli v tovarne. Prišlo je do spopadov s civilnimi stražniki, toda strajkarji so dobili premoč ter prerezali vse zveze z Barcelono. v BARCELONA, Španska, 21 . januarja. — Civilni governer je rekel nocoj, da bodo vladne čete v doslednem času napravile mir v okrajih Manresa in Berga. Japonsko brodovje poslano v Šanghaj H00VERJEV0 PREMOŽENJE Predsednik je pri volji znižati svojo plačo. — Mnogo svojega premoženja je razdal. Washington, D. C., 21. jan. — Kot sem se prepričal, premoženje predsednika llooverja ne znaša ver kot milijon dolarjev. Tako je v poslanski zbornici izjavil kongresu i k William Wood i/. India ne, ko je na kratko vprašal kongres. Shannon iz Missouri. Vprašanje pičile Hooverjevega premoženja je prekinilo dolg go-vor kongrcsuika iz Indiane. ki je imel namen predirati, da se znižajo plače vsem vladnim uradnikom. Izjavil je, da se mora pričeti znižanje pri glavi. Shannon vpraša Wood a. ako bi bil predsednik Hoover zadovoljen, da je znižana njegova predsedniška plača ; kon-gresnik Wood je odgovoril: — Da. Hoover bi prostovoljno znižal svojo plačo. Wood je nadalje rekel, da je Hoover napravil mnogo denarja, da ga pa je tudi mnogo izdal. DOBRO PIVO ZELO VAŽNO ZA MATERE Zobozdravnik zagovarja uporabo piva kot koristno za doječe matere. — Pivo zelo pomaga materam. DRAGOCEN ZAKLAD V GROBNICI Washington, D. C., 21. jan. — Predsednik Ameriean Dental Association, dr. Martin Dewev. je ! govoril pred senatnim odborom za prodajanje piva in priporočal, da odbor priporoča kongresu, da dovokt prodajo lahkih vin in piva z obzirom na to, — da bo s tem miuijfo pomagano pričakujočim J materam in njihovim še nerojenim otrokom. | — Dolgo je že znano, — je rekel. — da je najboljše sredstvo za dobre zobe dobra hrana za ma-i ter. — Tik Vi je že dolgo znano, da je v mnogih ozirih v velikem oh-j segu pomagano ženam, ki priča-I kujejo postati matere, ako jim je I dovoljeno pri njih hrani gotova; količina vina ali piva. VSE DELO V DRŽAVI ILLINOIS USTAVLJENO Springfield, 111., 21. januarja. Kot je izjavil governer države Illinois Louis L. Emmerson, država ne more izvesti svojega obširnega načrta glede javnih del, ker je mesto Chicago zapadlo v plačevanju davkov 42 milijonov dolarjev in ne najde nobenega izhoda iz te zmešnjave, kako hi bilo mogoče pokriti ta dolg. Iz tega vzroka je država prisiljena. da preneha z vsemi javnimi deli, ki so bila v načrtu za prihodnjega pol leta. To izjavo je podal governer ravno na predvečer nameravane soje legislature, ki naj bi sklepala o pomoči mestu Chicago. — Vsled pomanjkanja denarja v državni zakladnici. — je rekel governer. — ker mesto Chicago in eeli Cook okraj nista plačala davkov, je potrebno preklicati ves načrt za javna dela. Sedanja administracija je vpeljala zelo stroge odredbe glede varčevanja in je prihranila državi Illinois milijone dolarjev. Toda navzlic temu, ker Chicago in Cook okraj nista plačala davkov, je postala blagajna prazna. Zato moramo o-mejiti izdatke samo na najpotrebnejše stvari. DRUŽINSKA . Ž ALOIGRA Star zakonski par si je izbral smrt v morskih valovih. — Bila sta bo-lehna in sta hotela končati življenje. Biser velik kot golobje jajce. — Zlato tehta petnajst funtov. — Zaklad vreden nad milijon dolarjev. Oaxaca City, Mehika, 21. jan. Predno je arheolog Alfonso Caso, ki sedaj vodi izkopavanje v Monte Alban, pričel z izkopavanjem, je natančno proučeval zgodovino rodu Zapotecan. Zapote-cani so ustanovili kulturo v ožini Srednje Amerike še pred odhodom Toltekov iz d o Line Ana-huae v enajstem stoletju. V razvalinah Monte Alban je našel Ca so grobnico šestih poglavarjev, ki so sedeli ob stenah, o-koli njih pa so bili zakladi zlata in dragih kamnov, razne dragocene tkanine in zlati okraski za roke. Ca so je dognal, da so bili to poglavarji Mixtec rodu, ne pa rodu Zapotecan. ČANG KAJ ŠEK BO BAJE ZOPET PREVZEL PREDSEDSTVO KURE, Japonsko, 21. januarja. — Sest velikik japonskih bojnih ladij je dobilo povelje odpluti proti Sanghaju, kjer se že dva dni vrše resni nemiri. Kitajska policija je zavzela enostransko stališče ter noče nuditi tamošnjim Japoncem, ki so večjidel trgovci, potrebne varnosti. V spopadih sta bila dva Japonca usmrčena, Ostale bojne ladje, ki so zasidrane pri Sasebo. so dobile povelje, naj bodo pripravljene. Xa ladjah, ki so odplule iz Kure, je dosti vojaštva. Japonksi ministrski predsednnk Inukai, je danes razpustil japonski parlament. i Nove volitve se bode vršile dne 20. februarja. Nanking1, Kitajska, 21. jan. — Bivši predsednik kitajske nacionalistične vlade, Cang Kaj Šek, ki je pred dobrim mesecem rekel, da se bo zavedno ločil od politike. se je premislil. •l*o dolgotrajnem prigovarjanju svojih pristašev se je odločil, da bo ponovno prevzel vladne va- Po Ca so vem mnenju so bojeviti Mixteki napadli dolino Oaxaca in Državniki, ki so prišli iz Kan- so celo zavzeii močno trdnjavo tona v "Nanking. niso ničesar u- Zapotekov. Monte Alban. Zapote- kreni,i* kar l>i vrnilo deželi mir NEMČIJA NOČE PODALJŠANJA MORATORIJA Kancler je povedal angleškemu poslaniku, da ne sprejme podaljšanja. Nemčija ne mara nika-kih obveznosti. ŠEST REBER YKRADEN1H Denved, Colo., 21. januarja.— Earlu Markhamu je bilo ukradenih šest reber. Pred nekaj meseci je Markham imel operacijo in zdravniki so mu izrezali šest reber. (Spravil jih je v zaboj, da bi jih hranil. Tat pa je neke noči odnesel zaboj in rebra. South Freeport, Me, 21. jan. — V svojem avtomobilu sta Mr. in Mrs. John Ineson, ko sta bila tesno sklenjena v objemu, zdrčala v morje v Caso Bav. 'Nekaj minut poprej sta odposlala nekaj pisem svoji hčeri, InesonovtMu ubratu in še nekaterim drugim._V pismih je bilo povedano. da sta nameravala usmrtiti se. Po oddaji pisem, sta zdrčala z avtomobilom po bregu naravnost v morje. Delavci v bližini so opaziti, s kako brzino vozi avtomobil, od katerega so pozneje videli samo še streho. Okoli avtomobila sta plavala klobuka obeh. Ko so potegnili avtomobil iz morja, sta bila oba v tesnem objemu (in mrtva. Oba sta bila že nekaj časa bolehna. Stara sTa bila okoli (18 let. Pismo, naslovljeno na njihovo hčer. Mrs. Hugh Smith v Stephen vilic. Tex. in katero so oblasti odprle. se glasi: — Hči! Mati iu jaz sva šla. Nikar ne pridi. Tvoj stric bo prevzel celo zadevo. - Oče. Drugo pismo, ki je bilo naslov-j ljeno na Inesonovega brata. W. F. j Ineson v Sun Cook. X. II.. pravi: | — Ženi vse ni nič pomagalo in j je slabejša. Pridi in prevzemi to ; zadevo. Skrbi, kar je mogoče za j Frederieko (Mrs. Smith). kom se je posrečilo pregnati Mix-teke, katerih šest voditeljev je padlo v boju in njihovi vazali so jih pokopali na tuji zemlji Za potekov. — Pri vhodu v grobnico. — poroča Caso, — smo našli tri velike zapotekanske ure, s katerimi so pogrebei hoteli prikriti, da sa tu zakopani Mixtekanei. Pred vhod je bila položena velika kamnita plošča in zakrita z zemljo. »Noben arheolog se ne upa izraziti, kdaj se je to zgodilo. iXjih mnenja so različna. Zapotekanei in Mixtecanei so po najnovejših določilih živeli v času med Kristusom in enajstim stoletjem po Kr. — Zaklad, ki smo gn našli v grobnici, — je rekel Caso, — je vreden nad milijon dolarjev, samo zlati predmeti tehtajo nad petnajst funtov. Na j <1 ra goeen e jši predmeti so.- Zlata krona z zlatim peresom, težka zlata maska, oprsni oklep z mixteskini napisom, več ovratnih na kito v rz biserov in zlata, pet velikih prstanov s podobami orla, velik biser kot golobje jajce. včeraj in red. Zgodilo s«* je baš nasprotno. Vsled njihov« je zmeda še povečala. Kaj Sek bi se imel ž« vrniti, pa se je zakasnil. Od kantonskih voditeljev bo ostal tukaj le Wang (ingwei. ki je pripravljen s Kaj Sekom sodelovati. DVA KANADSKA DEČKA ZMRZNILA Montreal, Canada, 21. januarja. Dva dečka, stara po štiri leta. ki sta odšla od doma. sta bila vraje- BerLn, Nemčija, 21. januarja. Kancler Ileinrieh Kruening je povedal angleškemu poslaniku Sir Horace Kumboldu. da Nemčija ne sprejme nobenega predloga za podaljšanje Hooverjevega moratorija za plačevanje odškndni-navzočuosti s«> | ne. (Nemuija je zavzela stališče, da bi podaljšanje moratorija pomenilo zavlačevanje za nedoločen čas, da bi bil enkrat dosežen k«>-ne«"ni zaključek o plačevanju vojne odškodnine. S podaljšanjem Hooverjevega moratorija za eno leto (»d .">(). junija dalje, ko moratorij preneha, bi pomenilo za Nemčijo, ua prevzame nadaljne obveznosti, katerih ne more izpolniti vsled napetih gospodarskih razmer. Finančni izvedenci svetovalnega odbora Youngovega načrta v Liazlu so sporočili, da Nenuya ni zmožna plačati vojne odškodnine na sta rišem, eden mrtev, zmrz- in da je potrebno, da se v tem njen, drugi pa tako premražen. oyjiru napravijo drugi načrti, da najbrže ne bo živel. Deček, ki je zmrznil, je Claude Destrosseilliers, drugi pa Terry Cunnigliam. ki se sedaj nahaja v bolnišnici. Obe nogi .sta mu zmrznili. •Našlo jih je 75 konstablov. detektivov, in civilistov, ki so ju VEZUV ZOPET ROPOTA Napolj, Italija, 21. januarja. — Lahen potres in ekplozivni ropot z Vezuva je pričel vznemirjati , Napolj. Vulkanični krater, ki je navadno ponoči razsvetljen vsled • i 1 - 1 • - . ' IJV11 w * t U » ril K II * .Tit 11 iskali dvajset ur. Našli so ni na * - • , , .. ..... J notranjega ognja, je zatemnel. Ta nekem zapuščenem zemljišču manj kot četrt ure od doma. BRAT NI POMAGAL SESTRI MANRESA, Španska, 21. januarja. — Ob pol sedmih zvečer je dospelo sem pet bataljonov -in-fanterije in en bataljon artilerije. Vladni vojaki niso zadeli na nikak odpor. Strajkarji, kakih 15,000 po številu, kontrolirajo industrijska mesta Bergo, Surijo, Nava in Salent. New Havco, Conn., 21. jan. — Skozi več let je Miss Harriet Culver. ki ni imela telefona in je sama stanovala v Montowese. je imela navado, da je s kravjim zvoncem pozvonila, ako je hotela imeti svojega brata, ki ni stanoval daleč od nje. KRALJICA PRIDE NA OBISK Pred dnevi gre brat poglfalat, da se prepriča, kaj je vzrok, da že dolgo ni več zvonila. Ko pride najde sestro mrtvo na tleh. Miiss Culver je padla v soboto po stopnicah in sicer tako nesrečno, da Kanade, da se izogne nadležnim je obležala mrtva. Pozneje se je časnikarjem. Njen mož je ostal v Cul ver spomnil, da je v soboto Kairi z dvema otrokoma. pojav je zelo razburil prebivalce Napolja. V globočini vulkaua je bilo slišati več močnih eksplozij. Nastal je lahen potres, toda bilo je do---J volj. da se je prebivalstvo zelo Seattle, Wash., 21. januarja. —.razburilo. Mrs. Jennie Miller je bila vsa raz- Observatorij na Vezuvu nazna-burjena, ko je iz časopisov izve-J nja, da ima potres svoje središče dela, da se je vrnila njena hči v notranjosti vulkana. O tem ni (Nancy An. ali kot se sedaj ime- J observatorij podal nikakih na-nuje Maharani Sarmigstati Kai tančnih pojasnil, kot, da se pojav-Ilolkar, žena odstavljenega kralja ljajo velike eksplozije v veliki države Indore v Indiji. globočini ognjenika. Mrs. Miller ni. vrjela časnikar-1 Pri velikem izbruhu Vezuva so sgim poročilom, da je njena hči bila pod lavo in pepelom zasuta prišla v »New Yo-k. dobila pa je mesta Hereulanum. Pompeji in od nje zadnji kabel iz Napolja. Stabiae leta 79 po Kr. Pri dru-Toda kmalu nato je prejela tele-1 gem izbruhu 10. decembra, leta fonsko naznanilo hčere same iz J1631 je izgubilo življenje 18,000 New Yorka in je bila vsa polna oseb. Od tedaj ni bilo nobene več-sreče in veselja. j je nesreče, dasi Vezuv ni nikdar '^Kraljica" je odpotovala iz miroval. 'New Yorka proti Seattlu preko P0Z0B, KO JAKI! BLaznikove F&AT1KK so ras. slišal zvonec, pa ni mogel iti k se-' Xjen soprog princ iz Indore je j prodane. Ne naročajte jih več, stri, ker je imel doma preveč o. bil že prej oženjen in ima sina, ki ker jih ne bomo vec dobili pravila. je sedaj na prestolu Indore. Uprava Qlas Naroda. ( •GLAS H ABO D A" / NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. c Glas Naroda" Owned and PnMWd by ■omao PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Bwnsrtlk. Tma. of W. 11th of Um corporation and addreues of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y. *OLll N1IODI (▼•ice ef the Peepto) ■very Day Exoept Sunday« and Holidays a celo leto velja Ust in Kanado ... , pol leta Ka četrt leta Ameriko .Za New York ma celo leto $7.00 ---$6.00 [' Za pol leta________$»40 --$$ JO i! Za Inosemstro aa celo leto —...$7.00 ____$1£0 Z& pol leta____________________$340 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. •Qlas Naroda" lahala vsaM dan lrraemil nedelj In prasnlkor. Donlsl brca podpisa In osebnosti se ne prioMujejo. Denar naj se hlapov otl ponija« po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, to. da se nam tudi prejftnje blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OU1 NABODA", tli W. IStfa Street, Nem- York. N Y. Telephone: CHelaem 3—3678 REPARACIJSKA KONFERENCA A par dneh se h sestali v Lausanne zastopniki evropskih držav k reparaeijski konferenei. koje izida ves h vet z veliko napetostjo pričakuje. ljudje, ki so strokovnjaki v zadevah reparacij- in vojnih dolgov, so že dol^o rasa na delu in bodo predložili e?oja izčrpna poročila. Hoover je bil lani proglasil moratorij, ki poteče z dnem :$0. jimija 10:12. Nemčija se bo v tem letu sicer nekoliko oddahnila, toda vse je presenetila s svojo izjavo, da tudi po :)0. juniju tekočega leta ne bo mogla zadostiti svojim obveznostim. Pravi, daje izčrpana do konca, kjer pa ni ničesar, tudi vojna ne more vzeti. Vsi odteka se morajo države sporazumeti, če naj še nadalje odgode plačevanja, ali naj se pa Izvrši temeljita revizija vsega Youngovega načrta. O teh važnili vprašanjih ImmIo na konferenci razpravljali. Ta konferenca bo vsh-dtega silno velike važnosti za gospodarski razvoj in za politične odnosajt! med državami po vsem svetu. J'a naj ukrenejo tako nI i tako, eno jo gotovo: uspeli a!i n«Mispeh reparsu-ijske konferenco bo izvedel mogočen vpliv na razorožit veno konferenco, ki se bo pričela dne 2. februarja v Ženevi. Že v zemljepisnem pogledu je iz Lausanne v Ženevo takorekoč samo en skok. Rvef bo torej pri«'-a odo razpravljali o dolgovih in reparacijah, ki so posledica zadnje vojne, na drugi pa o vrsti in množini orožja, ki bo prišlo v prihodnji vojni v postov. Vlada Združenih držav ne bo na konferenci v Lausanne niti oficijelno, niti neofioijelno zastopana. Gospod v Beli h Ki je odredil, da je najboljše tako. Kot kažejo zadnja poročila iz zveznega glavnega me-sta, bo pa Amerika zastopana na razorožit veni konferenci s štirimi delegati, in delegaciji bo načeloval sam zvezni državni tajnik Stimson. Kot rečeno, se zaenkrat še ne ve, kako se bosta konferenci končali. .Jasno je le Toliko, da na konferencah ne bodo ukrenili ničesar, kar bi bilo kapitalistom v posebno škodo ali pa delavcem v posebno korist. Dopisi. NASI V AMERIKI Dne G. januarja jo imela mest-nu zbornica mesta Elv svojo "lavno oziroma prvo zborovanj«*. Xa tem zborovanju jo bil izvoljen Hlovenec Frank Meden za eestne-gu komisarja, Anton in Krna Moravč |»a. za. oskrbnika mestne bolnice. Jožt* Virant je bil ponovno jtneriovan za mestnega inženirja. Več važnih zadev se bo zopet sklenilo pri prihodnjem zborovanju mestne zbornice. — Po kratki bolezni pljučnici Je pmrl v Clevelandu James Vi-dervol. star 51 let. V Clevelandu je bival 31 let. Doma je bil iiz Do-len je vasi pri Ribnici. Tukaj za-} puiH-a dva brata, Antona in! na, j rt več drugih sorodnikov. J — Zvezne oblasti določile j ►rtaeijo dveh Jugoslovanov 0.# ker eta prišla ▼ to deželo na nepostaven način preko Detroita semkaj iz Kanade in plačala zato nekemu agentu $100 nagrade; oba' sta doma iz .Srbije. l*rvi je Jo van Dimičevič, lastnik restavranta, drugi pa Dimitrij Ogrenonič, trgovec. — Ifl. januarja zjutraj ob 3. »tri je umrl dobro poznani rojak Prank Rudan v Womans bolnišnici v Clevelandu. — 17. jan. je po dolgi bolezni preminula Mary .Japel. stara 45 let, stanujoča na 8outh Miles Ave. v Randolu. Zapušča soproga, hčer omožena Meikle, sina Prank in pet bratov. Pokojniea je bila doma iz vasi Bresti, fara Tomišle pri Ljubljani, kjer zapušča mater, dve sestri in dva brata. V Amerika je bivala 35 let. New York City, K. Y. Odbor društva kršč. žena in mater obvešča tem potom vse Slovence Greater Sew Yorka in v okolici, da priredi v cerkveni ha-ji na osmi cesti dne 31. januarja oh ."i nri popoldne "čajanko"/, zelo |>cstrim sporedom in najrazličnejšo postrežbo, ki bo vsakega zadovoljila Xe ho nikomur žal. ki bo prišel. Vsega pa še za enkrat ne izdamo, kaj vse pripravljamo. (»dbor. Worcester, N. Y. Xemara mislite, da se nahajamo v sibirski zimi aH v 10 čevljev visokem snegu, ker je tako malo glasu o nas Slovencih farmarjih. Povem vam. da nas še ni vzel vrag. Čeravno sadjevca nismo dosti uaprešali. katerega Zgaga tako ljubi, smo še vedno pri življenju. Tudi uhs farmerje jivitiska-jo od vseh. strani, kakor je že moj prijatelj Mr. Habinc razložil, ali kaj se hoče. trpimo in čakamo boljše bodočnosti. Vršila se je seja deželne šole. kakor je že Mr. llabiue omenil v št. 12. Glas Naroda, za organizacijo. Kar nas je Slovencev far-merjev, vem. da smo večina vsi za skupno delovanje, da se izboljša ta mizerija, v kateri se nahajamo. Prosim Mr. JIabinca. da hi on začel to akcijo, ker je dobro podkovan v farmerskih zadevah. Lali-bo šlo pri slovenskih fanner jih. ali malo drugače je pri tujerod-cih, ker nista dva. enakega mišljenja. Seveda, začetek je povsod težak. Decembra meseca so nam najprej-odtrgal i na "testu" za naklado pa še 72 centov pri sto funtih mleka. Sedaj pa plačaj pičo, zdravnika, tax, obresti, popravo orodja. Kje je pa družina ! Zatoraj rojaki, ne pozabite v novembru, da izvolimo še enkrat llooverjevo prosperiteto, katera nam je preobrnila žepe .prav ]>o judovsko. Zares, vsa čast in slava republikanski administraciji, daleč ste jo za vozili v blato. I><» tako naprej, gospoda, saj vaš termin bo kmalu potekel. Kar se pa tiče Vr.šenčana. namreč Pavleta, da bo konje koval na farmi, nui svetujem, da naj pri-ihm' polno mošnjo, če ne, se bo v kratkem času znašel v našem klubu. kakor nekdanji avstrijski že-lezničjtrji, ki so nosili !?."» dni v mesecu kačo v žepu. Le korajžo Pavle. "Snajt, ligo v aržet. pa nič tečt'!" Zgaga obeta,' da ga pride obiskat. Cast mu bo, seznaniti se z dobro stoječim rojakom farmer-jem, ali prokleto, v politiko se n^ boš smej vtikati. Da pa ima Mr Krizelj pristno ajdovo moko, tudi jaz garantiram. Tudi jaz ga povabim na skledo ajdovih žganeev z ocvirki, katere zna moja boljša polovica prav po starokraujsko pripraviti. In mačka bomo pregnali, če mu bo rojil po glavi. NAZNANILO in ZAHVALA Naznaniti moramo žalostno novico, da se je dne 14. januarja smrtno ponesrečil v premo gorovu naš najboljši in odkritosrčni prijatelj — Andrej Vrbas Šel je omenjenega dne zdrav in vesel na delo, ali predno je bil dan končan, nas je pretresla novica, da se je Andrej Vrbas zavedno ločil od nas. Pokojni je bil rojen dne 30. novembra 1875 v vasi Planina na Notranjskem. Svoj dom si je uredil v Cerknici pri Rakeku, kjer zapušča žalujočo soprogo in enega sina, katerega pa žal mu ni bilo dano videti v življenju. Obenem zapušča v domovini brata in sestro. Bližnjih sorodnikov pokojni tukaj ni imel. Pogreb se je vršil dne 17. januarja po katoliškem obredu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Naj bo na tem mestu izrečena zahvala v imenu družine pokojnega vsem za prečute noči ob mrtvaškem odru in vsem, kateri so ga spremili na zadnji poti. Tebi, dragi prijatelj Andrej, želimo miren počitek. — Družini pokojnega in vsem sorodnikom v domovini izrekamo naše globoko sožalje. DRUŽINA MAHNICH Davis, W. Va. Vem. ka j bo rekel Zgaga : Mačku je treba stopiti na rep. pa se '•»glasi. Pa brez zamere. Zgaga! Želeti bi bilo, da se še več Slovencev priseli na farme, ker tu ne poznamo štapanja. »Pregovor pravi: Kjer je dela, je tudi jela. Seveda, bogastva ne more nobeden pričakovati posebno pa ne sedaj v teh kritičnih časih. Tu je več dobrih farm na prodaj, in tudi cene so primerne. Obrnite se na slovenske farmerje. ki vam bodo rade volje dali vse potrebne podatke, ne na agente. ki gledajo za svoj žep in vam v škodo. Peter T?ode. Fairport Harbor, O. Prosim, uvrstite te moje vrstice med druge dopise Saj se tako malo kdo oglasi iz naše naselbine. Xo, danes je veliko prostega časa, lahko bi >e oglasil" eden ali drugi. Počitnice so vse naokoli, tako tukaj kakor povsod »Največ ko kateri dela. je pet dni na teden in osem ur na dan. Ali veliko jih je. ki so pa že po dve leti brez dela in samo čakajo, če bo še kaj kruha zanje v tej bogati deželi. Vsi vemo, da ko bi bilo prav. in da bi hoteli oni, ki niso lačni, bi nikomur ne bilo treba stradati trpeti lakoto ter prezebovati brez strehe in gorkote. i\e rečeni, so tudi izjeme! Nekatere je po lastni krivdi doletelo to. kar so. So pa slučaji, ko je človek vse svoje čase pridno delal, hranil denar, vse svoje prihranke pokladal v hranilnico, danes pa, ko je oh tlelo, gre vprašat za svoj težko zasluženi denar, da "bi ga imel za preživeti, pa rečejo: Ximamo denarja. Kot je pa meni znano, Sloven-v tukajšnji naselbini ne občutijo dosti krize. IV je treba, drug dru-geillll radi pomagamo, ker v slogi je moč. Tu in tam se pa tudi razevese-limo v domači zabavi. Saj vemo skoro -?a• za vsakega rojstni dan in za vsako obletnico in za vsakega god. Jaz sem prav vesel, ker sem Tony. Mojega godu ne pozabijo, ker je vedno na en dan v letu. Pa vseeno. jaz sem bil letos pozabil nanj, niso pa pozabili moji prijatelji. Večer pred Antonom, sem bil ravno v kleti. amo povejte mi še. kako bi se iznelnla svojega Neda-nje«ra moža. * Sodnik obtožencu: — Lahko vložite ničnostno pritožbo proti obsodbi na višjo inštaneo. lahko >e ji pa tudi od rečete. Obsojenec: — Torej odreč.-m tej obsodbi, gospod sodnik. * Mihec joka. — Kaj se ti je zgodilo.' — g.i vpraša dobrosrčni sosed. — Teta Mica je padla p<> stopnica h. — za ihti Mihec. — -Xu. saj sem jo pravkar srečal. tedaj se ni mogla Bog si ga vedi kako udariti.' Zakaj potem jokaš * — <>h. s-aj ne jokam zaradi tete .Mice. — za jeclja Mihec, — ampak zaradi tega. ker je moja sestra to videla, jaz pa ne . . . Pred kratkim so se v Ameriki pojavili ponarejeni dvajset dolarski bankovci. Xavzlie temu. da so bili zelo slabo ponarejeni, so jih ponare-valci z veliko lahkoto spravili v promet. To ni nič "čudnega. Povprečni Amerikanee je že pozabil, kakšen je pravzaprav dvajset dolarski bankovec. * Tisto, kar se vrši med Kitajci in Japonci v Mandžuriji, ni ni-kaka vojna. Xiti Japonci uiti Kitajei niso namreč dosedaj prosili Združenih držav za posojilo. • * Iliv.ši sovjetski vojni minister, Leon Troeki. ki živi sedaj v Turčiji v izgnanstvu, je dobil dovoljenje. da se lahko naseli v Xcm-čiji. Ta novica bo bivšega kajzerja zelo pros«*net ila. Gotovo si bo mislil: — Swti liojr. kam so prišli moji Nemci! Troekega torej vabijo v iXeiiicijo. dočim mene ne puste nazaj. * ■Neki senator je rekel, da nima Hoover več kot milijon dolarjev premožnja. Marsikdo hi bil zadovoljen, če hi imel polovico tega denarja. * Bajka. Xeki o«"e je imel dva sina. Dejal jima je: — Ko »mreni, si vse razdelila, vsak naj dobi polovico. Ko je oče umrl, si sina dedšči-ne nista mogla brez prepira razdeliti. Sla sta k sosedu, naj razsodi. Sosed jn je vprašal: — Kako vama je oče ukazal deliti? Odgovorila sta: — Vsakemu polovico. •Sosed je dejal: — Raztrgajta torej čez pol vse obleke, razbijta v polovico vso posodo in razrezi-ta na polovice vso živino. Brata sta poslušala soseda in jima ni nič ostalo. * Ravnatelj cirkusa, ki potuje po Rusiji, obupuje: nobenega obiska, vedno manj dohodkov. Lepega dne pa mu pride rešilna misel in še isti dan so viseli vsepovsod sledeči reklamni letaki: — Senzacija! Kot šesta točka današnjega programa največja atrakcija sveta-. Vsakemu obiskovalcu, ki se mu ta točka ne bi do-padla, vrnemo takoj trojno vstopnino! \ • Zvečer je bil cirkus nabito poln. Vse pričakuje nestrpno, dokler ni bila napovedana šesta točka. Ravnatelj se pojavi in razglasi strmečemu občinstvu: — Tovariši! Cast mi je sporočiti vam. da bo orkester sedaj zaigral boljševiško himno. Če bi bil ktlo med vami, da bi se mu ta točka ne dopadla, naj dvigne roko. On se lahko takoj javi pri hlapa jni! "GLAS NARODA-A ' ' 1 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1939 THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. A. DVA POSKUŠENA ATENTA TA NA BRZOVLAKE NA ČEH0SL0VAŠKEM V RUSIJI NE BO VEČ POČITNIC Praia, M. dec. Sovjetske prosvetne oblasti so sklenile, da se bo vršil šolski pouk v b:doče nepretrgoma vse leto tako. da bodo počitnice odpravljene? V bližini postaje Olonjouc s;a sovjetska Rusija hoče opustiti ne bila vč:raj v nclcaj urah izvršena samo dosedanje p:*vsem svetu obi-dva napada na mednarodne brzo- razvitih industrijskih držav, sredstvi, katere je porabila. To Na eni strani se avtarktično strem-poseganje države je samo del se- ljenje pojavlja v povečanju agrarne danjih smernic gospodarske politi- produkcije, na drugi strani pa z ke v duhu nacij cnalizma po t;elem ustanavljanjem lastne domače in-svetu. Tendcnca okrepitve doma- dustriji. Pri prvih državah av-čega gospodarstva je povzročila, da tarktična stremljenja niso tako se vedno bolj rahljajo svetovno škodljiva kakor pri drugih. To gospodarski stiki. Cela vrsta dr- namreč vidimo, da industralizacija žav je prepovedala uvoz nekaterih pomeni skrajno izgubo velikih tr-vrst blaga uvoz k^tigentirale. 18 dr_ gOSki razlogi, temveč politični P0- žav na prim£r je ]ani 2viža]o svoje pradukcijskih ^edstev (stroje itd.) misleki, da ostane solska mladina ,0 .. . sreča, vendar pa je bila lekomo-; brez p3čitnic. Kai ko na ^ « P* se pripravlja Zasti se zavzemajo za cim večjo tiva poškodovana. Brzovlak je po pedagogi in mladina sama ni zna " ^ UVedl° ^^ 1ZmenJaV0 V svetovnem gO- odstranitvi zaprek:, ki je obstoja- i ™ Sr Tm pa iuk ^če nl ^ sa5?c>darstvo' s kate™ spodarstvu Nemci. Nemčija ima la iz kamenja do 60 kg teže, nada- vprašal. Kar je sklenjeno, bo tu ** raVn° tate> SkUŠa prePrečevati. mteres na tem' da nJen ^^ S™ ljeval vožnja. Domnevajo, da di storjeno. gre za napade nepotrebno uvoz. Sredstvo 1 uvozu je pa vseka!c:r tudi proti ( po vsem svetu in da ne zadeva na padec nobene zapreke. Samo lani je zna- brezposelnih. ki so jih nahujskali brezvestni | ŠPANIJA NE SPREJEMA LJU FAŠIZEM JE POVSOD EfJAK Namestnik tripoMtanskega guvernerja, general Graziani, ki vodi vojne operacije proti vstašem DI V TUJSKO LEGIJO valut, ki ga je lani doživelo 12 dr-( šal aktivni saldo nemške zunanje žav. vse to kaže, da se meje ve- trgovine (v korist izv:za) skoro 3 dno bolj zapirajo in da vsaka dr-'miljarde mark! Če hoče Nemdi-žava skuša v svojem gospodarstvu ja plačevati reparacijska bremena »zvesti ranacijo na škodo drugih in vzdržati svojo gospodarsko po-j držav. Najjasnejši dokaz za to je | žici j o, mora stremeti za čimvečjo lf i ia mrif)Aln JA A.- % nlrfinnniifiA * !_____A.__ . , , ' Anglija, ki je uvidela, da mora Španski konzulat v Zagrebu spo- bjti kQnec njen? sv;tx>dne trgovin_ r'"ca politike in je zato začela z\i- V zadnjem času je konzulat spre ........., sevati carine, tako da je njena va- deželi, je izdal proglas, v katerem' f mnC3° V/°g in VpraŠanj iZ Li" luta padia za tretjino svoje vred ke xn raznih slovenskih dosedanje i " """ . — —kraJcv' nosti Na svetUt kjer se tako buj- žrtve. V pr:glasu, ki sam najbolje'J°d 'T* no razvija gospodarski naerna priča o nt: človeške m početju Stali- ^ V SV°J° tUJSk° le" 1 ' ^ naci-»a" janskih oblasti v TripoUtaniji je' gU° Ufadn0 Za tujsk° ^ V k""1' PM W ^^ i Španiji ni pričela nikakršna pro- kor da ss skuša vsak reševati sam. 1 paganda. Bržkone so neodgovorni mini„h ... , .. w., 1 elementi na lastno pest in za last- - V 2vezi s tem se vedno volJ manjših spopadih z vstasi pobila1 £ orooaean Javljaj0 ^ako se svetovno 1602 nasprotnika, zaplenila 927 " P, P propagan- dno akcijo je izrazil priznanje za v Tripolitaniji, rečeno, da je italijanska vojska v zadnjem letu v 5« bitkah in 210 pušk, 4 t-pove, 3 mitralje^e, 883 konj, 6000 kamel in 21.550 ovc. Na italijanski strani so padli trije ni žep pričeli s tako gospodarstvo krha na vseh kon-| cih in krajih in da stojimo prfed I njegovim polomom. Toda to je se-\ daj še veliko preuranjeno in tudi častniki in 135 vojakov, ranjenih pa borbi proti vstašem, ker Tripoli- najostrejša gospodarska kriza z je bilo 6 častnikov in 257 vojakov, tanija še ni cčiščena. Vojaki naj vsemi mogočimi posledicami ne ba Prebivalstvo je danes razoroženo. še nadalje služijo domovini, čeprav mogla preprečiti izmenjave dobrin Pri preiskavah so zaplenili 8026 sovražniki umirajo že od gladu, v svetovnem obsegu. Iz znakov go-pušk. General Graziani poziva svo- Tripolitaniji je potreben vsekakor sp-darskega nacionalizma nikakor jo vojsko, naj vztraja še nadalje v mir, da b3 lahko napredovala. j ne gre sklepati na konec svetov- ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET 8 Arijana pa je nadaljevala: ''Ali naj ti nekaj povem, na kar bi nikoli ne prišla i Baš zato ker sem zlobna, me Nikolaj ljubi. Tebe pa, ki si krotka kakor jagnje, ne bi nikoli vzljubil." Pri teli besedah je zaplesala po sobi. zakaj bila je se vkljub vsemu razposajen o-trok, da je včasih iz gole objestnosti jezik pokazala ljudem na ulici. Svojim souf-en-kam je vef-krat hude napredla; a profesorje je spravljala v obup, dasi je ni nihče še nikoli zalotil. Najbolj čudno je bilo to, da je imela Arijana prav. Nikolaj Ivanov, razvajeni edin-ček bogatih sta riše v, ni še nikoli naletel 11a ovire, nihče mu 111 še rekel "ne". Zato je spočetka z velikim začudenjem ugotovil nepojmljivo mu čudo, da je ta nežna deklica govorila z njim tako ukazovalno. Takoj z prvega dne je bil pokoren in to iz preprostega vzroka, ker ni čutil v sebi dovolj sile. da bi se mogel z uspehom upreti skrivnostni moči Arijane. Za svojih številnih samotnih 111- je vedno razmišljal o tej čuJni n-f»anki. Kako je bilo mogoče, da je prenašal suženjstvo, v katero ga je Arijana obsodila ? I11 predvsem, zkaj se je tako obnašala proti 11 j emu ? I11 likratu se 11111 je razodela rešitev tej uganke: "Ona me samo izkuša, če sem vreden njene ljubezni. I11 če nepre-j stano obnavlja te poskuse, je to znak. da ni- ' . . - T. ........_ imate ze— SIovensko-Amerikanski Koledar za L1932 Ako ne, pošljite naročilo še danes. — Vemo, da Vam ne bo žal. aktivnostjo svojega izvora. Zato se Nemčija tudi tako zavzema za svobodo svrjega izvoza, d očim sama uganja avtarktično nacionalna politiko doma, saj vedno bolj zapira svoje meje. Poglejmo samo nemško agrarno politiko, kj zahteva naravnost miljardne žrtve, da bi kmetijsko krilo potrebo domačega trg\ cfasi se zaenkrat te žrtve niti malo ne izplačajo. Anglija skuša svDjo odvisnost] brezbrižna do mene. i'e me" ne bi ljubila, bi od svetovnih trgov čim bolj zmanj-' 4-i • .. n , , šati ter vedno bolj prehaja k po-i 1110 1™ Potl- Dokler litiki pospeševanja avtarktičnega nie mo ljubi. - Čudovito dekle!" Lač!la;je ščititi sv°°- I" tako se je zgodilo, da ji je bil tem jo domačo produkcijo in trg. na- , ......• » i- • sprotno pa s padcem funta favori-1 hvalei!!ieJs1^ <,,,,,bolJ mučila, m nato žira izvoz. Ravno angleški zgled «Je I)111*11 holj vroče kakor poprej. Pri- dokazuje, da je sedaj avtarktična šlo je do tega. dii ni niti od daleč pomislil, politika bolj na mestu, kot kdaj- da bi se ustavljal muhavostim mladega de- koli preje Ves svet gre za tem kleta. In čim težje so bile preizkušnje, s ciljem in kdor noče biti preplav- . i- ... . * , iif»n c _______ . ... . tem veclini veseljem se um le pokorava!, ljen s tujim blagom in videti uni- , , . 5enja sveje produkeje, mora šči- samo tla ln I,a ta ua< ni pridobil dekličino titi domačo produkcijo. Ravno an- ljubezen. Naslednjega dne po onem sest angleško gospodarstvo izkazuje naj- ku z njegovim tekmecem je pokleknil pred večji odsotni delež izvoza v naci- njo in rekel: cnalni produkciji. V Jugoslaviji pa je ta delež eden izmed najmanj- 44Arijana, hvaležen sem vam. Včeraj ste sih na svetu, če se je torej Angii- mi podali največji dokaz svoje ljubezni, ja odločila za zaščitne ukrepe, je Bog vas blagoslovi!" imela za to dovolj razlogov, ker, je videla, da dosedanja liberali-j Mlada deklica ni nič rekla, samo zmigni- kazala * P°" la Je z rameni in zaplesala po sobi. kazala dovolj uspehov za angleško domače gospodarstvo, pa tudi ne' Toda še drugače se je z njim poigrala, za izvoz. ' Večkrat ga je povabila na čaj v svojo sobo. Dolgo sta se pogovarjala in ob takih večerih je Nikolaj zopet izpregovoril. celo zgovoren je bil. Pustila je, da je sedel poleg nje na divan in ga obsipala z živahnimi I zaljubljenimi pogledi. Krepki dečko jo je Pravljice pripovedujejo o pajkih'^ Qk vitkega zivota, se ji vedllO bolj DRAGE PAJČEVINE ki pleto zlato pajčevine. Taki pajki žive seveda samo v ppavljlcah, vendar pa pajčevine niso brez vsake misli. Nasprono, tkivo nekaterih pajčevin se dobro plača. Malokomu je znano, da nekateri ljudje celo goje pajke, ki jim morajo plačevati skrb in trud s pajčevino. Za nekatere mikroskopične aparate, kjer je potrebno točno merjenje, rabijo namreč vlakna iz pajčevin. Vlakna debe na ta način, da posade pajka na cevko, ki se suče in vlakno pajčevine se navi-je na njo. Vlakno potem previdno približaval in končno pritisnil listnice na njen goli. polni mehki laket hi ga obsul s poljubi. Napol ležeč na divanu, se je deklica pretvarjala, kakor da nič ne ve; zdelo se je, kakor da ni soudeležena pri tem strastnem izbruhu. "Ali me ljubiš?" je strah oni a vzdihnil Nikolaj. "Ničevo!" je odgovorila s poudarkom. sname j o in predajo za drag de- j V GOZDOVIH DRŽAVE NEW HAMPSHIRE — Ne prezrite članka, katerega je napisal naš rojak o svojem polletnem bivanju v gozdovih države New Hampshire. ki ga ni mogoče povedati. Nikolaj se sled-nar njie ni mogel več zatajevali in pripravil se; Zelo drago so prodajali nedavno'^ na odl(*'ihli naskok; Arijana se mu je: pajčevino, ki so jo pa rabili v izmuznila iz objema. 4'Meni se zdi, da je tu prevroče za vas. Slalni vam bo, pojdite na sveži zrak!" Ne da bi počakala njegovega odgovora, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18TH STREET NEW YORK, N. Y. druge svrhe. Za film, ki so ga izdelovali v Los Angelesu, je bilo potrebno s pajčevino gosto prepredeno okno. Ker je bilo težko prisiliti pajka v ateljeju, da bi na režiserjevo željo prepregel tJcno s] je šla v jedilnico, kjer je sedela .za mizo pri pajčevino, so morali tako okno kupiti. Izkazalo se je pa, da to nI lahka naicga. Ko so končno po dolgem prizadevanju našli potrebno okno, je zahteval lastnik zanj težke tisočake. Režiser, ki ni hotel, da bi film zaradi te podrobnosti trpel, je plačal za okno, kolikor je lastnik zahteval. ADVERTISE in "GLAS NARODA* čaju Olga z nekaterimi prijatelji. Nikolaj je brez slovesa planil ven kakor vihar, skočil v svoje sani in velel kočijažu, naj vozi deset vrst po cesti. Nato si je odpel kožuh, da ga je obvel ledeni nočni zrak in voznik je slišal s kozla, kako je 44barin" rjnl v noč nezmiselne besede. 44Vrag naj jo odnese!" je z začudenjem slišal vpiti gospoda. ''Ubijem jo! — Hitreje, hitreje I — Zverina! — Obožujem ie..." "Ti stega majniškega večera je bilo ozračje prvikrat voljno kakof v poletnih nočeh. Voz je naglo d real naprej. Mlada deklica je bila ovita v črn svilen plašč in sedela kakor v omotici v kotu voza in ni čutila Nikolajevega objema. Tanki srp meseca se je lesketal na zapadncui nebu. Ko je cesta peljala mimo akacij, je Arijno nenadoma objel (pojili duh cvetočih sveč. Nato je zavelo po nežnem vonju visoke trave, ki je rastla po obširnih travnikih, raztezajočih se na, obeh straneh ceste. Mehko ozračje, temna jasnimi zvezdnatega neba in globoka tišina okolice so hladili razdraženo živčevje mladega dekleta. Pozabila je na svojega spremljevalca, nič več ni razmišljala in molče uživala mirno tišino čudovite noči. Nikolaj je dolgo molčal. Končno je izustil nekaj besed, in ko ni prejel odgovora, .je bil poginnnejši in določnejših besed. (Jo-voril je Arijani. da je z današnjim dnem postala prosta, da je s sijajnim uspehom zaključila gimnazijo iu da stopa v novo dobo svojega življenja. Med njima in smotrom, ki sta si ga ] »ost a vila pred osemnajstimi meseci, ni več ovir; ni treba drugega, kakor da določita dan poroke, po poroki pa naj odloči, ali hoče v inozemstvo, na Krim ali pa ostati na njegovem posestvu; on čak:i samo njenega sklepa. Mlada deklica je bila še vedno zatopljena v misli. Nikolaj je postajal nestrpen. "Odgovorne, prosim vas!" je vzkliknil strahoma. Okrenila se je iu ga pogledala v oči. "Nikolaj, ne mučite me. Tako sem nesrečna. V nekaj dneh vam bom več povedala. Zdaj pa obrnite,*' Silnega dečka je ta dgovor potil. Nikoli ni Arijana tako z njim pogovorila. Nikoli poprej mu ni toliko svoje notranjosti odkrila kakor v teh treh stavkih. Polotila se ga je temna slutnja, da se bliža zla usoda, ki je ni mogel doumeti. Kaj se je pripravljalo, da je bila Arijana nesrečna, ona. kraljica, ki je ves svet ležal pred njo J Obudila je njegovo sočutje yi to je bilo preko njegovega razuma. Neka omotica ga je prevzela, oči so se mu napolnile s solzami in pogreznil se je v drgetajoče ihtenje. Dekličina roka se je dotaknila njegove mrzlično vroče roke. Molče sta prispela domov. V vratih je rekla z isto otožnostjo: "Na svidenje. V nekaj dneh vas pokličem." 'NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem »slovja vsebuje mnogo le-romanov slovenskih in tu-pisateljev. Preglejte cenik m boste našli knjigo, ki zanimala. Cene so zelo njigarna Glas Naroda" a. i . "ji L A S * A K O P A' NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22. 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ifiimiiKiniRj'/l^s'iDiiiiiiiiii'!!^ ^ ^ri^ii-tiUti iiiatlllfiEtil'ESl't fl IMtdt Hb?'/ !MM..1.201 v fino usnje vez........1.50' v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU srca v imitrrano usnje ver. .M v usnje vez..................M! v fino uwje ver.........i.— v najfinejše usnje vez. 1.2« v najfinejše usnje trda | vez ......................i.............1-50; v bel celluloid vez. ..-------1.20, NEBESA NAŠ DOM v ponirejcno ....................I.— j v najfinejše u>nie v«z 1.5® v najlinejše usnje trda vez ....................................l.SO MARIJA VARIIINJA fino vez ............................l-?9 v t .no usnje ....................I.5i v najfinejše usnje trda ve/. .....................................l-«0 INihifnr motnje na alkcholski pod-Isiffi ........................................~ .73 Hrvatski molitveniki: 1 Ijrli.i Jstarosti. fina vez.............1.— j Slava Bogu. a mir ljudem, fina voz 1.59 i najfinejša v«-st .........................L60 ! Z v »mere nHifhki. v iilaltin ...................*(l fina ve* ....................................»•— i Viiiilr. najfinejša Ver ...................I.W : Angleški molitveniki: (ra mladino) Child's Praverhook: v lurvitNli- plalniee v<*r.:iiif> ....J»0 1 v l.«lo kiwi vezano ................1.19 , Come 1'ido Me ................................... ti ii. i vcuiiio .................................35 j Key of lleavcii: fitl. l \ »••/!! IIO .................................3."»' v umi je vesta iio ...........................70 , » o..jflneJše iiMtje roxitun ........1.29 i /..V MMiASI.K, Key of Heaven: *v •t-loiil trxatio ........................1.20 1 v «, selinike in trgovvr .............1.23 Veliki vsevedež ,..................................XII \ ošeihia knjižica ..............................Jill ZUirka domačih /tiravil .....................liti /drav ihta zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ................"..................1.50 Zgodovina fmettiosli pri Slovencih. Ilrvttili in Srbih ............1.9« Zdravje mladine ................................1.23 Z«lravje in bolezen v domači hiši. 2 zvezka ....................................l.2tl Zgodovina Srbov, llrvatovill Slovencev (Melik) II. zvezek .....................................KO Prorokovalne karte .................1.— POVESTI in ROMANI Igračke. broširano ...............................ftO Raman treh sre Igralec ...................«............................73' Robinzon .......... Jagnje .. .................................30 Rabinzon Crusoe............... Janko In .Metka t ta otroke) .............30 flrrnai1 Zmagova*. Med plazovi ........JWI Jutri (SI rug i trdo vez .......................73 hroš.................................................IU) .lurtirevi spisi: Popolna izdaja \«oh 10 zvezkov, lejio vezanih ................................10.— (i. zvezek: Dr. Zolter — Tugomer broširano .....................................73 •Inan i.Mserija (Povesti iz .španskega življenja ..........................................30 Kako se sem jaz likal (Alešovei-1 l. z-ezeU ....................00 Kako sem se jaz iikal (AloMins-t 11. z v..........................00 Kako sem se jaz likal (.\li'šiivee( lil. zvezek ............60 Korejska iirata, povest iz mlsljonov v Koreji .......................................30 Krvna osveta .....................................30 Kmečki punt (š>-iioa i .........................Cil Kuhinja pri kraljiei »osji noziei . JiO Kaj se j«- Markam sanjalo .............23 liani k i ..................................................(»o Križev pot patra Knpljenika .........70 Kaj se j«» izmislil de. OUs ................43 l.eisliUnii /hrani spisi ................. I. /v. 1'i'snii; Ode in (trglje; Sonet je; IConiutire. balade in legende; Tolmač Morati k ... .90 :o 1 5. zv. Slika l^vstika in njegove kritike in polemike ..................... Trd« vezano ............................ ljubljanske slike. Hišni lastulk. 'i'r?ov(H'. KuiH-ijski stražnik, Črnilnik. Jezir-ui dj^tor, iJostil-niC-nr. Kle|Mtnljo. Na laka na. Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrinlea. jKive^t .........30 j Rde** megla ......................................„7»M K4efe kokarda...................................1.23 j Slovenski šaljivee ...............................40 j Slovenski Robinzon, ml. vez.............73 j Sueški invalid.....................................>35' Svet» (ienovefa....................................J>0 Sotnee* in sence ...................................63? Skrivnost najdenke .............................33! Skozi širno Indijo ............ ............30 Sanjska knjiga, mala .........................00 j Sanjska knjiga, velika ................,901 Sapjska knjiga, (Arabska) ..........159! t . i Spomini Jugoslovanskega dobro- voljra, 1914—191« ........................1.23 Sredozimel. trd. vez. .......................69 .broš. ...............................................40 Straaote vojne .....................................50 Štiri smrti, 4. zv..................................33 Smrt pred .hiša ..................................G3 Stanley v Afriki .............................._J»0 Spomin znanega potovalra ............1.50 Stritarjeva Authotogija, l«roš .........80 Sisto Šesto. jMivesf iz Al>m<-ev .........30 Sin medvedjega lovca, l'.itoj.Imii! roman .................................................30 j Študent naj Imi, V. zv......................33j .......................33 i .....................J{3 ........................:t« ....................... .......................:m» ...................1.20 .......00 ......jm Sveta Notburga .... Spi«.je. male jkivisH Stezosledec.............. SopeU Saniolarke Sveta nor ............. j Svetlobe in .trtice .. .70! Slike (Meškol .................... —| Spake, humoreska, trda vez.. Amerika, povsod dobro, doma najbolje ............................ Agitator (Kersnik) lir.*....... Andrej Itofer ............................ Beneška vedeževalka .............. IMgrajski biser ...................... Beli mecesen ........................... Bele nori. mali junak .............. Balkansko-Turška vojska ...... Italkansk» \mjnita. s slikami Boj in znuiea, povest .............. Blagajna Velikega vojvod? .. Belfrgor .................................... Boy, (roman) ......................... Burska vojska ......................... Beat in dnevnik ........................ Božično darovi ........................ lEoija pot na Bledu .................. Božja pot na Šmarni gori ...... Duhovnik. it«l................... ...60 j Lov na ženo (roman) ........ ...80 | I .uri Ter ................................... 1._ , Marjetica ............................... ...30 Materina žrtev ...................... .«.50 Moje > i vi jen jr ...................... ....75 Mali l.ord .............................. ...09 ; Miijonar brez denarja.......... ...75 Maron. krščanski deček iz i turna ............................... Liha- i .Mladih zauikernežoi lastni živo- .......0 ........80 ] l0pi* .........................*.................. .......301 Mlinarjev Janez .................................50 .......Musolitio................................................4() .. J*3 i Mrtvi <;ostal- .......................................33 401 litalrt .........................................70 • Mesija .................................................30 .......DO j Malenkosti (Ivan AUireebt 1 ..........23 • St. Mladim sreem. Zhirlca i»ovo-ili zji sloven hI a mladino ..........-...............25 : Misterija, roman .............................. 1.— j Na različnih potih _________________________49} Notarjev nos, humoreska ...................351 Narod, ki izmira .................................40 j št. Naša vas. II. del, 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 .tO (Govedoreja ..... llitri račutiar ........................1J»0 i ...........................73 i ........7« ........8«» ........73 ........«0 ........55 _______25 ........33 ........00 .......J»0 ........40 Jti-oVav ija (Meliki 1. zvezek 1.59 1 ■J. zvezek. 1 'J snopič ............1.89 ' Kletarstva (Skalirky) ....................Z.— Kratka srbska gramatika ................30' Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srlwv .........................31 Kak« se postane državljan Z. I). .25: Kak« Nr postane ameriški državljan .15 j Knjiga • dostojnem vedenju ________39 • Kal. Katekizem ................................69 ; Kubična Računira ...........................JIS liberalizem ......................................JM IJuhavna in snubilna pisma .........S5 Materija in eneriija .....................1.25 Mlada leta dr. 4aneta Kv. Kreka .75 Mladeničem. 1, «v.............................Jii II. zv....................................«...59 (Oba skupaj 9* eentov) Mlekarstvo .......................................1.— Neniško-aBgleSki tobni _____________1.49 Najbolj*« slav. Kukariea. G88 Mr. ie|>o vez. (KallaAek) ............. J^— Vemščtna bref u4U!Ja : Nemako-slovenski ni mar .2.55 Cankar: (■rešuik l.enard. hroš ...... Mimo življenja .................. Moje življenje ................. Bomantične iluše .............. Cvetke ........................................ Čebel i ea ..........;........................... Črtice iz življenja na kmetih Drobir, in razne povesti — Spisal MikMn-kl .............. Darovana, zs«M|ovhi/k:i j »o v est Dekle Kliza .............................. Dalmatinske povesti ........................33 Dolga roka............................................J»0 Do Ohrida in Ititolja ........................70 Doli z orožjem ..................................J»0 Dve sliki: — Njiva; Starka ........I Mešk<>| ....................."..................60 Devica Orleanska ...............................50 Dulmvni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljcki .............................................40 Klizabeta ..........................................-35 tabijola ali eekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.......................-.......35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo ........................................M iiozdovnik i-J ZVKZKAI ..............1.20 Goispadariea sveta ..........................-40 (.odčevski katekizem .........................35 tiostilne v stari IJubljant ................69 C*rška Mytologija .............................1 — Gusarji ...................................„....75 (iusar v oblakih ...............................M Hadtl Moral (Tolst.j) ................49 HN .............................1— llekt«rjev me* -------------------------------Jt Hedvlka ...............................................40 Hudi časi. Mac duše. veseioljcra .76 t Kmetova l ....................—«49 (11. xv.i .............ii llum«rske. Groteske h Satir« , vera o<> ------------------------ broSirano —....................ti broširana ......................................50 Na Indijskih otokih.............................30 Naši ljudje.............................................40 Nekaj ic ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote t. bojnih pohodov bivšega slovenskega |»olka ...............«...1.30 Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda.................................8f Odkritje Amerike, tnlo vezano .........60 mehko vezana ............................39 Praprečauove zgodbe ............................35 Pasti in zanki .....................................23 Pater Kajetan....................................1.— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih ................J»9 Pravica kladiva ................................«50 Pabirki iz Roža (Albrecht) ............25 Pariški zlatar .....................................-15 Pribajač, povest ...............................«69 *ožigalee.....................................«25 Povesti, pesmi v proii (Baudelaire) trd« vezauo .....................«...______1,— P« strani klobuk ...............................«59 . Ren<^ Maupenn Plat zvona ............................4o'i4t" ir., hroš. J»0 št. (Ivan iCo/man) ..Testament ljudska drama v 4 dej., bmš. lft.1 strani .....................................35 šr. 4. (Cvetko filter) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 »tr., brnš'rano .....................................J»0 (Fran M Urinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druii ž i na. veseli mu Mire črt lee L, 7 J strani, broširano .........................23 št. n. (Nnvaki I.juobsumnost .....39 7. Andersonove pripovedke. slovensko mladino prt nil i la 1'tVa. Lil strani, hroš.................35 St. R. Akt štev. 113 ............. Štev. !>. (Cniv. iirof. dr. Fraue Wel»er. i Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraoue, rolijefna karikatura in minulosti. 33 sir., broš. .........23 Št. 11. (Pavel Collai Peterčkove (»osleduje sanje. 1x>£ienn povest št. 12. r. KorI Kngliši Denar naroilno-^ospoilarski spis. i>o«io venil dr. All;iii U^ris, ITJO str., l»roš.............................................JJO Št 12. ( Frau MilC-inski) Mogočni prstan, narodna pravljiea v 4. dejanjih, »1 str« broš.................30 Št. 13. (V. M. iJnršin» Nadežda Nikola Je vna. roman, poslovenil U. Žun, 112 sir.. bn»š. __________________^9 šr. 14. (I>r. Kari Ku-liši Denar, narodno-gos]todar>ki spis. j»»>sio. venll «lr. Albin Ogris. 'SUi str« hroš............................................. št. 13. KdiMnd In iuies de Gon .80 .49 be «39 «89 «69 «39 .39 P« gorati in tMinal« Pol litra vipavca ..... Poslednji Mehikanec Pravljic« H. Majar , Predtriani, Prefiero ia dragi svetniki v gramofon«______________________S3 PriCittii čebelice Maje. trda vex L— Ptic« selivke, trda v«.....................,75 Pnd Bcviht« ..............................4P5 Popotniki _____________________________________.69 Poanava Boga PlrW ______________ P«vodenj ------- PraAki jodek ................................25 Prisega H :% SLOVENSKIH POVESTI aR pesmi, J12 str., hroš......................45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, pove>t. prevel Mir- Ko Pretnar. SO stra.....^..............^9 Št. 1S. (Jarosl. VrHiliekyi Opo-roka Inkov škega grajšfaka. veseloigra v enem dejanju. ]M>slove-nil dr. Fr. Bradat. 47 strani. broširano .........................................jjj Št. 10. (Gcrhart Ilamitman) Po-t«#Ueni zvon. dram. Iiajka v petih dejanjih, poslovenil Anten Fnntek. ItH strani. UroiL .............«39 At. 20. (Jul. Zeyor» C—paH bi Ka^ianaokL japonski roman. Ls r-ešiSne prevel dr. Frau Bradat, 154 strani, hroš. ..... .............43 fit. ST. (Friloihi 2«tna) Dvanajst kratk«#as»fli zgodbic, IL, 73 str. brun. -----------------------------------JJ fit. 22. (Tolstoji Kreutzerjeia št. 23. Poslednji dnevi Pompeja, II. dol.................................................90 št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, jc: str. hr.iš. ................................................35 Š:. 27. i Frau Frjave«-» Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, so str« hroš..............33 št. 20. Tarzan sin opie ..................M Tarzan sin opie, trdo vez..«1.20 št. m. Roka roko .............................23 Sr. 32. Živeti .....................................25 št. 35. (Gaj Sni ust i J Krisp) Vojna Z Jogurto, poslov. Anr. Dokler, 12."» strani, hroš. ....................J»0 At. (Ksaver Meškol Listki. 144 strani ......................................63 št. 37: Domače živali .................._30 Št. ,TS. Tarzan in svet ..................1,— ,štev. :K>. la Boheme .......................90 št. 47. Mlsterij duše ....................1.— štev. 4S. Tartanove živali .............90 £tev. 4J>. Tarzanov Mn, trd vez ....1.20 Šr. r,n. Siika De Graye ...............1.20 ši. 51. Slov. halatle in romance.....80 št. ol. V metežu ............................1.— St. ."». Namišljeni bolnik .................30 Št. 3i:. To in onkraj Sotle.................30 št. r»7. Tarzanova mladost, t nI vez. ...............................................1.20 št. r.S. Clad (llaiusnni .................90 št. ."•>. t Dostojevski) Zapiski iz jnrtveya doma, i. del....................i,— št. »M). (Dostojevski) Zapiski iz .ni rt veja dnina. II. «Ie| ..................1,— št. 01. dollar> Bratje in sestre.....73 št. 02. ldijot. I. del (Dostojevkl .90 št. ir_*. ldijot, 11 dol .......................90 šr. 04. ldijot. III. del .....................90 šr. i^-,. ldijot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 št. 00. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ...................................43 Slovenski pisatelji II. z\.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtite ..................................................5,30 Tigrovi zobje......................................1-— Tik za frmito ....-..................—"........70 Talič. (l!evk>. ml. vez......................75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel, srn-, roman ...........................1.20 Trenutki oddiha .............................J»0 Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, tnl. vez, .....65 Tri rože .................................................801 Tisoč in ena noč (ltai*i vez. mala izdaja ........................1.— V krempljih inkvizicije..............1.30 V rohstvu (Matiele) ......................1*5 V gorskem zakotju .............................33 V oklopnjaku okrog sveta: : i. del .............................................99 2- del..............................................99 OBA SKUPAJ............................1 .(JO Veliki inkvizitor ..............................1,— Vera (Waldova), l»roS......................35 Vojaka na Balkanu, s slikami .........23 Vrtnar, t Biiidmlranalh Tagore). ■ tnlo vezaftn .75 broširano ......................................JiO Volk spokornik in druge povesti....l.— trdo vezano ................................1.25 Višnjrga repatica, roman, 2 knjgl 1.30 Vojni, mir ali imcnnstvo, 1. zv......35 V pust i v je šla, III. zv. ....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi ....JIO Vodnik svojemu narodu ...»................25 Vodnikova pratikn 1. 1027 .................50 Vodnikova pratikn I. 1928 .................39 Vodniki in proporoki.......................69 Zmisrl smrti _______________________________69 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......69 Za kruhom, iiovest ............................33 Zadtya kmečka vojska _______________.76 Zadnja pravda, vez. --------—«...—91 Zgadavina o nevidnem ilovekn.......«35 Zmaj iz Bosne .................................1$ Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skopaj ............1J>9 Zlatokopi ........................!......«............29 Ženini naše Koprnele'..«..«.................45 Zmote in konec gdč. Pavle--------------99 Zlata vas ...............................M SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. 7.v. tnlo vezano. Vsebuje 12 povesti .................................................s« 4. zv. tnlo rezano. Vsebuje S po- .......-..........................................30 zv. tnlo vezano. Vinski t.rat .........50 t!, zv. trdo vezano. Vsebuje In po-V|ifltI ................................................»50 IGRE Beneški trgovec. I jr roka z v 3. .lejnnj .Cfi Cyr*n de Bergerac. Ilorlr-na kome- dijrt v lotili dejanji It. Tr.ln ve-7ai1" ..................................................... Edela, drama v 4. dej........................50 Gospa * morja. r,. ,iej........................ I alkalna železnica. 3. dej..................3(1 Marta. Semenj v Riebmou«lii. 4. dejanja ...............................................no 01» vojsld. 1-ro^jiz »• štirih slikah.....:i0 Tončkove sajne na Miklavšev večer, Mladinska i-jra s ]H>ijem v "lejanjlb .........................................Gtt ' K. I*. R. I>rama v Meja njih s pre«Hero. (L'apeki, vez..................4."; Revizor, 5. dejanj. trCa v«-zniia .......73 Veronika Deseniška, tr.la vez ........1.30 Za križ in svobodo, taroka ž v 3. dejanjih .............................................35 Ljudski oder: 4. z v. Tiho! a per. 3. »bjanj .............00 5. zv. Po 12 letih. t. 1 le ja 11 j.1 ...........f,0 Zbirka ljudskih iger: 3. snopi«'. Mlin pod zemljo. Neža. Sanje ....................... Sv. in. snopi«". Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ................. 14. snopi«'. Kv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov .......... «601 .30 .30! 13. snopič. Turki pred Dtuiajent. Fabjola in Neža ..............................30 20. snopi«\ Sv. Just; Marijinega o'roka .... ljubezen .....................30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide ....... broširano ........................ ............80 ............80 Azazel. trdo v«^z. ................................1._ Balade in romance, tnla vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Ctvai ...............................03 trdo vezano ...................................80 .Moje obzorje, (Gaugl) ....................1.25 Narcis (Gruden), hroš......................30 Primorske pesmi, (Crmlen). vez......35 Slutne (Albreht), bro-1 .....................30 Poborske poti (Glaseri, broš............30 Oton Zuiian«!-iC-: Sto ugank.........................................50 Vijolica. Tesnil za mladost ....«.......60 Zvončki. Zbirka i tesni j za sloven- esnii (Preloveei .80 Zbirka narodnih pripovedk: I. del __________________________ II. del ............. Znamenje štirih (Doyle) — Zgodovinske anekdote __________ Z ogajem in mečtm________ Zločin in kazen: 'T. in 11. zvezek . vezana _________________........ .....49 ___.40 ....ji ...«3t «3.— ....1JS5 Eg9dbe zdravnika Zlati paatar _____ Zvestoba d« grabi .79 JI .1M MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek ....______:.....«....................75 .11. zvezek r......................................75 Pomladanski odmevi« II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodopivee) ........1.20 10 molkih, in mešanih zborov — (Adamič).................................45 MOŠKI ZBOR Trije moškl^zhori (PavPič) — Izdala Glasbena Matica ...........40 Naradva nagrobnica (Pavčič) .........35 toniti odmevi (Lalfciruar 2. zv. ...«65 DVOGLASNO: Naši himni.............................................50 Kupleti (Grumi. l'*e«i Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj L— Kupi* t a Kuza Muca (Parma) .........40 PESMARICA GLASBENE .MATICE: 1. Pesmarica, un-dii Huhad ,...2 5«) 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., In 3. zv. skupaj .................................._ MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......15 šr. 1a. Šlo čutiš. Srbine tužni .....15 st. xa planine .............................15 St. IL Zvečer ..................................15 št. 12. Vasovalec ..............................13 St. K!. I'udoknira ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-rovniki L, II. in II. stopnja i«> ...................................................20 VSE :: stopnji, skuitaj ..............30 Slavrek. zbirka šolskih pesmi _ (Medved) .........................................25 Narodne vojaške t I Vrjutieie) ...........30 I.ira, snilnJešoNka, 1. in 2 zvezek po £0 Troglasni oiladinski zbor primeren za tniglaseu ženski ali mo^.ki zb«tr. 15 |m-sihm-. i Pn-gel i ......1,— Mešani in moški zbori i.UjaS) — ::. zvow-k: Psalm ll<: TI veselo iHij : \a dan: bimu noč .............40 II. zvezek: 0>>omiii k veselju ; Sveta mik*: Stražniki: Hvalite Co- s|Mwla: oiH-utki; ........................... 7. zvezek: Slavr.k; Zaostali ]Uič; IK>m«>r*Hlna i-kriea ; Pri ovadbi; IVi iuitvi:šk<*m sprevodu: Geslo .40 zvezek : Ti «.»re."-iti f.. botl (tne-š;iu zlMiri : Prijatelji in gen-« (inešitt ziMir» : Stoji, solnčiee >ioj; Kinetski lii>i .........................40 CERKVENE PESMI Domari glasi. Cerkveno |H«rsteri ...........................56 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- liitori \ 1 lerbi«?t .................................50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 |H'sini na «a>t svetnikom 11'rvmrl 1 .................................40 10 ohhajiluih in 2 v raslpresv. Srcu Jezusovemu nirumi ...............35 Missa in lionorem SI. Jnsephi — 11'ogaebnik 1 .....................................40 Kyrie ...............................................«...61» K svetemu Bešnjemu telesu — (Foersteri .....................................40 Sv. Nikolaj ...........................................00 NOTE ZA CITRE KoZeljvki: Poduk v igranju na ritrah. I zvezki ........................3.50 Buri pridrjo, !i_-r:».čtilea .......................20 NOTE za TAMBURICE RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM : i ni, fFoester 1 .........................49 Iadala Glasftena Mati«-a Conske cvetlice (Ijsharnar) četvero In iietero raznih glasov .........45 *tUlM rndevlh nt. moški zbor a bariton solom i« priredilo za dvoBptv__________29 V PUdiHrt Nfi (Sattner), kan- Slovenske narodne pesmi aa raški zhor iu petje iltajukl ....1.30 Bom šel na planinre. IVnlpuri slov. iiartNlnib imsnii 1 Bajuk 1 ............1.— Na ((Oreiijskem je fleluo ................L— RAZGLEDNICE Newyorske. Različne, dučat .............40 Velikonorne. božične iu novoletne dueat .................................................49 Iz raznih slovenskih krajev, dueat .40 Narodna noša, «lu«tit ..........................40 posamezne jh» .................................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč niui papirju s platnenimi pregi- t)i ................................................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ...........................JIO Jugoslavija .......................................39 Gorenjska ........................................39 Slovenske Gorice, dravska ptuj- skopoije ...........................................«39 Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje. Kozjak ............................-30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...............................—-30 Prekmurje in Mednaiiirje .............39 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .........39 Canada ........................-......................49 Združenih držav, veliki ...................40 Mali ..................4...........................15 Nova Evropa.......................................-50 Zemljevidi: Alabama, Ark ansa*. Arizona. Colorado. Kansas. Kent urit j in Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po .—............S5 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio. New York — Virginia, Otto If9» York van-ki po .......................................d Naročilom je priloiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, %aterih »1 • ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" m w. U Mm* « **Q L A B H A 1.0 D JT HEW YOU. FMDAY, JAHUAKY 22, 1832 MTHAIL ZOSČPNKO: V leoruarju, bratci moji. sem zbolel. Legel s m v mestno bolnico. In tako vam letim, veste, v mestni bolnici, letim se in duševno počiva m V sena krog pa. tiho in mirne. da nikoli tega. Povsod snaga in led. e.lo letati je človeku ne-i:dno. A če hočei pljuniti evo ti pljuvalnika. H ores &e$tf — stol 1-mas pri rokah, če se ho&š usekniti. usekuj se. kolikor ti drago, a v j j uho — ooz varuj, v rjuho za vs* na svetu ne dovolijo. Pravijo, da tega ni v pravilniku. No pa se potolažiš In ni da bi s? ne potolažil. Toliko Je naokrog postrežbe, toliko laskanja. da nikoli Leži. pomislite, taki:- oguljeni človek, pa mu nosijo obed in po-s.eljo postiljajo in barometer vtikajo pod pazduh 3 in klistirajo ga lajstncroino in celo za njegovo zdravje se zanimajo. In kdo se 7anlma? Važni, vodilni ljudj; — zdravniki, doktorji, sestrice in pa Se ranocelnik Ivan Ivanovič. Pa začutil tako globoko hvaležnost d2 vsega tega , osobja. di ,«em sklenil doprinesti gmotno hvaležnost. — Vs m ne moreš dau, — sem pomislil, — toliko ne premoreš. Enemu dam, si mislim. A komu — to bomo videli. In vidim: nikomur drugemu ne mereš dati, nego ranocelniku Ivanu Ivanoviču. Možak, da bi ga '.pik, je krepak in dostojanstven, prizadeva si pa tudi najbolj in kar iz kož? leze. — Pa naj bo, si mislim, njemu dam. In začel sem razmišljati, kako bi mu stisnil, da bi ne žalil njegovega dostojanstva in da bi me za to ne kresnil p: nosu. Niključje je kmalu naneslo. Stopil je ranocelnik k moji postelji in pozdravil: - Zdravstvujte. — pravi, kako pa kaj zdravje. — Ste opravili po-tr:bo*> Aha. si mislim, že kljuje. — Seveda sem jo. — pravim. — pa je nekdo izmed bolnikov nočno po=>;do odnesel. Če bi pa radi sedli — kar s:dite k meni na posteljo. Se bova kaj pomenila. Prisedel je ranocelnik na posteljo in sedi. — No, — mu pravim, — kako je kaj, kaj pišejo, se kaj dobro zasluži? — Zaslužek, — pravi ni velik. a kar je inteligentnejših bol- slucaj v bolnici nikov. prav gotovo stisnejo kaj v reko. tudi če so ie v zadnjih zdih-ijajih. — Izvolite, — pravim. V zadnjih zdihljajih sic:r še nisem, dam pa rad. In cela že davno sem sanjal o tem. Potegnil sem izpod zglavja denar in mu ga dal. Sprejel ga Je ze- BORBA ZA OBSTANEK V PR1R0DI Za boleče sklepe 1 Samo namažite s tem zanesljivim starim linimentom ^ PAIN-EXPELLER te. smrt prizanašala »kozi ti*oč let. tie I * i bilo na zemlji nobenih življenjskih |>ogojev več, niti za t«, niti za drn^a bitja. .lužno-uiiii riiiki znanstveni list *"Kl <'ri-l«M*«t ji- 4t T«*lli ilrjstvu tlt'ilavuo priobčil razpravo, podkrepljeno s *t« viluinii primgeri in dokazi, t'«* hi ne bilo izumiranja na pr. živalskih bitji, ki I«-1 a jo po zraku, bi v kratki «!ohi solm'ni žarki n<* mowli vfi: prodreti i|o ti:tŠ4> zemlje in ii:i njej bi bilo itni>x'iio vse življenje. Človeški razum si ne more predstavljati števila: 77 kvintilijonov. To je 77 iu nieel. To število predstavlja približno množico rast lin. ki bi n:i določeni toeki na ze-mlji zrastlo v desetih letih, ee bi obn (lilo vsako seme te rastline in ee bi vse biljke ostale rasti. Celo pri živalih, ki se množijo mnojo ImiIJ ]>oi"jisi. Iti brez izumiranja nastala velika presenečenja. Sloni se na pr. plodijo med .'10 iu 00 letom; v teh šestih desetletjih jih prid« na svet največ tri pare. slonov. »('e bi sloni ne izumirali, bi potomstvo samo enega para bilo v :»00 letih 1.1 milijonov slo-nov. Posebno zanimiv slučaj iaz-pl< d it ve in veličine pomnožit ve nit dijo ribe. (V bi živele vse. bi morje kmalu postala eelina. Vsaka riba da !• milijonov iker. (V bi milijoni teh iker ii" izginili preti oploditvijo in milijoni pozneje. hi nastale nedosledne posledice. Pri bacilih, kjer ne mori mo uiti z najboljšim mikrosko-|M»m slediti njihovi množitvi, nastali«' v par urah na tisoče milijonov novih eksemplarjev. Zanimiva j«' tudi ugotovitev z makom: C'e hi makova rastlina na letr (bila samo .">() semenskih zrn. bi bila v devetih letih vsa /milja pokrita z makom in bi ne bilo nobenega prostora več za druge ni st I i ne. „ Vse to nam kaže. od kako velikega pomena je v naravi zakon '"borbe za obstanek'*. lo Uubeznjivo in * roko ml je? pomahal v zahvalo. A drugi dan se je vse to začelo. Ležal sem zelo mirno in zadovoljno. nihče me doslej ni nadlegoval. a zdaj se je ranoeelniku Ivanu Ivanoviču menda kar zmetalo od moje gmotne hvaležnosti. Cez dan jo primaha desetkrat ali petnajstkrat k moji postelji. Zdaj mi poravi zglavje, zdaj me odvlr-če v k-pel. zdaj zopet mi priporoča klistiranje. 2e s samimi termometri me ugonobi, pasja noga! Prej so mi merili temperaturo enkrat ali dvakrat na dan, pa je bilo dobro. Zdaj mi jo pa merijo petnajstkrat. Prej je bila kopel hladna in ugajala mi je. zdaj ti pa napolni kad s kropom — da bi kar i na pomeč klica!. Pokušal sem že to in ono — vse zaman. Ponujal sem mu. ciganu, še denar, da bi me le pri miru pustil, cn si pa prizadeva še bolj. Minil je teden, vidim — tako ne gre več. Vzzlo me je bilo, dobrih petnajst funtov je šlo. shujšal sem bil in jed mi ni več dišala. A ran:cel-nik si je še vedno prizadeval. Nekoč je malo manjkalo, da me ni a capin skuhal v kropu. Bogme. Tako kopel mi je pripravil, falot grdi, da mi je kar kurje oko na nogi počilo in koža se mi je olup-pila. Pa sem dejal: — Čuj, ti cigan, kaj kuhaš ljudi v kropu? Ne dobiš več gmotne hvaležnosti. . On mi pa pravi: — Pa ni treba. Pa poginite, pravi, brez pomoči znanstvenih so-trudnikev. In odšel je. - A zdaj gre zopet vse po starem. Temperaturo mi merijo enkrat na dan, klistirajo me pa samo po potrebi. In kopel je zopet hladna in nihče več me ne nadleguje. Ne bije se zaman boj zoper napitnino. Oh, bratci, ni zaman ta boj. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO •j < * se dobi pri "GLAS NARODA" 210 W. IMt Street ? Mew N. Y. Telephone: CHELSEA 3*7S POPOLEN CENIK JE PRtiOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN PAUL DOUMER SVOJIM SINOVOM POZOR, ROJAKI Lrt« 10(W j«- sedanji predsednik Pavel Dmimer, «'4gar avtoriteta je že takrat bila wlika in čigar poštenje je služilo za zgled, objavil knjigo, ki jc prav hitro dosegla velik uspeh. To važno in pomembno delo je imelo naidov. k*i je pri-(Nt;ivljal prave«* v življenju on ill. v katere je pisatelj stavil vse svoje nade. katera jia je bodočnost tako kruto porušila: to delo se je imenovalo "Knjipa mojih sinov". Pnjrlavje ~Nanki in nasveti" je nsnniralo eelotno Vsebino. Vojna in vsakovrefni pretresi niso mogli izprrmeniii stnliača ped«goga in inspiratorja teh naukov in njisvetov. Avtor s;im je l!k£t. nevihti in ;rr«»zi. « m 1 j; r>- voril na to vpmsanjc v predgovoru nove iztfaje. natisnjene hr»*z vsakih izprenieinh: "Naeijonalna dolžnost kakor tudi morala in družabno dolžnost Fran- ostan<* tista, k i je hila včeraj. Tiuli dane«, moramo smatrati, tla no veljavni neuki državljan-skilt vrlin, ki no hili nokoT- izreee-ni in no pripoiuon-li k izvežhauju jnUHskiih vi-jšr-ako\* v veliki vojni, katerim Fraiu-ijji dolguje ziiia-tro. narodi pa spas pred surovo in ponižujoeo dominacijo. "Knjifra mojih sinov" Ne lahko koristno in oportuno ponovno objavi jii. Evo v naslednjem plemenit«* n:!iik«*. ki jih je Paul Doumel- svoj en s dajal svojim sino-vom in jih po smrti štirih svojih sokolov, ki so dali življenje /a obrambo domovine še nadalje naslavlja mlitdim Fnmeaozom! r. Tmej svojo voljo. •Delaj, kar je tvoja dolžno.st. Bodi hraber telesno in duševno. Natie-i se akeije; postani <*love k sikeije. da raz vi j oš v sebi telesne in duševne sile, tla si zajro-tovis H .speli v življenju, da izpolniš svojo dolžnost dobrejra Franeoza. Tiodi aktiven, delaven. Posveti tlel najboljše ure svojejrn življenja. Rodi «liseipliniran. \*e brani ste izkazovati spoštovanja osebam iu stvarem, k spoštovanje zaslužijo. Vedno varuj dostojanstvo svn-jepra "življenja. Ljubi resnico. Bodi ob vsaki priliki resnicoljuben, enostaven in pri roden. Iz naslova na listu, katerer* pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tore«., da se Vaa opominja, temveč obno. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi". Cleveland. Anton Bobek, Chaa. vite naročnino ali direktno, ali pa | Karlinger, Jacob Resi>ik, John Slap-pri enem sledečib naših zastopnikov | nik. Frank Zadnik. Euclid, P. Bajt Bodi iskren in odkritosrčen, lojalen in pravi^on. Bodi namer jen. diskreten, skromen. Varuj iimerjen«>it pri jedi in pijači bodi vljuden in Ijnbrznjiv. IUmH pošten. Obrazu j svojo intelijeeneo in «roj ra 7 ii m z usnjem. l*a\*naj in brzdaj *vi.jo fantazijo. Z močjo svoje»a značaja in s plemenitostjo svojih čnvutev za-potovi svojemu telesu zdravje in IffMltO. Vsak .'as. oh vsaki priliki ljubi in spoštuj one. ki so ti dali živ-l>nje. Z ljubeznijo in titlanosi-jo, ostani zvezan s svojimi somd« niki vsak«-jra k«»l« na. iNnli pr««žet 7. duhom rodbine, z »lobok lui sj»oštovanjein žene si pridobi odlike in vrline, ki jih najdeš V domu. Varuj se razvratuosti. prosta-ških in ponižujor-oh užitkov. Ohranjuj svojn mladost, sve-žost svojegra eiistvovanja. svoje-«a zdravja in dostojanstva. Znaj ljubiti, naj te ljubezen in razum vodita pri izberi življenjski* tovarišiee. V devojki. ki bo tvoja izpopolnitev. iš«"-i dobroto, duševno in t»'-le>no zdravje, kar predstavlja lepoto. Oženi se. eim zmoreš. Osnuj družino. Fstvari svoje ojrnjišee. to je loveska in družabna «l«lž-uost. T«' pa j<> I udi sreea : Deluj za svojo družino. Ziipro-tovi ji <;iuotni obstanek, čim lažje moreš. Fstvari pa predvsem v družini duhovno življenje, vzvišeno in lepo. da se {»a ne bo dotikalo ni«"- nizkotneprn ali nezdravega l>nj človeški družbi in svojemu narodu deeo. ki jima je potrebna. \*z^oji jih za ona dva. ne pa zase. Pripravi svoje sinove, da bodo postali plemeniti možje, polni volje Ln hrabrosti, kakršen hoee« biti ti sam. Svoje hčerke pa vzgajaj po vzgledu prave žene, kakršno si želel za tovarišieo. Živi za svojo družino. Ljubi v«j dom. trudi se. da bo prijeten za oko in topel srcu. Otvori svoj tlom iskrenim iu zvestim prijateljem, odpri {?»« mo njim. Posveti del svobodnega časa razvedrilu, preprosti zabavi iiv igram, ki varujejo zdravje in ra dost. III. , Ljubi domovino. Služi jj in spoštuj jo. Deluj njeno notranje j blagostanje ter za nj^no veli«"ino in sloves v širokem svetu. Daruj ji svoj razum in svoje srce, trndoljubnotf in delo. Daruj ji svojo kri, 11 ko t rebn ohraniti njeno življenje, obraniti njen** interese in njeno *r*»eo. ltt.di r«M|.v-Ijub in — kakor pravi CamHetta — nič reč preko teira. Ne iKsluKiij sofistov, ki pridi-gnjejo razntšervalni k«tnopt»liti-fin, ki n<*-irajo il*>m»vinn in za-vra»-ai'» >lolžn«>--ti. 'P»> » naši >.«». vražntki. Alio bi jim državljani sledili. b» vrgli domovino v pre-1 pail in Niuri, kakor se je t«» zalilo z (»rvijo in rimskim imperijem. QAfkHAIIl wSnWAnMU WULLvrfr NJE SREDNJE EVROPE SjM.znaj «|onioviiio v nj.-iti vzvišeni lep<»ti. v njenem bejrastvn. v njenih ljubkih predelih, nj.nili mestih iu spomenikih, ki <»l»el >/n-jejo plemenitost tvojega i«m1u. lSodi prežet z njeno dolge slavno zgodovino, da boš z:t-vedal svoje dolžnrsti. t kim sodelovanjem na podlagi j >motrenega gospodarstva. V mero-! dajnih madžarskih krosih izjav- , ljaj?, cia je Madžarska pripruv-noNt,. kateri moraš bit. podvržen, j ^^ vsak čas 2a sp3razum s Co. ak.( ne želiš propasti domovuie. I-kaslCva.ko Kc. najmanjži dokaz marveč ji hoče* zagrtonti bodo,- | ^^^ dobre v-,j: za spo. nost. ki bo vredna njene prefk- razum se mCra vsekakor 5matrati ' normalna ureditev češkoslovaško-Tmej nade. moraš verovati v i madžarskega trgovinskega razmer-srečno us.mIc domovine. j ja Češkoslovaška je -dina država. Peluj za vse dobro, deluj za ki je že leto dni z Madžar3ko v 0. slavo domovine. Ona j.' na sve- j čitni carinski vojni. Kljub ponov- toviiem zemljevidu na takem mestu ter ima tako zgodovino, da sta njena mo»- in velit'ina pojroj »je-ae«jra ohstanka. Ljubi naiitdno vojsko, kjerkoli ti v njej pripade mesto. Ona je .ščit domovine za njeno nine in neodvisnost. Ljubi vojščake. svoje tovariše, ki naj ti bodo druga rodovina. Pomagajte xi med seboj, skupno se borite in. če je treba tudi n-inrite skupno. Hodite zed in je ni v bratstvu in hrabrosti. — pa tudi v vedrem bratstvu smrti. Ttrez ugovora vojaško službo uči se. razvijaj odločno sprejmi v miru. Vežhaj, 111 o«"- in jfibenost CALIFORNIA Pontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schntt« Pueblo, Peter CuUg, A. Salti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčič, Mrs. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank 8tular MINNESOTA Chisholm, Frank Oouže, Frank Pucelj Bly. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Veaael Hlbblng. John Povie Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabntoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Patilan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, p. Brodartck NEW YORK Go wan da, Karl Strnlaha Little Falia; Prank Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kuirše Nllea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank J&kS* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. O. Prevlč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico, Frank Fe. renchaek Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martlo Koroshetx Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlviek Midway, John Žust Moon Run, Prank Podmlllek Pittsburgh, z. Jakahe, vine. Arto, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, j. Peadlrc 8teelton. A. Hren Dfelty sta. in oKottco. J. SkerlL Pr. SbWfrer West NewiQa* Joseph J< Wlllack. J. Vetemei UTAH Helper, Fr. KiMIt WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo^ Koren Sheboygan. John Sonnsa WEST ALUS Frank 6kok • Roekaprtnga, Loula TiBctwt tilamondvUlak - Joe IT. Hodi državljan, lojalno vdan vladi narodne suverenosti. tNauei se državljanskih vrlin, brez katerih se ustanove države ne hi mogle vzdržati. Te vrline so: ljubezen do domovine, skrb za javni blagor, spoštovanje zakona. vdanost svobodi, pravičnosti 111 enakosti, čustvo bratstva' do sodržavljanov. Ostani po svojem duhu dovolj svoboden. dovolj neodvisnega značaja, da boš preko vseh strankarskih interesov mogel razpolagati naeijonalni interes kateremu moraš vse podrediti. V političnih borbah naj čustvo prd vie nost i ostane tvoj stalni vodnik. Hodi enako vnet za pravieo dela. produkcije in pridobivanja lastnine. Hodi prepričan, da brez zasebne lastnine v življenju ne bi bilo varnosti in svobode. •Potrudi se, da koristiš znanosti, da pomoreš njenemu napredku in napredku industrije. S svo-jimo osebnim ravnanjem pomagaj kot državljan pri osnavlja-nju narodnih ustanov. Zavedaj se, da s čustvovanjem bratstva in o-ne višje solidarnosti, ki druži vse ljudi enega in istega naroda, koristiš drugim in sebi. Bodi plemenit in usmiljen. Po-magaj v mejab svojih možnosti vsakomur, ki ga je zadela beda in si sam ne more pomagati. Podpiraj širjenje socijalnega! zavarovanja, ne dabi pri tem mislil, ali te tvoj zasebni interes, tvoj položaj ali tvoje bogastvo rešuje opasnosti. pred katerimi te ščitijo. Zahajaj med delavce, pomagaj jim, da s svojim lastnim naporom ne bodo morali eakati na zasebno ali društveno pomoč, da si zagotovijo .primerno življenje in dostojaistvo svobodnih ljudL svorfa telesa knkor tudi moške odlike svojj' duše. llodi pogumen, discipliniran in 1 hraber vojšeak, kakršnega domovina potrebuje. Ljubi in spoštuje trobojko, pra-1 por svoje domovine. V dno srca ■ naj ti vedno seže narodna himna.' ■Smatraj vojno za grozotno po-' šast in prizadevaj se. da se iz- j ogne tvoje države. Odbijaj voj- j no, sovraži jo, toda ne boj se je! Xe pozabi, da je vojna zlo. toda ne najhujše zlo in da je vojna stokrat boljša kakor izguba neodvisnosti ali narodove časti. Zavedaj se. da ves narod, ki h Ore varovati mir. mora hili mo-ean, dostojen, odločen in herojski. Xa razpolago ti je dober in obenem edini naein, da služiš človeštvu: delaj za veli«"«no svoje domovine! NOVA KALIGULOVA LADJA nim prgajanjem se ni posrečilo vzpostaviti normalnih trgovinskih odnosajev. Mcseca januarja bo češkoslovaški sekcijski šef dr. Fried-mann d:spel v Budimpešto, da nadaljuje že večkrat prekinjena pogajanja. Zaključitev trgovinsk pogodbe se smatra tukaj kot možna podlaga nadaljnih obširnih pogajanj. Češkoslovaški listi opozarjajo, da Behlenova primera sedanjega razmerja med Madžarsko in Češkoslo-vašk; z ognjem in vodo ni bila sporočena v Pariz, zaradi česar je •Temps" njegove izjave ocenil u-godno. Ce bi Temps" imel p:polno besedilo Bethlrnove izjave, bi se njeg:va sodba po čeko^lovaškem naziranju glasila vsekakor drugače. "Narodni Politika" in drugi češkoslovaški listi so mnenja, da bi trojna zveza Češkoslovaške. Madžarske in Avstrije pomenila obnovo stare monarhije, pri čemer bi privlačna moč Dunaja in Budimpešte prekosila Prago. Zato je treba tako zvezo cdkloniti. V "Na-todnih Listih" skuša pooblaščeni minister dr. Krofta omiliti te pomisleke kot ne več sodebne, češ, da lahko Češkoslovaška v zavesti svoje moči brez skrbi prouči možnost takega sodelovanja z nasledstveni-mi državami. Češkoslovaška in Mala antanta morata le pozdraviti vsako resno in odkritosrčno prizadevanje za gospodarsko sod:lova-nje z Madžarsko in Avstrijo. V "Venkovu" je poslanec dr. Hodža odločno odklenil misel trojne zveze Češkoslovaške, Madžarske ln Av?trije, ceš, da se more nova srednja Evropa ustvariti le na podlagi carinske zveze Male an-tante in Pcljske, kateri bi se mogle pridružiti tudi Bolgarija, Madžarska in Avstrija. V božičnih rneh S2 odkrili v jezeru Nomi tretjo Kaligulovo ladjo, ki pa je znatno manjša od prvih dveh, a je boljše ohranjena od njiju. Ta ladja je služila za zvezo j med ostalima najdenima ladjama, j SLOVENSKI NOTAR ALOIS SKULJ 72-23 — 65th Place Brooklyn, N. Y. Tel. Evergreen 2-5540 DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE M čila eUmtvo, p«« p* vu Sk*wd v okolici CEHE Ur OGLASE SO ZMERNE ODA" NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. A. 4 VSE SE PREBOLI SOMAN IZ ŽIVLJENJA. ^ Za GIas Naroda priredil f. H. b b a i 3 10 (Nadaljevan je.) Ulrili se ji prikloni in <»(li prvi in najp;glavitnejši po- časnega zdravljenja z nedikamen-DALJE — ti in injekcijami. Kakor si dva if i'lrili nekoliko pomisli: — Jn*ri imam ninojjo driifre^a opravila v Ljubljani in vi nikakor ni mogoče določiti časa; mogoče bi moral zastonj na mene čakati. Kaj misliš o tem, ako te jutri izne-itadim v tvojem brlogu? Kajti, kot te imam v spominu še iz prejšnjih let — in težko, da si se od tedaj kaj izpremeuil — sediš vedno domu in delaš. •Margareta, ko to sliši, si ntisli: — Zaradi tebe bo prišel. Sieer je bila prosta vsake ošahosti in prav nič ni bila ponosna na sebe, toda, kakor jo je pogledal TIrih Kamnik ar, jo je vznemirilo. Čutila je. da ima Kamnikar neko posebno zanimanje do nje. proti čemur se je hranila. Veseli* prime Joako za besedo svojega prijatelja. — I)a. Tli. jutri popoldne in zvečer sem doma. Tako me veseli, da sva se po dolgem času zopet videla. Počasi korakajo eden poleg druga; saj vsi imeli isto pot na na grič in čudno hi bilo. ako se ne bi prijateljsko ločili. Po kratkem času v živahnem pogovoru pridejo do hotela. — Ali je res tvoja trdna volja, .loško, da se že sedaj odpelješ v mesto* l*ojflej vendar, kako lep večer ho, — pravi TIrih prijatelju ki je obstal, da hi se poslovil. Toda Margareta odkima, ko jo Joško proseče pogleda. Virih je ime) prav — bilo je tako lepo, — Jaz moram domov, gospod Ahčin. inati me čaka. Mogoče hočete sauii ostati.' Po železnici se lahko sama peljem, tako majhna in neizkušena še vendar nisem. — se smeje v iskreni porednosti. Iu ta smeh. ki je veljal drugemu, je očaral Kamnikarja. Nikakor s ii mogel misliti, da hi bil kdaj videl kaj tako sladkega kot je la deklica, ki ga je razvnela. TIrih s«' ni mogel /držati, da ne hi Margarete in Joška spremi' do železuiške postaje. Gospa Pireeva se ji* od njih že prej uljudno poslovila iu odšla v hotel. itilo je še precej časa do prihoda vlaka. Sedeli so v prostorni čakalnici, r/. katere je bil lep razghil na {»okrajino, ki je žarela v večerni zarji. Zamišljeno so sledile Margaretine oči jati lastavie, ki so veselo žvrjrolele po dvorani. — O. tukaj je lastovičje gnezdo. — vzklikne v otroškem ve- j s« lju. ko zagleda za tramom pod streho gnezdo, iz katerega so se speljali štirje vratovi mladih lastavie. Vsa razvneta iu vesela opazuje, k«ko stara Iu staviva pita svoje mladiče. Ljubeznjiv nasmeh 1 >e razlije okrog njenih usten Ni se zavedala, kako krasna je bila j oni trenutek. Njeno čisto dekliško postavo je obdajala čudovita čaiobuOMt. ki je v obilni meri vplivala na oba moška, ki sla stala poleg nje. Posebno pa jo je občudoval TIrih, ki na vseli svojih po-, toVanjih še ni srečal ničesar tako čistega in sladkega. Margareta Homčeva je bila popolno nasprotje pikantne, živahne gospe Pireeve. ki je navzlic- svoji mladosti že pričela veneti in I j«- že njena hudomušnost razburjala njepove živec. Tedaj pripomni Joško svojemu prijatelju: — Zelo lepo je. da si nas spremil. Ali pa te dama, s katero si igral tenia, ne bo pogrešala pri večerji? Mogoče hiš prepozen? — Mislim, da gospa Pirčeva še ni gotova s svojo toaleto in •limiti še dovolj časa. — pravi mirno TIrih in .si pri tem prižge ei-parudimp!eti in se ho vrnil šele v dveh tednih. Ali je TIrih govoril resnico? »loško je mislil drugače. Ta clania je napravila nanj zelo nepovoljen vtis. Toda, če je TIrih tako rek<*l, tit smel dvomiti o tem. Klegantni svet je hil .Jošku popolnoma neznan; ravno tako moderne dame, do katerih ni imel nikakega smisla in tudi nikakega razumevanja, zato ni mogel soditi o značaju oseb. ki jih je srečal. V svoji vestnosti si je sam očital, da je v svoji sodbi mogočo mislil kaj napačnega. Zdravilski hotel privabi vsakovrstne ljudi . — Kako lep dan je hil danes — in kako lepo je hil končan, ko sent te zopet videl! — Joško veselo strsne roko svojemu prijatelju. — Spravil si me v sramoto, .Joško. Toda izprevidim svoje gre-lie m ž obžalovanjem priznam, da sem te grdo zanemaril. Obljubim ti pa. da se bom poboljšal. In takoj ti tudi nekaj zaupam: imela bova za na prej priložnost večkrat se videti, kajti s svojo materjo nameravani čez poletje ostati blizu Ljubljane. Na zimo grem v Meran; to so moji sedanji načrti. Joško je bil začuden in je imel sto vprašanj za Hriba, ki pa je <-su vprašanja zavrnil z besedami: — Jutri več! Zdaj gotovo ne bova dolgočasila milostljive go-spire z mojimi zadevami, — dostavi s poželjivim pogledom na .Margareto. — O. prosim. — pravi Margareta nekoliko v zadregi. Čakalnica se je polagoma napolnila ljudi., ki so izgledali utrujeni, pa vendar zadovoljni in veseli, ker so imeli lepo nedeljo. Vlak Je kmalu prišel. Poslovijo se in Joško hiti. da najde dober prostor za Margareto. TIrih je ostal pri železniškem vozu. Elegantno odgovarja TIrih na živahno mahanje Joškovo, dokler ni vlak izginil v daljavi. — Ta fant se še ni otresel kmetskih navad, — si misli TIrih ko se vrača v hotel. — Skoda! V dobri družbi ne more biti. Že njegova potniška obleka — In s slično pripombo ga sprejme gospa Pirčeva, ki se je med-Jem oblekla v elegantno večerno obleko in ga nestrpno čakala pred — Kakšne prijatelje pa imaš? Saj ne morejo med ljudi. Saj se osmešiš s svojimi znanci. — Ostro in karljivo je zvenel nien glas. Z zaničljivim nasmehom jo pogleda. — In tvoji znanci in sorodniki? — vpraša s poudarkom. — Ni se mogla ubraniti, d« ne bi zardela. Teh nizkih in brezpomembnih, neizobraženih ljudi se ni rada spominjala in najbolj jo je jezilo, da je Kamnikar o tem vedel. — Sploh pa in ore biti moj prijatelj Joško Ahčin, ki je iz zelo dohre družine, ponos vsake družbe, kajti zelo je izobražen in u-«*en. 8 frakom tudi ne bo šel na planine. — In ona mala gospa, ki je bila ž njim — — Je zelo lepa in izobražena mlada dama, tudi iz dobre družine. Taka amlba ravno iz tvojih ust je zelo zoperna, pa tudi »mesna. Prosim, da opustiš ta bojeviti izraz na obrazu. Nimam nikakega i-eselja do novih prepirov, katere najbrž iščeš. Hobro veš, da s tem nimaš pri meni nobene sreče, — pravi TIrih hladno in zelo ostro. Tod« gosfia ni mogla molčati iu tedaj se razjezi: - - Žal mi je. toda nocoj ne morem s teboj večerjati. Jedla bom v avoji aohi. — Kakor ae ti poljubi. JL:Jy 'Na njegov pozdrav sta obe mladenki obstali in prepričali ste goj zdravljenja, poleg drugega isto se, ila je mladi pesnik zelo zanimiv in sta že prej zavidali »rospo. k: je bila vedno v njegovi bližini. Zelo ste bili veseli, da se je jima pridružil iu ju spremljal po stopnicah. Na terasi so bile mize že zasedene. j človeka po cbrazu nista enaka, ta- — Tam sedi stara mati. Kako jezno naju gleda. Bila,— pravi ko Je običajno tudi v prehrani starejša dekliea; pri tem pogleda na svojo za pest no uro in vzklik- mnogo vsuijacij. Tudi za bolnega ne: — O, Bog, za pni ure .smo se zakasnile. Ekseleni-a bo zim*r- ' človeka velja načelo: posebna hra-jala. . j na za posameznika, nikdar šema- — Da. generalova gospa zahteva točnost nad vse. Ilerta. —J tizirano pravilo. !>ila je v resnici malo v strahu. | Hrana, ki Človeku najbelj diši — Ali se dami tako bojite stare matere? — se smeje TIrih. _ mu vedno ni v prid, posebno ker Mislim, da za to ni nikakega povoda. * j mera vsebovati hrana vse sesta- — Ne. gospod, drufrače ne. Stara mati pe sama dobrota, toda ne vine- rabi telo za življenje. more trpeti netočnosti in poleg tega se moramo še preobleči — In ko bi mogoče jaz vzel krivdo za vašo netočnost na sebe in hi vaju pri gospej opravičil ? Smeje gleda TIrih od ene do druge in obe dekleti se 11111 hvaležno nasmejete. Kako slabotni ste bili v njegovi navzočnosti dru-goče tako ponosni in samozavestni grofici Sahlernovi. V veliko ve >elje mu je bilo, da je imel na vajetih obe. Če je le hotel. •Nad vs»- ljubeziijivo pozdravi staro gospo in se zaplete ž njo v pogovor: dekleti pa naglo izginete ter se v najkrajšem času vrnete preoblečeni Pa tudi najbolj ostro oko ne hi moglo na njih opaziti površnosti v obleki in frizuri. (Dalje prihodnjič.) 6 DNI PREKO OCEANA *ajkr«jfta m na|bolj ugodna p«« *a ugtovani, n« oarMimb oarnihih: ILE De FRANCE 30. Jan.; 17. feb. 112 05A.M.»112 05A-M.) P A R I S 14. maja; 11. junija 112.05 A. M.) Najkrajša t»>t Po teleariicL Vaakdo J# * p«■»»•bul kMbini z vaeml modernimi* •id^bnusml. — Pijafa ,n al* v na truM •-oafca kuhinja iirtdno nlska cana. VpraSaJta k«t*re(kkol ; po<>bU*f enega agenta ali ^ FRENCH LINE 1* STATE STREET NEV.' YORK. N. V. DR. LJ. MERČUN: 0 ŽELODCU IN NJEGOVIH BOLEZNIH Ni ga dela telesa v našem or- , ljamo drugi način, ker je za dalj-ganizmu, katerega ne bi tolikrat J si čas stradanje nemogoče. Pre-po krivem obdolžili, da je bolan, j hranimo se s tako hrano, ki je lahko prebavna in vsled tega hitro zapušča želodec. Želodčne rane pa niso redk?, tem več zelo pogoste. Komplikacije so — v naših krajih zelo številne, a z zdravljenjem so po navadi začne Plutja celega telesa. Pri vseh tež-pre pozno. j jih boleznih, bodisi pljuč, srca itd. Najbolj zavratna in tudi najo-1 50 iz«inil tek- ™Q%oče najbolj pri paznejša med želodčnimi bolezni- ^učni Jetiki- ki v^krat začenja mi je želodčni rak. Po navadi na- z Tnaki želodčnega obolenja. Pa stopa ravna pri ljudeh, ki so imeli ludi slabotno živčevje se lahko iz-vse življenje dober žefodec. Njegovi raža z želodčnimi težavami, začetni znaki so zelo majhni, vča- žolčni ^mni, vnetja žolčnika, sih samo naznačeni. Običajno sli- cziroma vnet-ia črevesa, griža, tre-širno tako predzgedovino: po repi bužni legar običajno vsled sorodno-ali kislem zelju ali slabem pivu na-! sti in sosedščine. vplivajo kvarno stopajo tiščajoče bolečine; tek je na želodec, da tudi ta zboli in še-izginil, bolnik propada. Zdravlje-|*e znaki želodčnega obolenja pri- nje želodčnega raka. je možno edi-nole v ?ačetku. Čim hitreje se spozna bolezen, tem večjo je sigurnost ozdravitve. To so na kratko prvine želodčnih bolezni. Poleg teh bolezni, ki imajo svoj izvor v želodcu, poznamo še nebroj bolezni, ki kažejo na prvi pogled mogoče znake želodč-| čeprav želodec kot prebavni nih težav, vendar je pravi vzrok trakt za procvitanje človeka naj-iskati drugod. Ponavadi mislijo na važnejši organ v telesu, ga najbol; obolenje želodca. če človek nima zanemarjajo, morda zavoljD tega. pravijo bolnika, da se napoti k zdravniku. Najbolj razširjena bolezen čreT vesja, kronično zaprtje vsled zaostajanja hrane, pokvari želodec. Poleg tega delujejo kot kvarni či-.nitelji različna, nepravilna rabljena odvajalna sredstva. ravno takrat, ko morda najbolje deluje kot ravno želodec. Na drugi strani pa se pojavlja obolenje želodca zopet tedaj, ko se bolnik te- Bolezen svoje vrste, toda poča ga najmanj zaveda. Preden govo-; si izhajajoča iz prvotnega vnetja. PraveSa teka- kar Je večkrat tudi ker se grehi kaznujejo počasi a rimo o teh obolenjih, moramo spo- je čir o?ir:ma rana v želodcu. j pravi!no* kot Pri vnetJu Ven~ sigurno. znati normalno lego in normalno' Te dane se ponajveč ponavljajo dar ravno želodčna rana ne osla- \ Običajno zdravljenje prvega na-delovanje želodca. \z žolčnem črevu oziroma v želod-1 bi teka: boLnik navadi zato ne pada želodčne bolezni je po nava- Človeški želodec je združen zgo- Cu samem. Samo tam, da kamor | ker instinktivno čuti, da mu di pri kmetu in inteligentu kakD raj s požiralnikom, spodaj z žol-j dospe želodčna kislina, se pojavlja1 dela kaka hrana težave in bole- žganje, ki trenutno želodec res čnim črevesom (dvanajsterniki, j rana. Vsled jedke tekočine, ki je1 čine" Tek ni odvisen samo od že- nekoilko omami, znake zabriše, si- ter leži po navadi na levi strani! vedno v takem žlodcu, razjeda tu trebušne votline kot ohlapna vre- j najprej sluznico, pozneje pa tudi ča in sega običajno dva prsta pod j mišično steno v želodcu, kjer lah-popek. Njegova naloga je. sprejeti ko načne kakšno večjo žilo in ta-vase že po zobeh zmleto hrano ter! krat nastopi večja krvavitev, ki jo začeti prebavljati. V to svrho' postane za bolnika smrtno-nevar-ima gubasto služnico in močno mi- na. Se večja nevarnost rane pa je, šičevje. Želodčna sluznica ima da lahko preje celo steno želodca mnogoštevilne žleze, ki izločujejo J in se predre v prosto trebušno prebavne soke, to je solno kislino j votlino. Vsa vsebina želodca z in pepsin. Ti soki prebavijo do j jedkim želodčnim sokom vred se lodca, temveč je odsev zdravega cer pa še bolj škoduje. kraja tkivo ob enem pa načnejo prebavo beljakovin vobče, katere dovrše šele črevesni prebavni soki. Da zamorejo želodčni prebavni soki dovoljno vplivati na hrano, mora biti ta dobro razkosana. To dovrši običajno že zobovje. Če hočemo, da želodec dobro deluje, je torej najvažnejše, da hrano dobro zgrizemo in posvečimo. Iz tega sledi, da je vsako zdravljenje želodčnih obolenj, brezpred metno, če je zobovje slabo, in če hrano prehitro požiramo. Neraz-kosana, premrzla oziroma prevroča h ana draži želodčno sluznico, nakar dobimo na mestih, kamor pare taka hrana, vnetje sluz* ice, ki se potem razširi na ves želodec. Vnetje v začetku je malenkostno, postaja pa sčasoma zelo močno in dolgotrajno. Podcbno vnetje želodčnih sluznic, samo močnejše izraženo, se poraja po zavžitju strupenih jedkih tekočin, n. pr. ocetni kislini, lugu, lizolu, koncentriranem alho-holu itd. Želodec se skuša oprostiti teh jedkih stvari s tem, da bruha. Če se mu posreči, je dobro, če pa ne, uničujejo ti strupi tek?. Tudi pokvarjena hranila, oziroma preobilna hrana, obleži v želodcu in povzroča vnetje sluznice. Od kakovosti vnetja zavisi sekrecija želodčnih žlez. Pri lahkem vnetju najdemo samo draženje žlez. Za-raditega se zbira obilna množina kisline v želodcu, ki jo bolnik bruha samo, oziroma pomešano s hrano. če pa je vnetje težje, ustavijo žleze svoje delovanje, in hrana ne najde več v želodcu prebavnega soka. V obeh primerih nas boli želodec in vendar je zdravljenje, kakor razvidno, povsem drugačno. Tam, kjer je premalo kisline, jo moramo nadoknaditi, kjer pa preveč pa umetno odstraniti. Način zdravljenja določa vedno zdravnik. Če smo nekako s tem sicer popravili želodčno prebavno sekreci-jo, nam še vedno preostane oču-vanje želodčne sluznice pred na-daljno škodo. Oboleli želodec ne more delovati kakor zdrav želodec. Vsak Izmed nas bo čuval zlomljeno roko pred naporom. Ravno tako je potrebno, da ocuva-mo bolni želodec pred naporom. To nam je možno na dva načina. Najboljši je prvi način, to je: stradanje. Največkrat pa uporab-' spozna te rane. izliva po trebušni votlini, kjer se wn^me trebušna mrena, kar povzroča smrt bolnika. Edinole kirurška pomoč je tu na mestu an to le tedaj, če se bolnik operira najkasneje 9 ur po predrt ju. Manj nevarna, vendar tudi opasna, so predrt ja želodčne rane v kak soseden organ n. pr. v jetra, vranca oziroma debelo črevo. Želodčna rana se celi tudi sama po sebi, seveda zelo počasi in po navadi z velikimi brazgotinami. Te povzročajo bolniku zopet nove težave. Brazgotine se namreč znat-jio krčijo. Če je, recimo, ležala rana v sredini želodca, se vsled tega krčenja razpolovi včasih želodec v dva dela, ki sta med seboj združena le po o?ki cevi. Želodec dobi obliko podvezane vreče; gornji del seveda ne more več opravljati naloge celga želodca. Bolnika tiaci po jedi, ev. tudi izbruha hrano. Ako pa je bila rana na žolčnem črevesu oziroma na mestu, kjer prehaja želodec v žolnčno črevo, brazgotina zoži tukaj prehod. Posledica tega je, da zaostaja hrana v želodcu, bolnik pa počasi izbruha vsako hrano. V vseh teh primerih pomaga tudi le kirurg, in te operacije so radi velikega obsega še danes precej nevarne. V najboljših slučajih povzročajo še vedno do 40% umrljivosti. Nehote se nam vriva vprašanje: 1.) kakšne znake kaže želodčna rana; 2.) ali ni možno zdravljenje želodčne rane preden pride do take nevarnih komplikacij? Znaki želodčne rane sličijo precej preje navedenim znakom navadnega pokvarjenega, oziroma vnetega želodca: kislo riganje, včasih bruhanje, bolečine, ki se pojavijo nekaj časa po jedi. bruhanje kisle, oziroma bele, nekoliko grenke tekočine, pekočine od zgage. Najbolj čudovito pri teh težavah je to, da ne trajajo vedno, temveč se porajajo le v gotovem letnem času n. pr. jeseni in pomladi. Tako zavedejo bolnika v mirno spanje pravičnega, ki niti ne j sluti, da ima želodčno rano. Naj-| sigurnejše najdemo pri takih bol-! nikih slabo prebavo, kronično za-' p rt je, čeprav nimajo drugih težav. Znaki ne nastopajo nikdar vsi naenkrat in naloga zdravnika je, da |Ta GLOBUS j kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, f j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet i vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN JLv SHIPPING v! r7 news V 28. Januarja: Sl Louia,. Cherbourg. Hamburg 30. Januarja: lie d.- Kun««, Havre 4. februarja: Hamburg. Hamburg, Cherbourg Bremen. Cm boure. l:rr.i.«-n 11. februarja: 1 »eutjM-riian.j t|:imb„rr# Cherbourg . Kuri>|«, I'lM-rbourB. ltr-nt-t, 15. februarja: i:.-r.iK:,ri.i. ('tierUmrg 17. februar;.!: II" .1. Kr.Mi.-e, I lu\ re 18. februarja: New York. llnmburK, riirrl«..irK 1®. februarja: Sat ur mu. I»ul>r»vrtlk. Trst 20- februarji: Brrtiien. Cborhotirg. Bremen 25. februarja: * Albert lUiliin. Hamburg. Cherbourg N.vv AriMh-nlam. l--t»J..K,lr SUI M,.r I.« i tenhim 26. • februarja: >1 luietuftiu, ChertKMirK 27. februarja: KurojVii. CherlKHirg. Bremen 3. marca: Hamburg, II: mhtirg. Clierbuurie 4. marca: l.e d i- Fr i n-e. Havre Uer<#f»saria, Ch«.rt>ourg 9. marca: Uremeii, Clurboiitg. itrern.ii 10. marca: 1 VtitKfhl.iii.l llamlairK. <"lierl»«»urg 14. marca: Avgust um. i.ubrovnik in Ti^t 17. marca: X»-\v V«.rk. Hamburg. <'t.hi k i:uro|«i. • "iiei Ihuii k. Itrnaien 22. marca: ll>- «!»• France. Havre 23. marca: StateiKlutn. lioulncne »ur 5lrr. llot-terdini 24. marca: j Albert Hallin. Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, (."hei Itourg, Kremen 23. marca: .Muuretani:i, Cherl»ouig 29. marca: New Ani ;*erilam, Bitubiisne Mir M«r Itiitlcnluni 31. marca: llambiire. Hamburg. <7h«rbourjj Ab POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "G. N." V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO Pl,A<'ANO NAROČNINO ZA "OLAS NARODA \ OZIROMA SE NAROCE, 75 (IA DOBE ZA — 11 "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York. N Y 3>S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York