št. 26 (2028) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 30. junija 1988 Cena: 600 din
13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
tu
>U
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
EEEMEiS
EUFMlMii
C
> EžB3MlW1
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI UST
Trojezični shod v Krki
Papež Janez Pavel II. naročil Slovencem, naj »bodo močni v veselju in upanju in potrpežljivi v stiski«
KRKA — Papež Janez Pavel II., ki seje med svojim petdnevnim obiskom v Avstriji v soboto v Krki srečal z romarji iz Slovenije, Koroške, Štajerske in Furlanije ter jim spregovoril v nemščini, slovenščini in italijanščini, je Slovencem dejal, »naj bodo močni v veselju in upanju in potrpežljivi v stiski«.
Na travniku okoli krške stolnice seje zbralo okoli 70.000 vernikov, med njimi tudi blizu 25.000 Slovencev, pripeljali so se z 900 avti .si in 4.000 avtomobili. Zadnji del poti je bil za romarje iz naše republike res romarski, šli so poldrugo uro peš iz Strassburga.
Kot je javnosti znano, je srečanje poglavarja rimskokatoliške cerkve z romarji v Krki potekalo v znamenju 50-letnice proglasitve grofice Eme za svetnico, kar je za Slovence še posebej pomembno, saj je bila ta srednjeveška plemkinja in dobrotnica domnevno rojena na naših tleh. Srečanje v Krki je obogatilo 2.000 pevcev, ki so peli tudi trojezično. Posebej so navdušili otroci, ki so trosili cvetje na oltar in recitirali v treh jezikih, s čimer so posebej poudarili velik pomen tega, že šestega po vrsti, srečanja vernikov treh dežel.
Mnogi so med obiskom Janeza Pavla II. v Avstriji pričakovali, da bodo slišali njegovo posebno poslanico Vzhodu in vernikom iz socialističnih držav. Pričakovanja so bila zaman, papež se ni tega dotaknil niti ob petkovem evharističnem slavju v gradiščanskem Trajšto-fu (Trausdorf), kjer je bilo med 70.000 udeleženci veliko vernikov iz Madžarske in Jugoslavije pa tudi iz Poljske in Češkoslovaške. Papežev molk daje sklep, da njegove ob različnih priložnostih velikokrat ponavljanje ugotovitve o tegobah človeka v moderni industrijsko potrošniški družbi, o odtujenosti med ljudmi veljajo tudi za Vzhod, kar je tudi v skladu s papeževo temeljno mislijo, da Evropa nujno potrebuje novo evangelizacijo. Te pa ne moremo deliti na vzhodno in zahodno.
M. B.
BERITE DANES
na 2. strani:
• Kam usmeriti mlado silo?
na 5. strani:
• Z manj ljudmi več naredijo
na 8. strani:
• Invazija britanskih huliganov
na 11. strani:
• V potok vrgel mrtvega psa
na 16. strani:
• Potegnil ga je iz kopriv
1
Skupaj še vsaj do leta 2000
Renault in IMV podpisala pogodbo o sovlaganju in sodelovanju — IMV prispeva objekte, opremo, ljudi, Renault opremo, programe in znanje_
NOVO MESTO — V sredo, 22. junija, sta g. Jean-Marc Lepeu, predstavnik Renaulta, in Marjan Anžur, predsednik KPO IMV, podpisala pogodbo o sovlaganju, generalno kovencijo o dobavi opreme ter podaljšano kooperacijsko pogodbo do konca leta 2000. Podpisu listin je prisostvoval tudi francoski ambasador v Jugoslaviji g. Dominique Charpy.
POGODBA PODPISANA — S podpisom pogodbe o sovlaganju, konvencije o dobavi opreme in podaljšane kooperacijske pogodbe z Renaultom je IMV vstopila v svetovno Renaultovo družino. »Ponujamo vam priključitev med zmagovita podjetja!« je dejal g. Lepeu (v sredini) ob podpisu pogodbe. Levo od njega je francoski ambasador, g. Charpy, desno pa predsednik KPO IMV Marjan Anžur. (Foto: T. Jakše)
Trije razredi za Rome
Šolstvo tudi v krizi ne sme Romov pustiti na cedilu
NOVO MESTO — Delovni posvet, ki ga je v ponedeljek sklicala komisija za usklajevanje programov socializacije Romov pri občinski skupnosti socialnega varstva, je bil začu-da dobro obiskan, saj so se ga udeležili številni predstavniki vzgojnovar-stvenih organizacij, šol, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in kar je najbolj važno, tudi romskih organizacij in naselij..
Če za številna podobna sestankovanja o Romih, pa tudi za celotno romsko problematiko lahko rečemo, da se vrtijo v začaranih krogih brez izhoda, bi za ta delovni posvet le lahko trdili, da je nakazal kanček upanja, kar je pri tej gori problematike že veliko. Prišlo je do spoznanja, da je usklajevanje vseh akterjev nujno, nujno pa je tudi medsebojno dogovarjanje, ki naj bi se kanaliziralo prek izbranih predstavnikov Romov ter prek njihovega kulturnega društva, ki naj bi s tem prevzelo nase ne samo zabavno športno, ampak' tudi kulturno socialno animacijsko funkcijo.
Čeprav seje prvi del posveta dotikal le predšolske vzgoje in šolske izobrazbe, seje izkazalo, da na prihajanje romskih otrok v šolo, njihov uspeh in vztrajanje vpliva toliko dejavnikov, da je skrb za
to nemogoče prepustiti le prosvetnim delavcem, saj bi bilo to Sizifovo delo. Pod nobenimi pogoji pa ne bi smeli opuščati že sedaj zastavljenih dejavnosti, se pravi predšolske vzgoje v naselju Žabjak in posebnih oddelkov prvih razredov v OS Bršljin, Šmihel in Škocjan.
Ze tako je bilo iz poročil ravnateljev prizadetih šol slišati naravnost osupljive stvari: od približno 130 šoloobveznih romskih otrok v občini le malokateri prileze do osmega razreda, za veliko večino pa se šolanje konča pri tretjem razredu osnovne šole, še vedno pa so taki, ki se šolanju čisto izmaknejo. Namesto zmanjševanja programov na tem področju bi morali iti v bolj agresivno akcijo z drugimi prizadetimi občinami v republiki, da bi na tej ravni dosegli zakonsko in s tem tudi materialno podlago za razvijanje šolanja mladih Romov. Le tako bo moč uspešno prodreti na druga področja; zdravstvo, higieno, zaposlovanje. Pot pa bo dolga in dolgotrajna. S tem so se strinjali vsi, tudi prisotni romski predstavniki.
T. J.
Renault in IMV na podlagi dolgoročne pogodbe sodelujeta že 16 let, letna menjava med IMV in Renaultom pa predstavlja kar 30 odst. celotne zunanjetrgovinske menjave med Jugoslavijo in Francijo. Letos februarja sta partnerja podpisala okvirno pogodbo o nadaljnjem sodelovanju, ki jo sedaj podpisani pogodbi in konvencija konkretizirajo. S tem je praktično ustanovljeno mešano podjetje, v katerega vstopa IMV z obstoječimi objekti, opremo in ljudmi, seveda velja to le za avtomobilski del proizvodnje, Renault pa naj bi vanj prinesel opremo za nove programe in znanje. Vrednost investicije bo več kot 400 milijonov francoskih frankov (145 milijard dinarjev), od tega bo 190 milionov vloženih v opremo in kakih 10 odstotkov tudi v objekte.
V pogodbi o sovlaganju z desetimi
dodatki je predvideno sodelovanje v obdobjuod 1.januarja 1989 do31.decembra 1995, torej le sedem let, ko naj bi se predvideni program iztekel in
• Najmanj do leta 1992 naj bi za domači trg in za izvoz še proizvajali vozila R 4, spomladi leta 1989 bodo začeli z montažo R 21 (1,4 1) za potrebe domačega tržišča, do jeseni istega leta pa še z osnovnim programom R 5 Five v izvedbah s tremi in petimi vrati ter z bencinskimi in dizelskimi motorji. V letu 1990 naj bi začeli tudi proizvodnjo R 5 Express za potrebe domačega tržišča.
vložki povrnili, vendar sta se partnerja tudi obvezala, da bosta že 30 mesecev pred iztekom programa začela pripravljati nov program, ki naj bi zagotovil na-
daljevanje proizvodnje in sodelovanje do leta 2000.
V sedmih letih predvidevajo iz tega programa izvoziti na tuji trg približno 300 tisoč vozil, na domačem trgu pa bi jih prodali približno 110 tisoč. Dodatnih 27 tisoč vozil bi domačemu trgu zagotovili tudi iz uvoza na podlagi kooperacije. Skupno bodo letno proizvedli približno 70 tisoč vozil.
Za IMV pomeni novi program pomembno tehnološko posodobitev in razširitev proizvodnje — z enakim številom zaposlenih naj bi napravili bolje in več hkrati pa tudi veliko odgovornost, saj bo ta način sodelovanja pod budnim očesom tujih partnerjev, ki še kolebajo, ali bi na enak način vlagali v jugoslovansko industrijo ali ne. Kot je dejal francoski ambasador g. Charpy, je v Franciji še veliko takih.
Mešano podjetje bo kot samostojni tozd v IMV začelo poslovati s 1 januarjem 1989, v vodstvu pa bodo predstavniki obeh firm. Na vprašanje, kako bo z delitvijo dobička, je predstavnik Renaulta g. Lepeu na novinarski konferenci lakonično odgovoril: »Najprej ga je treba ustvariti!«, predstavnik IMV Marjan Anžur pa je dejal, da si veliko obetajo od ustavnih sprememb in ukrepov za stabilizacijo gospodartva, ki bi nujno morali podpirati tak način sodelovanja, odstranjevati dosedanje ovire in dati čim večjo avtonomijo podjetjem.
T. JAKŠE
JUNAK MIRNOPEŠKEGA TEKA — Mirko Vindiš iz Ptuja je tudi letos potrdil izvrstno tekaško pripravljenost in v drugo zmagal v malem maratonu. Več o prireditvi na športni strani. (Foto:. J. Pavlin)
Dan borca na Bojancih
Slavnostni govornik bo Stane Dolanc
BOJAJ4CI — Osrednja proslava za dan borca v črnomaljski občini bo v nedeljo, 3. julija, na Bojancih. Slavnostni govornik bo podpredsednik predsedstva SFRJ Štane Dolanc, kulturni program pa bodo pripravili člani črnomaljskega kul-turno-umetniškega društva in vojaki iz črnomaljske garnizije. Proslava, na kateri pričakujejo številne udeležence iz Bele krajine, širše Dolenjske in sosednje Hrvaške, se bo začela ob l' 5. uri. Po proslavi bo tovariško srečanje. Za kraj osrednje občinske proslave so Bojance izbrali zato, ker so 4. julija 1943 borci Tomšičeve brigade uspešno odbili napad italijanskih vojakov in bataljona črnih srajc, ki so skušali priti na ta del osvobojenega ozemlja Bele krajine in presenetiti borce Tomšičeve brigade, ki so si na Bojancih nabirali moči za nove boje.
Kaj prinaša šolanje na zalogo?
S seje MS SZDL — V srednjih šolah bodo organizirali nove oddelke — Organizacije združenega dela zaposlujejo malo — Koliko dajati nerazvitim?
NOVO MESTO — Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je na ponedeljkovi seji v Novem mestu posvetil dobršen del razprave vpisu v srednjeusmerjeno izobraževanje za šolsko leto 1988/89, pri čemer so v razpravi izpostavili pomanjkanje prostora v šolah. Po drugi strani so ugotavljali, daje glede na potrebe združenega dela preveč učencev.
Kot računajo, bo jeseni nadaljevalo šolanje v različnih programih srednjega izobraževanja okrog 1520 učencev, zaradi česar bodo morali v šolski mreži organizirati vsaj 4 nove oddelke. Od teh bo eden za lesarske tehnike in eden za kmetjjskega mehanizatorja, medtem ko sta preostala dva še neznanka. Poleg prevelikega vpisa sicer povzroča težave tudi to, daje vpis na različne smeri neenakomeren. Ponavlja se tudi stara praksa, daje med čakajočimi na šolski prostor zlasti veliko deklet.
Do takega navala na šole je pripeljalo pomanjkanje delovnih mest v zdru-
Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in vroče vreme.
ženem delu, so ugotovili na seji. Kaj se bo torej zgodilo čez nekaj let, ko bo končala šolanje generacija iz dodatnih oddelkov? Zdaj dobra rešitev bi utegnila postati breme, saj so tudi na seji MS SZDL obstali pred trenutno težko rešljivim vprašanjem, kje naj delajo pripravniki, ker podjetja zaposlujejo zelo malo ali nič.
Na seji so obravnavali tudi dejavnost podjetja za PTT Novo mesto in v daljši razpravi podprli stališča, da mora slovenski PTT sistem ohraniti čimveč samostojnosti. S predlagano večjo centralizacijo tega sistema na zvezni ravni bi škodili razvoju dejavnosti.
Glede trenutnih gospodarskih in političnih razmer v regiji niso zavrnili možnosti, da bi ob sedanjem gospodarskem stanju lahko poraslo nezadovoljstvo ljudi po pravkar preskušenem scenariju iz nekaterih delov republike. Predstavniki vseh občin so poudarili, da pri njih prebivalstvo razvija zelo dobre odnose z JLA.
Na seji so med drugim predlagali, da
morajo na pristojnih mestih znova pretresti obveznosti do nerazvitih republik in pokrajin. Opozorili so, da bolj kot zaradi uradnih poti za pomoč nerazvitim gospodarstvo hira zavoljo številnih »črnih« kanalov za odlivanje denarja na nerazvita območja.
M. LUZAR
BORCI DRUGE ESKADRILJE NOV J GOSTJE BREŽIŠKE OBČINE
BREŽICE — Vsako leto pridejo na večdnevno srečanje v letalsko enoto Celje, ki nadaljuje njihovo borbeno izročilo. Prvi julij je dan enote in dan ustanovitve eskadrilje 1944. leta v severni Afriki. Borci z veseljem prihajajo med mlade letalce in na srečanja s posavskim prebivalstvom. Pokroviteljica letošnjega srečanja je bila krška tovarna papirja. Nedeljo so gostje preživeli v Artičah, kjer se je zvrstilo več prireditev za krajevni praznik. Med srečanjem nekdanji pripadniki letalske eskadrilje preživijo vsako leto po en dan v eni izmed domicilnih posavskih občin.
Podtikanje na škodo sožitja
OŠ Brežice: med učenci ni nihče zbiral podpisov
BREŽICE — Učiteljski kolektiv osnovne šole bratov Ribarjev je pred dnevi kot strela z jasnega zadela izmišljena vest, da med učenci pod pritiskom zbirajo podpise za priprtega Janšo. Predsedstvo OK SZDL je na zadnji seji s tem seznanila predstavnica osnovne organizacije ZK in zahtevala, da se to razišče. Delavci šole, posebej pa Zveza komunistov, ogorčeno zavračajo tako podtikanje.
Kdo in s kakšnim namenom je razširil lažno novico, se ne ve, a če ga bodo odkrili, šolniki zahtevajo, naj se za neodgovornost ali zlonamernost javno opraviči. V brežiški šoli doslej ni bilo nobenega razlikovanja učencev po narodnosti, zato taka vest po mnenju prizadetih meče neprijetno senco na sožitje, ki se do zdaj ni nikoli skalilo.
V zvezi z zbiranjem podpisov za podporo Odboru za človekove pravice in stališčem slovenskega političnega vodstva je sekretar OK ZSMS Drago Ivanšek na isti seji dejal, da so izločili osnovnošolce, da pa so zbirali podpise med srednješolci in drugimi občani, v OŠ bratov Ribarjev pa samo med učitelji, vendar ne z namenom zbujati pro-tiarmadno razpoloženje. Prepričan je, da mladinci niso izvabljali podpisov pod pritiskom, a če seje kje le zgodilo, potem to obsoja tudi mladinska organizacija.
J. T.
___________I
NA SVIDENJE, ŠOLA, POZDRAVLJENE, POČITNICE! — Prejšnji teden je bil gotovo najbolj pomemben za učence osnovnih šol, saj so končali pouk, začele pa so se težko pričakovane počitnice. Na novomeški osnovni šoli Milke Šobar-Natašc so ob koncu pouka pripravili tradicionalno srečanje, na katerem so starši, učitelji in seveda šolarji skupaj vzeli slovo od šolskih klopi do jeseni, ko bodo učenci spet sedli vanje. Srečanje je bilo že peto po vrsti in kot poprejšnja pestro in zabavno. Pripravili so krajši kulturni program, podelili priznanja, pripravili srečelov, razstavo izdelkov, se zabavali ob hoji na hoduljah in skokih v vreči, nato pa so se starši, učitelji in učenci še pomerili v odbojki in nogometu. Na sliki: skupina za ritmično gimnastiko je številnim gledalcem pokazala, kaj zna. (Foto: B. Markelj)
Sindikat	pred
Kdor je na TV videl razbrzdano izražanje nezadovoljstva Tamovih delavcev v Mariboru in povsem zbegani izraz na obrazu predsednika slovenskih sindikatov Mihe Ravnika, je moral opaziti, daje prišlo tam do kratkega stika. Predvsem je bilo očitno, da na takšen način delavci ne morejo prav nič doseči in da bodo v sindikalnem boju potrebne drugače oblikovane zahteve. Prav tako seje izkazalo, dasindikat, tak, kakršen je sedaj, ne more biti partner delavcem, kaj šele, da bi bil v prvih vrstah boja za njihove pravice. Takih in podobnih konfliktov pa bo bržkone še več, zato sindikat stoji sedaj pred prenovo, vendar se je ne bo mogel lotiti z dosedanjim načinom dela in z voditelji, ki bodo sindikatu vsiljeni. O tem so govorili tudi na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, kjer je bilo poleg zahtev, da se sindikat osvobodi patronata partije in tudi države, kadar gre za delitev, tudi razprave o primernosti sindikalnih voditeljev. Kdor je dober sindikalni voditelj in ki mu gre v resnici za interese delavcev, bo lahko ostal na vodilni funkciji tudi po izteku prvega ali celo drugega mandata. Kdor samo čaka na naslednjo funkcijo, pa se bo moral od vodilne sindikalne funkcije posloviti. Bilo je slišati ocene, da sindikalni aparat kljub številčnosti le ni naredil vsega, kar so člani sindikata pričakovali.
J. SIMČIČ
Sociala bo težko zdržala
Pričakujejo večji pritisk prosilcev — Programov zi starostnike ne bi smeli opuščati
NOVO MESTO — Delegati občinske skupnosti socialnega skrbstva so na seji v torek, 21. junija, ko so sprejemali predlog finančnega načrta za leto 1988 in predlog ukrepov za racionalizacijo sredstev skupnosti in izvajalskih organizacij s področja socialnega skrbstva, lahko ugotovili le že dostikrat prej izrečeno ugotovitev, da se je njihovo delegatsko poslanstvo in odločanje že zdavnaj sprevrglo v dvigovanje rok in sprejemanje stvari, ki so bile že prej tako ali tako sprejete na ravni republike ali federacije.
Tokrat naj bi se prilagajali zahtevam po znižanju stroškov skupne porabe, v času, ko je znano, da bo zaradi zaostrenih razmer pri izvajanju ukrepov za gospodarsko stabilizacijo prav socialno skrbstvo tisto, ki bo moralo blažiti najbolj pereče probleme. Pričakovati je, da bo treba dejavnost razširiti tudi na področja, kijih v času blagostanja ni bilo treba pokrivati. Zaradi omejenih sredstev ne bo kje vzeti denarja, so menili nekateri delegati in dodali, da politiki ne bi smeli računati na socialo, ko načrtujejo ukrepe za ozdravitev gospodarst-
va, ampak bi morali zagotoviti pogoje za delo.
Pri predlogu ukrepov za racionalizacijo sredstev skupnosti so se znašli v začaranem krogu: komu vzeti. Zedinili so se za dosledno preverjanje stanja pri prosilcih začasne denarne pomoči in enkratne denarne pomoči, katerih število se bo po predvidevanjih letos močno povečalo, doseči pa je treba tudi dogovor s sindikatom in izvršnim svetom občine o oblikah pomoči pa tudi to, da se nekatere oblike ne bi podvajale. Več naj bi plačali tudi starši, ki imajo svoje otroke v oskrbi v zavodih za usposabljanje ali v rejništvu. Društva naj bi letos nabrala več za lastno dejavnost prek svobodne menjave dela, nikakor pa ne bi smeli opustiti novoletne obdaritve starostnikov pa tudi večkratnih srečanj starostnikov ne bi smeli opustiti, saj je to edini način, da se družba oddolžuje ljudem, ki soji žrtvovali vse. Denar, ki v celoti niti ni tako velik, naj bi zagotovili iz proračuna, v sodelovanju z drugimi humanitarnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.	j
Načelno in konkretno
Občinski svet ZS Krško razpravljal o prenovi — Problemi rudnika Senovo in srednje šole
KRŠKO — V krški občinski sindikalni organizaciji so začeli z razpravami o prenovi sindikata že na začetku leta, čeprav tedaj še ni bilo povsem jasno, kako in kdaj bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na republiški ravni.
Temeljno vprašanje je seveda bilo, kakšen sindikat potrebujejo delavci in kakšna bo njegova vloga v sedanji družbenoekonomski krizi. Podobna vprašanja pa so si zastavljali tudi člani občinskega sveta Zveze sindikatov na nedavni razširjeni seji. Sindikat seje že in se še bo zavzemal za to, da samoupravljanje dobi v našem družbenoekonomskem sistemu tisto vlogo in pomen, kakršno ima že v temeljnih dokumentih. To pa pomeni, daje nujno potrebno zmanjšati vpliv države na gospodarjenje, ki je prisoten zlasti v delitvenih razmerjih. Po drugi strani pa je povsem jasno, da bo treba samoupravljanje razmejiti na tisti točki, ko gre že za vodenje tehnološkega procesa. Na seji so razpravljali tudi o življenjski ravni delavcev, ki se v krizi niža, in pa o nujnosti take socialne politike, ki bo kar se le da ublažila padec standarda.
Poleg problemov več ali manj načelne narave so na seji govorili tudi o razmerah v rudniku rjavega premoga na Senovem. Delavci tega rudnika so že nekaj časa tako rekoč v slepi ulici, saj rezultate njihovega poslovanja iz leta v leto pišejo z rdečimi številkami. Vpraša-
nje je tudi, koliko časa bodo v tem rudniku sploh še kopali premog, kajti povpraševanje po premogu se manjša, poleg tega je vprašljiva rentabilnost rudnika. Ekonomska kriza je močno načela notranje odnose v rudniku, kar je povzročilo tudi to, daje odstopil predsednik osnovne organizacije sindikata Jože Hrženjak. Na občinskem svetu Zveze sindikatov Krško so sprejeli sklep, da morajo v rudniku odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ki jih je v svoji odstopni izjavi navedel Hrženjak.
Razmere so se zaradi delitve osebnih dohodkov zaostrile tudi v krški srednji šoli, kjer so s svojim položajem nezadovoljni delavci v proizvodni enoti. Ti se ne strinjajo predvsem s tem, da bi bili njihovega poslovnega uspeha deležni tudi učitelji. Vzrok za tako stanje pa je tudi v pravilniku o delitvi, kjer je zapisanih še veliko določil, kijih v praksi ni bilo mogoče uresničevati. Komisija za delitvena razmeija bo morala znova pregledati pravilnik in ga uskladiti s pripombami. Po vsej verjetnosti se bodo delavci proizvodne enote odcepili od šole in začeli na svoje, kako, bodo s posebnim elaboratom še domislili. Na seji so ocenili, da na šoli pouk praktičnega dela ne poteka več v skladu s potrebami združenega dela in bo potrebno poskrbeti, da se bo šola bolj kot doslej povezovala z organizacijami združenega dela.
J. SIMČIČ
ljubljansko
pismo
Eni so samo delali, drugi tudi špekulirali
Zadnje čase ponekod za osebne dohodke ni denarja, vendar številni primeri pričajo, da ga ni zato, ker ga je bilo do nedavnega v obilju, vsaj za tiste zaposlene, ki so leta kljub izgubam ozdov prejemali visoke plače ali pa so prišli do stanovanj z nizkimi krediti, ki jih je inflacija že povsem razvrednotila. Oglejmo si nekaj takšnih primerov!
Višina izgub v Jugoslaviji seje leta 1977 približala ustvarjeni akumulaciji, leta 1987 jo je prerastla za 42 odst., kar, preračunano v dolarje, pomeni več kot 2 milijardi ali dvomesečni skupni plačilni sklad zaposlenih Jugoslovanov. Vrednost podeljene stanovanjske pravice, brez finančne udeležbe porabnika, znaša 60.000 do 100.000 dolaijev. Tako bomo letos v državi za trajno ali nasledstveno uporabo »dodelili« ali »podarili« skoraj milijardo dolarjev.
V času inflacije smo z obema rokama delili družbeni denar tudi tistim, ki so si gradili hiše s krediti. V tedniku Mladina so nedavno tega ugotovili, da so bili najslabši časi za najemanje kreditov leta 1965, takoj za gospodarsko reformo (takšni so tudi zdaj). Takratje moral občan vrniti realnih 60 odst. vrednosti izposojene vrednosti. Najboljši pogoji pa so bili leta 1987; za takrat najeti kredit bo občan odplačal le 8,7 odst., njegove realne vrednosti. Zaslužek ob najetju kredita je bil torej 91,3 odst. Pri nakupu vikenda v vrednosti 10 milijard bo zadolženi občan vrnil le 870 današnjih milijonov.
Izračunali so tudi, koliko se je dalo zaslužiti od leta 1965 naprej — če je človek izkoristil vse možnosti za najetje kreditov. Omejitev je bila
kreditna sposobnost občana (do 1/3 plače). Revalorizirana vrednost vseh možnih kreditov znaša 400 plač. Od tega bo občan vrnil 31 odst. denarja. Torej je čisti zaslužek 276 plač. To je 27,6 milijarde pri 100 milijonih plače. Osemdeset današnjih milijard, kolikor sije lahko v tem času izposodila ena družina (dve plači), pa je preveč za hišo. Zato so nekateri zidali vikende ali pa s krediti verižili ih jih pretapljali v jahte, avtomobile in DEM. Bilančno razliko smo v glavnem plačali s tujimi krediti (tečajne razlike in podobno) in deviznimi pologi občanov. Posledica je jasna — banke so v bankrotu (tudi ljubljanska).
V naši državi imamo letno 139 sejemskih prireditev, od katerih jih ima 63 naziv »mednarodnih«, čeprav zunaj države takšen naziv priznavajo le štirinajstim med njimi. Razstavni prostori in njihova oprema »požrejo« tretjino sredstev, ki jih ima gospodarstvo na razpolago za propagando. Če k temu dodamo še stroške za potovanja, reprezentanco, honorarje itd., po najbolj skromnem proračunu porabimo v ta namen četrtino letos pričakovanega prihodka od turizma! Tu pa niso vračunani sejmi v tujini.
Stroški za zakone, sklepe, navodila, usklajevanje normativnih aktov, sprejetje družbenega dogovora, intervencijski zakon o omejevanju OD itd. so bili večji od 2 milijard dolarjev. Predvidevajo, da bo za vpeljavo ustavnih dopolnil potrebnih 40 novih zakonov, nihče pa še ni izračunal, koliko bo to stalo.
V krizi torej nismo le zato, ker ne znamo delati, marveč predvsem zato, ker se ogromna družbena akumulacija preliva v zasebno last. Namesto da bi denar vlagali v moderno tehnologijo, posodabljanje proizvodnih procesov, smo ga v neproizvodno porabo, v različne dobrine za osebno porabo. In kar je najhuje in gospodarsko najbolj škodljivo: veliko premoženja se je nakopičilo tudi v rokah takšnih ljudi (negativna kadrovska selekcija v vseh poklicih in okoljih), ki nimajo družbi zdaj kaj ponuditi v zameno za vse, kar so si prigrabili, razen mile prošnje, naj jih pusti, da bodo v miru uživali »zasluženi pokoj«.
VINKO BLATNIK
Izgube se večajo, sanacija še na papirju
Zaskrbljenost v brežiški občini — Tudi dobrim gre slabše kot
 Prej_______________________
BREŽICE — Na zadnji seji občinske skupščine je predsednica izvršnega sveta Jelka Barlič seznanila delegate s podatkom, da izgube v občini naraščajo, da so večje od akumulacije in da večina delovnih kolektivov posluje na meji rentabilnosti.
Zaskrbljujoče je to, da so v tako slabem položaju tudi delovne organizacije, ki sojih predvideli kot nosilke nadaljnjega razvoja. Programa sanacije niso uresničile, zato zahtevajo od njih, da se tega lotijo čim-prej in da poskrbijo za boljšo organiziranost ter za zmanjšanje stroškov, čeprav letos zaradi kratkega roka še ni pričakovati vidnejših učinkov.
Poročilo za šest mesecev bo komite za družbeni razvoj dopolnil z zdaj izpuščeni podatki o skupni in splošni porabi, ker so se delegati pritožili, da brez njih nimajo realne slike.
• V življenju je prav to lepo, da ga vsak po svoje kvari.
J. HELTA Y
Zdravje je drago
Nove participacije pri zdravniku, zobozdravni-ku in v bolnišnici
LJUBLJANA — V zadnjih tednih smo v našem časopisu precej pisali o gmotnih težavah dolenjskega zdravstva in dali vedeti, da bo reševanje tega problema tako ali drugače prizadelo tudi bolnikov žep. 23. junija je skupščina republiške zdravstvene skupnosti sprejela ukrepe za prilagoditev zdravstvenega varstva z gmotnimi možnostmi za letošnje leto.
Po teh ukrepih bodo od 1. julija morali uporabniki zdravstvenih storitev plačati za prvi pregled pri splošnem zdravniku 4.000 din, za tri nadaljnje preglede pri splošnem zdravniku pa
2.000 din. Za prvi pregled pri specialistu bo treba plačati 8.000 din, za tri nadaljnje preglede pri njem pa 3.000 din. Obisk zdravnika na domu na zahtevo bolnika bo stal 10.000 din, za zdravila za recept pa bo treba odšteti 4.000 din. Tudi ležanje v bolnišnici bo stalo precej: nemedicinski del oskrbnega dela v bolnišnici in zdravilišču bo za prvih 15 dni
8.000 din na dan, medicinske storitve za ves čas bivanja v bolnišnici pa bodo skupaj stale 20.000 din. Pri zobozdravniku bo treba odšteti 40 odstotkov dejanske cene zdravljenja, od proteze pa 60 odstotkov cene.
Ukrepi so začasni in bodo veljali do konca letošnjega leta. Plačila participacije je oproščenih približno 40 odstotkov slovenskega prebivalstva, občinske zdravstvene skupnosti pa imajo pravico, da občane, ki zaradi socialnih razlogov ne morejo plačati participacije, po svoji presoji oprostijo tega plačila.
C
Naša anketa
Najostreje obsojajo
Solidarnost z zaprtimi mladinci pa obsodba nekaterih nekulturnih dejanj kočevskih neznancev
KOČEVJE —V zvezi z zaprtim Janšo in drugima dvema se tudi v Kočevju dogaja marsikaj. Za pojasnilo o nekaterih dogodkih smo zaprosili sekretarja predsedstva OK ZSM Kočevje Antona Čolnarja.
— Po mestu so fotokopije plakatov »Janšo za predsednika« in »Aretiran je človek«. Je to organizirana akcija kočevske mladine?
»Ne. Ne vemo, kdo je plakate izobesil. Naš uradni sklep pa je, daje kandidat za predsednika ZSM Slovenije Janez Janša zaradi priprtja v neenakopravnem položaju. Zato naj bi volili predsednika republiškega vodstva ZSM šele po končanem (sodnem) postopku zoper Janšo.«
— Te dni so se pojavili po Kočevju razni napisi v zvezi z Janšo in njegovo aretacijo. Pisci so z barvo prešpri-cali tudi nekaj avtomobilov, najbolj pa so »okrasili« fasade zgradb. Je napisno akcijo vodila mladinska organizacija?
»Naše predsedstvo je o napisni akciji v noči iz 22. in 23. junij razpravljalo in jo obsodilo. To je delo neodgovornih posameznikov, ki zdaj še niso znani. Naše predsedstvo se najodločneje ograjuje od takih dejanj. Zavzemamo se za strpen in kulturen dialog v duhu nadaljnje demokratizacije naše družbe. Mladince pozivamo, naj se ne poslužujejo takih in podobnih sredstev, saj si z njimi ne bomo pridobili prijateljev in bomo le škodili sebi, družbi in naši bodočnosti.«
— Zvedeli smo, da pripravljate prireditev v podporo zaprtim mladincem?
»Načrtujemo jo za sredo (se pravi včeraj, op. pis.) zvečer. Na njej so predvidene pevske, glasbene, plesne in reci-tacijske točke in še govori predstavnikov odbora za človeške pravice, univerzitetne konference ZSM, republiške konference ZSM in predstavnika občinskega vodstva ZZB NOV Kočevje.«	J. PRIMC
%
VELIK DAN ZA STARI TRG — Zadnjo nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Stari trg proslavili svoj praznik. Slovesno so odprli novi prizidek osnovne šole, novo proizvodno dvorano metliškega Kometa in večnamenski dom. Koliko te pridobitve pomenijo za Stari trg in vso Poljansko dolino, je bilo videti tudi po ljudeh iz teh krajev, ki so se v velikem številu udeležili proslave pred novim prizidkom šole, zgrajenim s pomočjo samoprispevka, si ogledali nove Kometove proizvodne prostore in večnamenski dom, kjer bo prostor tudi za oddelek otroškega vrtca.
NOVI DEVIZNI TEČAJI JSft!
listi št. 125 junija 1988
za devize, elektivo, čeke, kreditna pisma tečaj	in	poštne	nakaznice _______________
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	I	1847,63	1850,41	1853,19
Avstrija	šiling	100	17664,45	17690,99	17717,53
Kanada	dolar	1	1882,44	1885,27	1888,10
Danska	krona	100	32817,25	32866,55	32915,85
Finska	marka	100	52674,12	52753,25	52852.38
Francija	frank	100	36924,07	36979,54	37035,01
ZR Nemčija	marka	100	124125,65	124312,12	124498.59
Grčija	drahma	100	1556,82	1559,16	1561.50
Irska	funt	1	3346,46	3351,49	3356,52
Italija	lira	100	168,15	168,40	168,65
Japonska	jen	100	1728,83	1731,43	1734,03
Kuvajt	kv. dinar	1	8087,57	8099,72	8111,87
Nizozemska	gulden	100	110343,88	110509,64	110675,40
Norveška	krona	100	34381,06	34432,71	34484,36
Portugalska	escudo	100	1527,83	1530,13	1532.43
Švedska	krona	100	36186,47	36240,83	36295,19
Švica	frank	100	150235,56	150461,25	150686,94
V. Britanija	funt	1	3890,12	3895.96	3901,80
ZDA	dolar	1	2276,84	2280,26	2283,68
	ECU	1	2585,11	2588,99	2592,87
Belgija	frank/F	100	5912,65	5921,53	5930,41
Belgija	frank/C	100	5948,23	5957,17	5966,11
Španija	pezeta	100	1883,53	1886,36	1889,19
Kam usmeriti mlado silo?
J
Pomena, ki so ga imele mladinske delovne brigade pri izgradnji nekaterih pomembnih objektov v naši domovini, pri odstranjevanju najhujše revščine v najbolj zaostalih krajih in pri povezovanju in medsebojnem spoznavanju mladih z vseh koncev naše domovine, celo iz inozemstva, nikakor ne gre prezreti. Zdi pa se, daje bilo vse predolgo prezrto, da mladim ni dovolj le delo, da potrebujejo tudi moralni občutek, ki izhaja iz koristnosti in pomena opravljenega dela. Tega pa v današnjem času fizično delo, ki ga gradbena tehnika opravi bolje, hitreje in ceneje, nikakor ne daje, na to je že leta opozarjalo slabo zanimanje za take akcije prav med srednješolsko in študentsko mladino, ki bi jo na mladinskih delovnih akcijah videli najraje. Vse kaže, da bo tudi na tem področju potrebno napraviti resen preokret: gradnje prepustiti profesionalcem, ki jim že tako zmanjkuje dela, mladim pa omogočiti oblike druženja, ki bodo na drug način sproščale jihovo ustvarjalnost in hotenje v splošno družbeno dobro.
BOJAN KOŠIR, obrtnik s Šmarčne: »Na mladinskih delovnih akcijah se mladi naučijo marsikaj koristnega. Prav gotovo gre tudi za smotrno izkoriščanje prostega časa, saj bi sicer pretežno pohajkovali po gostilnah in popivali. Resje, da so med brigadirji tudi nekateri, ki imajo dve levi roki, toda ob nedavni mladinski delovni akciji na Veterniku nad Boštanjem sem se tudi sam lahko prepričal, da večina zna in je tudi voljna delati.«
MOJCA PANGERC, srednješolka iz Ponikev pri Trebnjem: »V mladinski delovni brigadi še nisem bila, čeprav mislim, da bi me starši pustili. Toda sama vem, da moram doma pomagati tudi na kmetiji in me mladinsko prostovoljno delo niti ne mika preveč. Bojim pase, da mladinske delovne akcije in brigade nimajo prave prihodnosti, saj je, žal, vse preveč takih, ki niso pripravljeni delati niti zase, kaj šele za koga drugega.«
OLGA ČERNE, v.d. ravnatelja Osnovne šole »Jože Petek« v Ribnici: »V mladinski delovni brigadi nisem bila nikoli, ker me starši niso pustili. Menim, da so delovne akcije še vedno potrebne, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Prav vsebina akcij bi morala biti taka, da bi mladi zvedeli, kaj je delo, da bi ga znali ceniti ter da bi navezovali prijateljske stike. Kaže pa, da smo že preveliki materialisti in da bo sprememba miselnosti težka, saj bi morali začeti s prenovo celotne družbe.«
NATAŠA ČOLNAR, dijakinja kovinarske šole v Kočevju: »V mladinski delovni brigadi še nisem bila. Prijavila sem se že, pa se je izkazalo, da bi bila edino dekle, zato nisem šla. Bratje sodeloval na delovni akciji v črnomaljski občini. Dejal je, da je bilo preveč dela in premalo prostega časa. V brigado bi šla, pričakujem pa, da bi se naučila ne le ceniti fizično delo, ampak tudi kaj koristnega za življenje in da bi bilo poskrbljeno za zabavo.«
SUZANA VOGRIN, dijakinja tehniške srednje šole, Krško: »Mislim, da se organiziranost mladinskih delovnih akcij izboljšuje ter prilagaja času in potrebam mladih. Tudi sama sem si želela v brigado, a me starši niso pustili, čeprav seje v zadnjem času njihov odnos že spremenil. Žal pa pri nas, ne na šoli niti kje drugje, ni bilo nobenih informacij o tem, kam bi mladi lahko šli v brigado. Nihče nas tudi ni vprašal, ali bi v brigado sploh šli. To pa se mi zdi narobe.«
JOŽICA POTOČAR, Žužemberk, ma-turantka 4. letnika SŠPTNU Novo mesto:
»Brigade so nam Suhokranjcem veliko pomagale, saj denarja, ki so ga porabili in vložili vanje, mi gotovo ne bi videli. Mislim, da je sedaj tudi pri nas že zmanjkalo dela.
Brigade so postale preživela oblika druženja mladih. Jaz in moji sošolci se za brigado ne bi odločili, saj imamo doma dovolj dela, pa še starši bi nasprotovali. V prihodnje naj bi se mladi družili na znanstvenih taborih in v podobnih oblikah.«
MILAN LOKAR, delavec Železniškega gospodarstva, tozd Dobova: »Delovne akcije, kakršne po vsej sili ohranjamo, so zagotovo preživele. Mladi živijo z računalniki, zato jih ne moremo več privabljati s krampom in lopato. Razen tega od takih akcij ni posebnih koristi, saj jarke za vodovod in telefonsko napeljavo lahko hitreje in bolje izkopljejo stroji. Potem ostane od tega le popoldanski del in mladinski turizem, ki bi ga pa prav lahko drugače organizirali.«
LEON GREGORČIČ, učitelj iz Metlike: »Taka oblika mladinskega prostovoljnega dela je preživela in zato je med mladimi vse manj zanimanja. Dostikrat bi delo, ki ga delajo brigadirji, s stroji ceneje in hitreje opravili, to pa na mlade gotovo ne vpliva spodbudno. Mladi bi morali sami povedati, kako in kaj bi v okviru mladinskega prostovoljnega dela koristnega počeli. Očitno je, da jih bolj zanimajo mladinski raziskovalni tabori, ki so bolj ustvarjalni.«
VERA MARUŠIČ, turistična delavka iz Črnomlja: »Zanimanje mladih v Sloveniji za take oblike mladinskih delovnih akcij se močno zmanjšuje. To vem tudi iz lastne izkušnje, saj sem bila petkrat v brigadi in dvakrat komandirka akcije. Ni pa se zmanjšalo zanimanje za prostovoljno delo nasploh. Danes hočejo mladi delati ustvarjalno, vlagati svoje znanje in si pridobivati novega. Prav zato je na sedanje akcije najtežje dobiti študente.«
kmetijstvo
SZDL ne zavrača kmečke zveze
Okrogla miza o kmetijstvu — Kmetje so na kolenih, vendar si morajo složno priboriti drugačen položaj — Ustanovili zvezo novomeških kmetov_
NOVO MESTO — 24. junija je OK ZSMS Novo mesto organizirala v Srednji kmetijski šoli na Bajnofu javni razgovor o temi »Kmetijstvo po meri kmeta«. Zbrani kmetje so razgrnili široko pahljačo zadreg in na koncu ustanovili novomeški odbor Slovenske kmečke zveze.
Protest Kapelcev zaradi nesporazuma
BREŽICE — Zamotani postopki in še bolj zamotano izražanje so delegacijo krajevne skupnosti Kapele spravili v neroden položaj. Ta iz protesta ni prišla na zadnjo sejo občinske skupščine v Brežicah, ker krajani ne pustijo, da bi v Jovsih ob Sotli 300 ha občasno zamočvirjenih travnikov spremenili v ribnike, s preostalih 150 ha pa bi speljali odvode za poplavno vodo.
Na seji zbora krajevnih skupnosti so po zapletenih dokazovanjih prišli do zaključka, da so na komiteju za družbeni razvoj krajanom ustregli, da ribnikov v Jovsih ne bodo zarisali, vendar so bila uradna pojasnila in postopki tako zaviti, da so v Kapelah pritrdilni odgovor razumeli kot zavrnitev.
Na srečo tokrat ni šlo za nesporazum, ki ga ne bi mogli popraviti, toda če se strokovni, pravni, aktivistični, uradniški in kdove kakšen papirnati jezik ne bo približal ljudem, bodo tako pisanje razumeli samo še avtoiji. Zato se nikakor ne čudimo koroškemu Slovencu, ki je dejal, da slovenskih oddaj na ljubljanski televiziji ne razume. Za koga pa potem so, če ne za Slovence?
J. TEPPEY
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici so prodajali kilogram krompirja po 1.200 do
1.500 din, zelja po 600, kolerabe po 1.800, čebule po 1.400 in stročjega fižola po 3.000 din. Cvetača je stala 1.600 din, solata 1.600 do 2.000, špinača 3.000, grah 1.500 do 2.000, paradižnik 2.000 in rdeča pesa 1.500 din kilogram. Šopke korenja in čebule so prodajali po 500 din, kilogram česna je veljal 4.000 din. Breskve so stale 2.500 do 3.000 din, hruške
3.000 do 4.000, jagode 2.500, češnje
2.500 do 4.000 in jabolka 2.500 do
3.000 din kilogram.
O *	»	v	V
Sejmišča
BREŽICE — Zadnjo junij-sko soboto so rejci pripeljali na prašičji sejem 170 do tri mesece starih pujskov, naprodaj pa je bilo tudi 31 prašičev. Lastnika je zamenjalo 97 pujskov, in sicer po 3.000 din kilogram žive teže, za 16 prašičev pa so morali kupci odšteti po 2.200 din za kilo žive teže.
Na okrogli mizi je predsednik Zveze slovenske kmečke mladine Ermil Eija-vec predstavil, kot pred njim članica upravnega odbora Slovenske kmečke zveze (SKZ), naloge in smisel obeh novo ustanovljenih organizacij slovenskega kmečkega, a ne zgolj tega, prebivalstva. Predstavnika vodstva kmečkih zvez sta izhajala iz spoznanja, da je družba spravila kmetijstvo na kolena in zato pozvala zbrane kmete k enotnemu nastopu. To naj bi veljalo tako pri zahtevah za višje in enake odkupne cene živine, kot tudi v drugih primerih, ko je jasno, da velikanske odkupovalne in predelovalne verige kradejo kmetom denar. S takim nastopom sta udeležence razprave pripravila k temu, da so še sami zahtevali pri sebi enotnost po vzoru kmetov iz drugih delov Slovenije. Toda Jože Starič iz KZ Krka je svaril pred utopičnimi pričakovanji, da bo
kmečka zveza čez noč rešila nakopičene težave v kmetijstvu. Povedal je, da kmetijska zadruga soglaša z ustanovitvijo kmečke zveze. Tovrstne podpore nekateri razpravljalci niso zaznali pri občinski konferenci SZDL Novo mesto, vendar je njen sekretar Matjaž Verbič izrazil pripravljenost frontne organizacije za pomoč pri ustanavljanju dolenjske podružnice SKZ.
V razpravah so kar nekaj besed oprli na zahtevo, da bi kmetijske pridelke porabniki kupovali po tržni ceni. Vendar pa je bilo videti, da so te pobude ostale v ozadju bojazni, da bi tržni način občutno zmanjšal povpraševanje po tem bla-
gu in nagrmadil tudi v kmetistvu zaloge. Sicer so na razgovoru med drugim opozorili na škodljivo divjad v Suhi krajini, na podrejeno vlogo kmetijstva v urejan-
• Iz Semiča poročajo, da so kmetje iz Bele krajine na zborovanju v se-miški kino dvorani 19. junija ustanovili odbor SKZ za Belo krajino. Delo so zastavili v organizacijskem smislu tako, da mladina ne bo delovala ločeno, pač pa bo obstajala le ena organizacija kmetov.
ju prostora in na potrebo, da družba utiša monopoliste, kakršne so npr. Ljubljanske mlekarne in Slovenske klavnice.
M. LUZAR
Svinja, ki je povrgla 42 pujskov
Rekordno rodnost kitajskih prašičev bi kazalo izkoristiti
Azijske pasme prašičev so že pred poldrugim stoletjem odigrale pomembno vlogo pri vzgoji evropskih pasem. V 18. stoletju so namreč v Angliji pripeljali azijske prašiče, med njimi tudi kitajske, ter jih parili s tedanjimi evropskimi pasmami. Tako je pred 140 leti nastala slovita pasma veliki jorkšir, ki je genetska podlaga za vse sedanje pasme mesnatih prašičev na svetu.
Kaže, da se bo zgodovina na tem področju ponovila, odkar so začeli vzgojitelji novih pasem razmišljati, kako bi izkoristili eno naj večjih prednosti kitajskih prašičev — izjemno veliko rodnost. Evropske pasme v tej smeri same zase ne morejo več napredovati in bi bila genetska osvežitev nadvse koristna.
Kitajska redi največ prašičev na svetu, kar štiri desetine vseh ali 310 milijonov. Ta orjaška čreda je sestavljena iz približno 100 pasem, med katerimi pa so le nekatere vredne res izjemne pozornosti. Sem šteje predvsem pasma taihu, o kateri smo na tej strani že poročali. Svinje pasme taihu imajo 16 in celo več seskov, kar je precej več, kot je običajno, nenavadno hitro pa tudi spolno dozorijo in so sposobni razmnoževanja. Številčnost njihovih gnezd je za vse druge pasme nedosegljiva, v strokovni literaturi pa navajajo tudi skorajda neverjeten rekord: svinja, križanka med merjascem tipa meishan in svinjo tipa erhualian, je v osmi prasitvi povrgla kar 42 pujskov, od tega 40 živih. V devetih prasitvah je dala 215 pujskov, od tega 200 živih, kar je 22,2 živorojenega pujska na gnezdo. Številka, kakršne si pri nas sploh ni mogoče predstavljati!
(Iz Proteusa)
§
TO JE OSTALO PO TOČI — Zupančičeva z zetom na svoji njivi, kjer ni nobenega upanja, da bi letos zraslo kaj drugega kot plevel (Foto: J. P.)
Točo so morali plužiti
Neurje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci mirnopeške doline — Ponedeljek se je ponovil v
četrtek
VRHPEČ — Takšnega neurja s točo, kot se je v ponedeljek, 20. septembra, med 16. in 17. uro spravilo nad mirnopeško dolinoLne pomnijo tudi najstarejši prebivalci teh krajev. »Kazalo je na lep sončen dan, popoldne pa se je nenadoma stemnilo. Treskalo je kot na sodni dan, kmalu zatem se je usula gosta, kot oreh debela toča.
Skoraj uro smo nemo opazovali skoz okno, kako klesti po njivah in vinogradih. Upanja, da bi kaj ostalo, ni bilo«, se črnega ponedeljka spominja Alojzija Zupančič iz Vrhpeči.
Toče je bilo toliko, da bi jo iz senčne kotline lahko še po treh dneh odpeljali nekaj vagonov. Razmere na cesti so bile zimske. Iz Trebnjega proti Vrhpeči so vlekli plug, da so uspo-■	s*	t	šobili	cesto	za	promet.	Največ škode
Podcenjevano ročno orodje \
Kmetijski
Naj je kmetija še tako opremljena s stroji, ne more shajati brez ročnega dela. V naših razmerah je vsaj še polovico kmečkih opravil potrebno opraviti na roke, z ročnim orodjem. O tem, kakšno naj bo, je komajda mogoče kje slišati ali prebrati dober svet. To je pač posledica podcenjevanja pomena, ki ga ima kmečko orodje na učinkovitost kmečkega dela.
Morali bi videti, s kakšno pedantnostjo izbira ročno orodje nemški kmet in kako skrbno ga pripravi za delo. Cepilni nož jemoral briti dlake na roki, šele potem je drevesničarski mojster dovolil, da smo smeli okulirati. Pri vsakem, tudi najbolj enostavnem orodju je premišljeno izdelana najmanjša podrobnost, samo da bi bilo delo lažje, manj utrudljivo. Nehote se človek spomni nerodnih brigadirskih krampov in lopat na mladinskih delovnih akcijah. Tam je bilo orodje za vse enako, celo za otroke.
• Toda orodje mora biti prilagojeno postavi in moči delavca. Lopata, Iti jo uporablja povprečen odrasel moški, naj tehta 2,2 kg, za žensko pa samo 1,4 kg. Premer ročaja ne sme biti v nobenem primeru večji od 40 mm, Še natančnejše so motike, saj so pri tem orodju s poskusi ugotovili Se večje razlike v storilnosti, ki so odvisne od primernosti orodja. Tako je mogoče z motiko, ki ima ročaj v obliki labodjega vratu, nož pa pod-viti narediti tudi za polovico več kot z običajno.
Bolj kot za drugo orodje vedo kmetje, kako natančna je kosa. Rezilo naj bo za povprečno velikega kosca dolgo 80 do 85 cm, če je daljše ali krajše, bo njegova storilnost občutno manjša. Na splošno velja, da mora biti ročaj kmečkega orodja narejen tako, da prenese 4 do 5 kratne obremenitve od navadnega tovora, hkrati pa mora biti sam primerno težak. Orodje, s katerim prenašamo pridelek ali material, ne sme biti nikoli težje od četrtine tovora. Ročaj mora biti tudi primerno dolg; pri motiki naj seže malo nad pas, Pr> kosi do čela itd. Izdelan mora biti lično, iz primernega lesa. Nikakor ne sme biti prekratek, predebel in okoren.
Inž. M. L.
kolov fižola. Razraščal se je že po kolih, ostali so le koli. Tudi paradmž-nika, ki je že imel zelene plodove, ni več. »Moja pesa je bila najlepša v vasi, da so jo hodili gledat, danes pa scefrana leži po tleh. Namesto žita je
ostala poležana slama, koruza je stolčena in se ne bo več obrasla. Vinogradi so ušli pozebi, sedaj jih je uničila toča. Goli poganjki silijo k nebu, sledu o listju ali kabrkih ni,« v joku pripoveduje Alojzija in skupaj z zetom ogleduje mrtvo zemljo. Pa ni le pri Zupančičevih tako klestilo. Petnajst gospodarjev je v vasi in nobenemu ni prizaneslo.
Nekaj več usmiljenja je bilo v Mirni peči, Jablanu in Biški vasi. Črni ponedeljek se je v četrtek popoldan skorajda ponovil. Spet je lilo kot iz škafa, pa tudi toča je bilo vmes. Toda sedaj ni imela več kaj vzeti. Pobrala pa je na drugem koncu, v podgorjanskih vaseh Dolžu in Zajčjem vrhu. Najbolj so jo skupili vinogradi v Bukovcih.
J. PAVLIN
#
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja- Tit Dobersek
Modri pino — modri burgundec
Novi trsni izbor (Uradni list SRS št. 48/87) uvršča modri pino za bizeljsko — sremiški, dolenjski in belokranjski vinorodni okoliš kot priporočeno, to je glavno sorto za vrhunsko rdeče vino. Doslej ta trta zaradi skromnega pridelka grozdja pri nas ni bila razširjena, čeprav so jo mnogi ljubitelji rdečega vina (črnine) v manjši meri gojili že od nekdaj, saj jo je opisal že Herman Gothe v knjigi Handbuch der Ampelo-graphie (Gradec 1878).
Modri burgundec kot ga vinogradniki imenujejo, zori v prvi zo-ritveni dobi (kot žlahtnina, partuga-lka,game itd.) in pridobi 19 do 22% naravnega sladkorja. To pomeni, da ga ni treba dosladkati kot žametovko. Sorta ni izbirčna glede lege in zemlje, dobro prenaša tudi zimsko pozebo.
V zvezi z modrim burgundcem naj povem ljubiteljem kakovostnih rdečih vin, daje pri tej sorti pomislek zaradi dosedanje skromne rodnosti odpadel, ker je s selekcijo postala tako bogato rodna, da se lahko enači z vsako drugo sorto.
Primer rodnosti modrega burgundca
O rodnosti modrega burgundca sem se prepričal lansko jesen v vinogradu Janka Magdiča nad Ljutomerom (mestni hrib nad Ljutomerom, Cesta na Vilo). Tako bogato obloženih trsov modrega burgundca še nisem videl, čeprav sem si ogledal že marsikateri vinograd. Vsaka trta je po moji presoji imela od 7 do 10 kg grozdja. T rte so
zelo izenačene, 99% trt je bilo bogato obloženih z grozdjem.
Magdič je kmetijski tehnik in je zaposlen v vinogradništvu v Švici. Modri burgundec v njegovem vinogradu je zasajen s cepljenkami, nabavljenimi pri švicarskem trsni-čarju inž. Martinu Auerju. Cepljenke, ki jih je posadil v svojem vinogradu Magdič, izvirajo iz klona Auer. Grozd tega klona je večji od navadnega modrega bergundca, saj tehta okrog 160 gramov, medtem ko znaša teža grozda doslej poznanega modrega burgundca le 70 do 90 gramov. Grozdje v jeseni ne gnije in pridobi povprečno 90° Oe (19%) sladkorja. Magdič piše, daje ta klon modrega burgundca v Švici zelo razširjen. V kraju, kjer je on zaposlen (Hallau), je z modrim burgundcem zasajeno 80% skupne površine 3000 ha vinogradov. Modri burgundec kot tip kvalitetnega rdečega vina sevemegavvinorodne-ga predela se danes v Švici dobro proda po olaog 10 švicarskih frankov liter. Švicarji sodijo, da so rdeča vina bolj zdrava, zato zadnja leta sadijo sorte za rdeča vina, med katerimi zavzema modri burgundec prvo mesto. Francozi modri bru-gundec uporabljajo tudi za peneča vina, primeren je za tip vina rose in za rose šampanjce. Tako se uvršča v sam vrh rdečih vin (črnin) in je na zahodnem tržišču najbolj iskano rdeče vino.
Z ozirom na novi trsni izbor bodo to selekcionirano kvalitetno sorto za rdeča vina v bodoče cepili tudi naši trsničarji. Tako bodo vinogradniki, posebno pa ljubitelji dobrega rdečega vina, imeli možnost nabavili kvalitetne cepljenke te sorte. Pripominjam, da vino te sorte ni primerno za mešanje z drugimi. Zato ga bomo posebej predelali in
hranili kot kvalitetno sortno rdeče
vino.
TIT DOBERŠEK
Kmetijstvo le napreduje
Hitreje zasebno kot družbeno — Več govedi in mleka
KOČEVJE — Zasebno kmetijstvo, ki posluje v okviru temeljne organizacije kooperantov kmetijstva, bo napredovalo hitreje kot družbeno kmetijstvo, je zapisano v dolgoročnem programu razvoja kmetijstva v občini Kočevje. Rezultati kažejo, da se ta cilj uresničuje. Količinska proizvodnja govedi in mleka na zasebnih kmetijah narašča. TOK se zavzema tudi za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, predvsem domače obrti. Načrtovana je tudi posodobitev trgovine z repromaterialom za potrebe kmetijstva.
Tudi v družbenem sektorju govedoreje se povečuje prirast govedi in količine mleka. Ostala proizvodnja v druž-
benem sektorju kmetijstva količinsko narašča. Investicije potekajo po programu. Vedno večjo oviro pri uresničevanju programov pa predstavlja rastoča nelikvidnost poslovnih partnerjev, sovlagateljev.
V zadnjem obdobju je dokončana prenova klavnice. Tako so dani pogoji za večjo predelavo mesa in večjo proizvodnjo mesnih izdelkov. Investicija v drugo mešalnico se zaključuje. Začela seje prenova farm v Cvišlerjih in Livoldu ter gradnja sušilne naprave na Mlaki. Dograjujejo čistilno napravo za prašičerejo v Klinji vasi, kije vse od otvoritve te farme močno onesnaževala okolje.
CVETJE NA RAZSTAVI — Artičanke že nekaj let zapored v sodelovanju s turističnim društvom prirejajo razstave cvetja iz svojih domov, z oken in balkonov, ki seje tokrat lepo ujelo z vezaninami, pletenimi košarami in drugimi izdelki domače obrti. Izbor cvetja in zelenja sta dopolnila Agraria in Gozdno gospodarstvo. (Foto: J. T.)
Štajerska jabolka
350. izjava jezikovnega razsodišča
Tovarišica Nevenka Č. nam je poslala ogorčeno pismo. Priložila mu je nalepko za sadni sirup, ki ga izdeluje Apis iz Šentilja. Napis na nalepki je
SADNI SIRUP JABOLKE
PROIZVEDEN IZ ZGOŠČENEGA JABOLČNEGA SOKA
Tovarišica Nevenka piše: »Menite, da je jabolko na Štajerskem ženskega spola? Morda bi bilo prav, če izdelovalca opozorite na napako.«
Napis na nalepki je zgleden primer, obenem pa tudi primeren zgled za to, kaj se lahko zgodi, če se podjetja pri poimenovanju izdelkov, oblikovanju prospektov in reklam zanašajo le na svoj (večkrat r.arečni) jezikovni občutek, pač po logiki, da Slovenci slovenščino »že po naravi obvladamo«. V resnici pa je slovenščina — kot vsak naravni jezik — obsežen in zapleten sestav znakov za sporazumevanje, ki se ga posameznik v celoti nikoli ne more naučiti in iz katerega za upovedovanje posameznih sporočil uporabimo le del. Ta del pa ni poljuben, ampak je odvisen od okoliščin sporočanja, govornega (pisnega) položaja, razmerij med tistimi, ki se sporazumevajo, itd., preprosto povedano od tega, kaj, komu in kako sporočamo. Sporočilo na nalepki je pisno, namenjeno praktičnemu sporazumevanju in vsem slovensko govorečim kupcem, zato gaje treba oblikovati v zborni obliki slovenskega knjižnega jezika, ki kot edina druži ves slovenski prostor in jo sprejemamo vsi Slovenci. Edina beseda, s katero lahko poimenujemo na nalepki upodobljene sadeže, je torej samostalnik srednjega spola jabolko, v množini jabolka (ne pa kot v vzhodnih narečjih ženskega, v osrednjih pa moškega spola). Napis, kakršen je, pa je tudi dvoumen, saj iz njega ne moremo razbrati, kaj so izdelovalci sploh hoteli povedati. Prva možnost je, da je del napisa, tiskan z večjimi črkami, samostojen in pomeni JABOLKA, torej vrsto sadja, iz katerega je sadni sirup narejen (podobno še marelice, višnje itd.). Na t&ko domnevo navajata tako izbira različnih tipov črk za posamezne dele celotnega napisa kot tudi slika, ki prikazuje kup jabolk. Vse to je sporočeno izključno z nejezikovnimi, grafičnimi sredstvi in je predvsem zasluga oblikovalca. Če pa je prvi dve vrstici napisa treba brati povezano, kot besedno zvezo, potem bi bilo prav samo sadni sirup iz jabolk (če upoštevamo, da po SSKJ sadni sirup pomeni »raztopino sadnega izvlečka z veliko količino sladkorja«) oziroma jabolčni sirup, v obeh primerih z dodatnim pojasnilom, da je narejen iz zgoščenega jabolčnega soka. Vsekakor pa menimo, da slovenščini na nalepki ni botrovala samo štaje-rščina, ampak najbrž tudi nekritično zgledovanje po nalepkah neslovenskih izdelovalcev brezalkoholnih pijač.
IZ NKŠIH OBČIN
Halo iz Šmarjete
Telefon za vse vasi v KS Šmarjeta — PTT nič ne __________pomaga_________
ŠMARJETA — V šmarješki krajevni skupnosti, eni najbolj razvejanih v novomeški občini, so se odločili napeljati telefon v sleherno vas in zaselek. Pridobili so 360 naročnikov, sto številk pa so odstopili v sosednje krajevne skupnosti. Tako bodo s telefoni povezali celotno krajevno skupnost Bela ce-
Članarina krajša vrste ZK
METLIKA — Občinska organizacija Zveze komunistov v metliški občini šteje 488 članov; največ pa je bilo do sedaj članov v tej belokranjski občini lani — 548. Torej se je število v letošnjem letu zmanjšalo za 60. V prvih štirih mesecih letos je izstopilo 11 članov, 10 sojih črtali, eden pa je bil izključen. Letos še niso sprejeli nobenega novega člana, lani pa je v ZK vstopilo 6 novih članov, izstopilo, črtanih in izključenih pa je bilo 38.
Pogosto naveden razlog za izstop iz ZK je previsoka članarina, neplačevanje članarine pa je poleg neaktivnosti tudi pogost razlog za črtanje članov. Zahteve, da se članarina zmanjša, prijahajo iz vseh osnovnih organizacij v metliški občini. S članarino se v metliški občini zbere okoli 4,5 milijona dinarjev na mesec, ker pa je to občinska organizacija, ki šteje manj kot 500 članov, ves ta denar ostane v občini, namenjen pa je izključno za dejavnost občinske organizacije ZK ter za osebni dohodek sekretarja OK ZKS in tajnice.
Sekretar OK ZKS Metlika Jože Nemanič pravi, da so zahteve za zmanjšanje članarine upravičene, saj je članarina za marsikaterega člana v današnjh časih precejšnja obremenitev. »Zavedati pa se moramo, da je Zveza komunistov organizacija, ki se sama financira, in od tega ne smemo odstopati. Gotovo pa se da tudi v naši organizaciji trošiti denar bolj racionalno in zmanjšati stroške. Ne morem pa reči, koliko članov je res izstopilo zaradi previsoke članarine in kolikim je bil previsoka članarina samo najprimernejši izgovor za izstop.«
A. B
IZ NKŠIH OBČIN
k
NA BRODU JE ŠE SLABŠE
BROD — Minuli teden smo v našem časopisu lahko prebrali, da nameravajo cesto Otočec—Paha prepustiti Gozdnemu gospodarstvu. To naj bi jo uporabil kot parcelo za pogozdovanje, saj so luknje že izkopane. Pa so se pritožili krajani Broda v krajevni skupnosti Drska in povedali, da so oni bolj upravičeni in prvi na vrsti pri pogozdovanju, saj se bodo na njihovi parceli, ki leži mimo gosto naseljenih hiš in gospodarskih poslopij do Krke, zagotovo hitreje prijele, ker zaradi bližine Krke ne bo problemov z zalivanjem. Vso stvar utemeljujejo tudi s tem, da je njihova pot pomembnejša, saj so bili takoj po vojni pod Gačnikovim kozolcem, ki stoji ob tej poti, veliki partizanski mitingi. Zdrta pot zagotovo ni zgled lepo urejeni soseski blokovskega naselja na Drski, zato bi bilo lepše, če bi se tudi te ceste po toliko letih končno usmilili.
Tudi stanovanja za trg
Kriza posega v stanovanjsko gospodarstvo — Graditi za znanega kupca in na zalogo
NOVO MESTO — S povprečno 100 novozgrajenimi stanovanji letno so v občini od 1981. do 1988. leta dosegli načrtovano povečanje družbenega stanovanjskega fonda. Povečanje števila stanovanj odpade v naj večji meri na sosesko Irča vas-Brod.
S sistemom družbenega investitorst-va je s ceno za kvadratni meter stanovanjske površine uspelo ostati daleč pod republiškim povprečjem, saj je bila cena novih stanovanj v soseski ves čas gradnje ena najnižjih v Sloveniji. Načrte so dobro zastavili tudi v finančnem pogledu, tako daje po zaslugi banke denar pritekal sproti. Sicer so si pri gradnji pomagali na ta način, da so uporabljali pri gradnji poleg sredstev soinvestitorjev stanovanj tudi prosta sredstva solidarnosti brez obresti. Z dobro organiza-
Martin Tomšič, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefona.
rkev ter naselja Štravberk v KS Otočec in Zalog v KS Škocjan.
Izgradnja telefonskega omrežja se je pričela že pred mesecem dni. Zemeljska dela so odstopili kooperantom obrtne zadruge Metlika, za vse ostalo pa skrbi odbor za »telefonijo«, sestavljen iz predstavnikov vseh vasi in zaselkov. Na čelu gradbenega odbora je Martin Tomšič, ki pravi: »Vrednost celotne investicije je 610 milionov dinarjev. Večino denarja so prispevali krajani sami, nekaj pa so pomagale tudi delovne organizacije. Telefonski priključek je krajana veljal 1,2 milijona dinarjev. Centrala bo stala v novem, večnamenskem domu, ki so ga krajani zgradili s prostovoljnim delom in prispevki.«
Po planu naj bi bila zemeljska dela za napeljavo telefona končana za letošnji občinski praznik, naročniki pa naj bi bili v omrežje priključeni do 1. maja naslednjega leta. »Grajati moramo podjetje PTT, ki ne pokrije tudi minimalnih stroškov v zvezi z napeljavo telefonov. Včasih je prispevalo vsaj telefonsko centralo, sedaj pa je bila tudi ta nabavljena z denarjem njegovih bodočih naročnikov,« je povedal Tomšič.
Poleg telefonskega omrežja v tej krajevni skupnosti gradijo in posodabljajo ceste. Lani sojih asfaltirali dobrih 6 km, letos v juliju pa so na vrsti cestni odseki v Žaloviče, Radovljo in Šmarješke Toplice. Dolžina vseh treh cest je 3,5 km, vrednost del pa je 14 milijard dinarjev. V gradnji je tudi mrliška vežica na pokopališču v Šmarjeti.
J. PAVLIN
cijo so se izkazali tudi Pionirjevi gradbinci, tako da je eno z drugim omogočalo vse do zdaj bolj ali manj neprekinjeno gradnjo.
Spričo zaostrenih družbenih razmer pa sedaj v občinski stanovanjski skupnosti ne vidijo več vseh zagotovil, da bodo tudi poslej tekoče gradili stanovanja. Zato so delegate na svoji zadnji skupščini obvestili, da bo stanovanjska skupnost v bodoče soinvestitor le za prodana stanovanja, medtem ko bo
• Ozdi, ki ne bodo poravnavali obveznosti do stanovanjske skupnosti, poslujejo pa brez izgube, ne bodo imeli pravice do stanovanjskih kreditov, so menili delegati. Zavzeli so se tudi za strokovno presojo o umestnosti gradnje blagovnice na Novem trgu in o primernosti gradnje blagovnice v soseski Irča vas-Brod.
Pionir kot izvajalec del plačeval iz svojih virov stanovanja »na zalogo«. Tako sodelovanje bi prišlo prav ob majhnem povpraševanju po stanovanjih pred začetkom gradnje. Doslej namreč stanovanjska skupnost ni mogla nastopati kot investitor, če ni sklenila z bodočimi lastniki soinvestitorskih pogodb za večino stanovanj. Ker potemtakem stanovanjska skupnost ne more biti inveti-tor stanovanj »na zalogo«, praksa pa narekuje tudi tako gradnjo, so z novim sistemom podprli še gradnjo za trg, ki pa ne bo podražila stanovanj.
L. M.
Je Brod velika spalnica?
NO V O MESTO — Soseska Irča vas-Brod v Novem mestu, kije in bo še ponudila streho nad glavo mnogim, ima očitno nekaj pomanjkljivosti, ki se tičejo kakovosti življenja v njej. Zato so jo delegati občinske stanovanjske skupnosti na nedavni seji označili za spalno naselje, češ da so dobili stanovalci tega novega mestnega predela poleg blokov bore malo spremljevalnih objektov.
Če imajo potemtakem prebivalci v naselju pretežno le stanovanja, ne pa tudi banke, pošte, dobro založene trgovine in za otroke dovolj prostora v vrtcu, se upravičeno jezijo. Toda kaj si lahko pomagajo, če živijo v kriznem času in v revnem mestu. Če namreč ni razlog siromaštvo, kaj bi bilo sicer krivo, da v mestu ob Krki ni investitorjev, ki bi zgradili, kar so poleg blokov narisali načrtovalci?
Iz teh vzrokov se najbrž ne bo daleč slišal delegatski klic, da se v omenjeni soseski stanovalci slabše počutijo, kot bi kazalo na prvi pogled. Če pa bodo pristojni prisluhnili takim glasovom, se bodo spričo vse tanjše družbene pogače znašli v stiski, kaj prebivalci soseske najbolj pogrešajo. Ljudje so za večjo trgovino, tudi tisto, ki bi nadomestila predvideno blagovnico na Novem trgu. Nejevoljni so, ker morajo v jutranji gneči voziti otroke v polne vrtce na drugem koncu mesta. Če ne bo prav kmalu bolje, bo veliko manj vredno dejstvo, da gradijo sosesko Irča vas-Brod razmeroma hitro in poceni.
M. LUZAR
USPEL POČITNIŠKI HURA DPM CENTER — Na svoj način so zaključek šolskega leta proslavili šolaiji krajevne skupnosti Center v Novem mestu. Prizadevni aktivisti tega društva so v petek popoldan v Ragovem logu pripravili kopico nagradnih in družabnih iger, za poslastico pa se je mladi publiki prvič predstavil tudi ansambel Proteus, ki je še do nedavnega neutrudno vadil v Kovačičevi garaži v Jerebovi ulici. Na sliki: med zanimivostmi, kijih to popoldne ni manjkalo, je bil tudi7 -letni Sandro Windish s svojim motoijem yamaha za motokros. (Foto:. J. Pavlin)
Jubilej društva računovodij
Društvo računovodskih in finančnih delavcev proslavilo 30-letnico — Danes že 1348 članov
NOVO MESTO — Ustanovni občni zbor društva dolenjskih računovodij je bil 11. januarja 1958. Ob ustanovitvi je društvo pokrivalo občine Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Mirna in Šentjernej. Kasneje so se društvu, ki je imelo sedež v Novem mestu, priključili še računovodski delavci iz območij občin Metlika, Črnomelj in Semič. Leto dni kasneje so pristopile še občine Sevnica, Senovo, Krško in Brežice. Iz slednjih so se člani po novi teritorialni razdelitvi 1963. leta priključili društvu v Celju.
Prva leta po ustanovitvi je imelo društvo skoraj 600 članov, število pa je vsako leto naraščalo, tako daje v njem danes 1348 članov. Glavna naloga društva je bilo organiziranje seminarjev in posvetovanj, kar je tudi danes. Strokovnega usposabljanja pa ni brez dobrih predavateljev. »Ti so se v preteklosti radi izogibali Dolenjske in raje poučevali računovodje v Mariboru m Ljubljani, na ostala regijska društva pa so pozabili,« je v govoru ob 30-letmci delovanja povedal predsednik Marjan Šonc.
Ena od osnovnih dejavnosti društva so tudi priprava strokovnih ekskurzij in izmenjava izkušenj s sorodnimi društvi. V zadnjih desetih letih so pripravili 128 seminarjev, ki se jih je udeležilo okoli 11.000 slušateljev. Pripravili so tudi 14 strokovnih ekskurzij, kar 32-krat pa so se srečali s sorodnimi društvi. Dobro so
sodelovali z društvom knjigovodij iz Brežic in Kranja. V sodelovanju z DESŠ so omogočili tudi došolanje knjigovodskih kadrov. Dolenjsko društvo že več kot 15 let dobro sodeluje tudi z Zvezo knjigovodij iz Poljske in s tamkajšnjim društvom Wroclawa.
Ob 30-letnem jubileju so v domu JLA pripravili 18. redni letni občni zbor, na katerem so poleg poročil poslušali referat dr. Franca Koletnika o vlogi računovodske stroke v preobrazbi gospodarskega sistema. Na koncu so podelili spominsko plaketo društvu ob njegovi 30-letnici in nagrade učencem DESŠ Novo mesto za odličen uspeh iz predmeta knjigovodstvo. Kulturni program so pripravili Šentjernejski oktet, plesna skupina Agava, učenci glasbene šole Marjana Kozine ter Stane Mancini in Vital Ahačič.	J.	PAVLIN
ZASNOVA
TRGOVSKEGA
SREDIŠČA
METLIKA — Izdelana je idejna zasnova novega metliškega poslovno-trgovskega centra v Kidričevem naselju, ki jo je naredil Pionirjev projektivni biro. Prejšnji teden so to zasnovo prikazali možnim kupcem. Vsa stvar je zasnovana tako, daje možna gradnja v petih fazah.
Novomeška kronika
ODLIKOVANJA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE — Na krajši slovesnosti je petim sodelavcem novomeške bolnišnice, kijih je predsedstvo SFRJ odlikovalo z visokimi državnimi odlikovanji, govoril predsednik skupščine občine Novo mesto Franc Šali in jim odlikovanja tudi podelil. Najvišje, red dela z zlatim vencem, je prejel dr. Smiljan Trobiš, dolgoletni predstojnik pljučnega oddelka (sedi desno). Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je dobila dr. Marjeta Novak, specialistka za plastično kirurgijo, z redom dela s srebrnim vencem pa so bile odlikovane: višja med. sestra Pavla Grah, sestra Antonija Fabjančič in dipl. inž. Vilma Boh., Posebno plaketo delavskega sveta bolnišnice, ki jo je za dolgoletne zasluge pri razvijanju dolenjskega zdravstva prejel prof. dr. Oton Bajc (stoji desno), je podelil direktor Splošne bolnišnice dr. Tone Starc. (Foto: T. Jakše)
VEČ VLOG ZA SUBVENCIONIRANJE STANARINE
METLIKA — Zaradi padanja življenjske ravni se je v Metliki povečalo število tistih, ki jim pripada pomoč pri plačevanju stanarine. Do te pomoči je upravičen tisti, katerega dohodki so manjši od 55 odst. lanskega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, to je 149.085 din na mesec. Na stanovanjsko skupnost je prispelo 74 vlog za subvencioniranje stanarine, ugodno pa so jih rešili 32.
Denarja niti za priznavalnine
Ker v občinskem proračunu ni denarja, priznavalnine za junij še niso v celoti izplačane — Za priznavalnine gre več kot tretjina proračuna_
METLIKA — V metliški občini dobiva stalno priznavalnino 430 borcev oziroma njihovih družinskih članov. Za junij še ni dobilo priznavalnine več kot polovica upravičencev. V občinskem proračunu je bilo prejšnji teden vsega milijon dinarjev, za priznavalnine pa potrebujejo dobrih 26 milijonov dinarjev na mesec.
Čeprav ima izplačilo priznavalnin prednost, jih ta mesec iz suhe občinske blagajne še niso mogli izplačati vsem. Ponavadi so denar nakazovali najkasneje do 5. v mesecu (priznavalnine dobivajo ljudje za naprej). Zaradi pomanjkanja denarja v občinski blagajni so pri izplačilu priznavalnin že prejšnji mesec za nekaj dni zamujali, za junij pa sojih dobili le upravičenci, ki živijo na območju pošte Gradac. Naenkrat so namreč lahko nakazali iz občinskega proračuna le teh 8 milijonov dinarjev, kolikor je potrebno za mesečne priznavalnine upravičencev na območju gra-daške pošte. Za priznavalnine na območju pošte Metlika potrebujejo 14 milijonov dinarjev na mesec, za območ-
je pošte Suhor pa 4 milijone dinaijev. Brš ko se Ijo v proračunu nabralo dovolj denarja, bodo tudi ostali upravičenci dobili priznavalnino za junij.
Za priznavalnine je iz občinskega proračuna za letos načrtovano 347,5 milijona dinarjev. Kako velik strošek je to za občino, pove tudi podatek, da gre za priznavalnine več kot tretjina denarja iz občinskega proračuna. Kljub temu si upravičenci s tem denarjem v teh časih lahko bolj malo pomagajo. Najvišja priznavalnina v metliški občini znaša 160 tisočakov na mesec, toliko pa dobivajo le trije ali štirje udeleženci NOV, katerim je priznavalnina edini stalni vir dohodka. Najnižji znesek mesečne priznavalnine pa znaša 8.600 dinaijev. Seveda ima velika večina upravičencev pokojnino, nekateri pa tudi invalidnino. Letos še niso povišali priznavalnin, a to sedaj pripravljajo v republiškem merilu.
V prejšnjih letih je pri priznavalninah v Sloveniji prihajalo do precejšnjih razlik v višini, odvisno od gospodarske moči posamezne občine ter seveda od
števila borcev. Ravno tiste občine, med katere štejeta tudi obe belokranjski, ki so imele na število prebivalev največ borcev, pa so med revnejšimi. Sedaj se te ralike manjšajo, čeprav še niso Žito odpravljene, v letu ali dveh pa obljubljajo, da bodo priznavalnine v Sloveniji enotne, tako da vsaj tukaj ne bo več bolečih in krivičnih razlikovanj.
Po določenih merilih republika občinam, ki so do tega upravičene, odstopa del republiškega prometnega davka za izplačevanje priznavalnin. Zadnje omejitve pa so metliško občino prizadele tudi na tem področju in to je tudi eden od razlogov, da je občinska blagajna prazna in da priznavalnine za ta mesec kasnijo. Na občini se bojijo, da bodo imeli težave tudi pri izplačilu junijskih osebnih dohodkov za zaposlene v občinski upravi in ostalih, ki dobivajo osebni dohodek iz občinskega proračuna, ter seveda pri financiranju dejavnosti, ki se napajajo iz občinskega proračuna.
A. BARTELJ
GOBE — Med nabiralci in prodajalci gob ob dolenjski magistrali seje pojavila prodajna novost. Nekateri člani tega trus-ta namreč prodajajo svojo robo leže, vrhunec pa je dosegel možak, kije košarico z lepimi jurčki obesil kar v razmak med palec in kazalec na nogi, če seveda lahko tako rečemo. Da so noge vedno bolj uporabne, dokazuje tudi dogodek iz delikatese ob mestnem rotovžu. Tamkajšnja prodajalka je nekaj mokrote ob pultu hotela počistiti s krpo na nožni pogon. Ko ji je glava povedala, da je rezultat ničen, so spregovorile tudi stare dobre roke. Sicer pa je vprašanje, kdo je dal tej trgovinici sploh dovoljenje za obratovanje. Na tako malo kvadratnih metrih ne bi smelo biti toliko blaga, kupcev in prodajalcev.
METROPOL — Med meščani velja, da je Metropol lokal, kamor zaideš le v skrajni siti. Nekaj takega je bilo tudi, ko je moška družba naročila buteljko vina ob 22.45. Natakar jim ni hotel postreči, češ da delajo samo do 23. ure. Ko so ga vendarle pretentali, ni mogel najti odpirača za steklenice. Če se uprava Metropola strinja, bo Dolenjski list organiziral nabiralno akcijo za nakup odpiračev. Prosimo le, da nam sporoče, koliko kosov potrebujejo.
KOCKA — Vsi vemo, daje naš Glavni trg tlakovan z granitnimi kockami. To je lepo in celo zelo ugledno, narobe je le, če komunalci kock, ki so se izruvale ali pa so jih oni pozabili po kakšnem od silnih vzdrževalnih del, ne pospravijo. Kocka je namreč zelo vsestransko uporaben predmet. To je dokazal nepridiprav, kije vrgel kilogram granita v izložbo urarske delavnice, nakar so od tam izginile tri ure. Bud-nostne dejavnike ob tem dogodku opozarjamo, da so se skoraj vse francoske revolucije začele prav z ruvanjem in metanjem kock.
Velik prispevek
V KS Metlika asfalt na več cest in ulic
METLIKA — Novo vodstvo krajevne skupnosti Metlika, s 3600 prebivalci največje KS v občini, čaka letos veliko dela. Ce bodo nadaljevali tako, kot so zastavili, bo tudi precej narejenega.
»Delamo po programu, ki si ga je I zastavilo že prejšnje vodstvo. Najprej je treba postoriti tista dela, potem pa začeti uresničevati nov program,« pravi Jože Matekovič, predsednik sveta KS Metlika. »V zadnjem letu dni je dela v | naši krajevni skupnosti res zastalo, ker je prejšnjemu vodstvu že potekel mandat, novo pa ni bilo izvoljeno. Vendar je treba povedati, da je bilo v prejšnjem mandatu v Metliki veliko narejenga in da bi moralo biti prejšnje vodstvo deležno večje pohvalt.« Glavna dejavnost krajevne skupnosti je usmetjena v komunalno urejanje ulic, cest in naselij, zlasti gre tu za asfaltiranje. »Letos dela potekajo ali še bodo potekala v glavnem na treh koncih Metlike: v Tomšičevi in Brodaričevi ulici, na Vejarju in Badovinčevi ulici ter Ulici Belokranjskega odreda in Kidričevem naselju. Asfalt sta že dobila Vejar iz Badovinče-va ulica, začeli smo urejati Ulico Belokranjskega odreda, sledita Brodaričeva in Tomšičeva. Povsod gre za afaltiranje, ponekod tudi za ureditev kanalizacije. Vrednost letošnjih del po cenah iz marca je 176 milijonov dinarjev, od tega je samo asfalterskih del za 65 milijonov dinarjev.«
Seveda si takega zalogaja krajevna skupnost samo iz svojih sredstev ne bi mogla privoščiti, saj bo od krajevnega samoprispevka za letos dobila okoli 40 milijonov dinaijev. »Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 500 tisočakov, poleg tega pa so ljudje že ali še bodo opravili tudi vsa ročna dela. Ko vidijo, da gre zares in da bodo imeli od tega neposredno korist, ljudem ni težko ne dati denar ne delati,« pravi Matekovič.
A. B.
Ena gospa je slišala, daje IMV svoje najboljše prodajalce avtomobilov peljala na nagradni izlet v Singapur. Ce se bodo v tej trgovski Meki tudi česa naučili, v Jugoslaviji kmalu ne bo drugega avta kot renault.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RKvso prispevali: osnovna šola Šmihel pri Žužemberku 20.000 din; občinski komite ZKS Novo mesto namesto venca za pokojnega Franca Gričarja 80.000 din; Aloj/ Bukovec, Kot 84, Semič, 20.000 | din; IMV splošno-kadrovski.sektor Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojne mame Marjana Potrča 68.000 din; sodelavci in Mišo Pučko namesto venca pokojnemu očetu Franca Kristana 65.000 din; konferenca osnovne organizacije sin-[ dikata DSSD Krka Novo mesto namesto venca pokojnemu očetu Franca Kristana
50.000 din; osnovna organizacija sindikata Splošne bolnišnice Novo mesto namesto venca za dr. Erno Primožič 50.000 din; GIP Pionir, TOZD TKI Novo mesto, namesto cvetja na grob Terezije Vidrih 75.050 din; sosedje zgornjega dela Cankarjeve ulice Novo mesto namesto venca za pokojno Anico Pavlin 65.000 din; Jože Urh, Breg revolucije 12, Metlika, namesto cvetja na grob mame Slavka Pavlina
20.000 din. Do sedaj je bilo zbranih za vakuumsko blazino 16,516.430 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Sprehod po Metliki
V INTERNACIONALNEM KLUBU v Poreču je bila dobri dve uri prisotna delovna organizacija Beti. Tam je bilo namreč finalno tekmovanje za obraz leta, ki ga pripravlja Politikin Bazar. Petnajst finalistk je najprej prikazalo modno revijo te j delovne organizacije, potem pa so se v kopalkah Beti potegovale za najlepši I obraz v Jugoslaviji. Zmagala je devetnajstletna študentka Nadica Georgijeva iz j | Skopja, ki bo te dni skupaj z Bednimi | kopalkami odpotovala na svetovno prven-| stvo v Tokio.
UČENKE SREDNJE SOLE TEKSTILNE USMERITVE so pripravile v metliški osnovni šoli razstavo izdelkov, nare-I jenih pri praktičnem pouku. Pri delu so jim veliko pomagale učiteljice praktičnega pouka, razstavo pa so si osnovnošolci in njihovi učitelji z zanimanjem ogledali.
U pati je, da se bo prav po zaslugi razstave odločilo čimveč učenk za nadaljevanje šolanja prav v Srednji šoli tekstilne usmeritve.
JUNIJ A JE BILO PO BELOKRANJSKIH gostilnah, hotelih in motelih več praznovanj obletnic matur. Belokranjci so iznajdljivi in pripravijo spominske poje- ] dine v svojih krajih. Tako privabijo v Belo krajino sošolce iz vse Slovenije, kar bi gotovo težko uspelo še tako organizirani službi Integrala.
KONEC JUNIJA PRISPEJO V STARI KRAJ na obisk bratje Pušiči iz Bušinje vasi. To ni nič nenavadnega, saj prihaja v Belo krajino te dni veliko rojakov iz Amerike, Kanade in .od drugod. Pušiči pa so zanimivi zato, ker imajo svoj narodnozabavni ansambel Veseli vandravčki. V času šesttedenskega bivanja v domovini bodo igrali na več veselicah po Sloveniji, s svojo glasbo pa bi radi razveseljevali tudi Belokranjce. Prost termin imajo še 17. julija. Kogar Veseli vandravčki zanimajo, naj se zglasi pri Maceletovih v Bušinji vasi ali pri Toniju Gašperiču v Metliki. Vandravčki bodo naredili veselico še zabavnejšo.
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
NA KRAJU ZLOČINA — Znano je, da se zločinci radi vračajo na kraj zločina. Silvester Mihelčič pa seje vrnil v Skubče-vo gostilno, kjer je pred 20 leti začel igrati na elektronsko harmoniko. Ob sobotah I zvečer na terasi te gostilne igra vedno zelene melodije in dokazuje, da se da ob glasbi plesati, pogovarjati, jesti in piti in ob vsem tem še obujati spomine na stare lepe čase.
KRESNICE NA ROGLI Zreški Unior je pri svojem hotelu na Rogli v soboto pripravil kresovanje. Povabili so tudi folklorno skupino iz Predgrada in viniške kresnice, ki so prikazali belokranjske kresne običaje. Vso zadevo je posnela tudi televizija in jo predvajala v torek v Poletni | noči.
TURISTIČNI NAGELJ — Da v Črnomelj ne pridejo samo televizijske turistične neže — lani je v tej »kategorjji« v Sloveniji »zmagal« črnomaljski Integralov tozd Gostinstvo in turizem — je poskrbel prireditveni odbor za jurjevanje, ki je to televizijsko turistično priznanje dobil za četrtstoletno zgledno organizacijo te prireditve, katere prvi namen je ohranjati in razvijati belokranjsko ljudsko I izročilo.
GRB — Stari črnomaljski grb, rdeč stolp na črnem polju, so razne ustanove in društva vključila v svoj znak. Zal pa podobo grba spreminjajo, kakor se jim pač zdi, tako da je skoraj toliko različic grba, kot je njegovih novih »lastnikov«. Ksenija Khalil, ki je na to opozorila, pravi, da se tudi pri takih zadevah kaže odnos do kulturne dediščine in predlaga, da bi pripravili odlok o podobi in uporabi črnomaljskega grba, za kar ni treba nobenih sredstev, le nekaj dobre volje. Isto velja za viniški grb.
PESEM TEDNA — Pesem Vračam se domov starotrškega muzikanta Tonija Verderberja je ta teden pesem tedna na Studiu D, prejšnji teden pa je bila 2. na tej lestvici. Ansambel Tonija Verderberja bo nastopil tudi na festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju, kamor so se poljanski muzikanti uvrstili s »kvalifikacijskega« tekmovanja v Šentjerneju.
Drobne iz Kočevja
ANKETA O KABELSKI TV — Odbor za pripravo uvedbe kabelske televizije je pripravil posebno anketo, s katero skuša ugotoviti pripravljenost občanov za uvedbo in finansiranje kabelske TV. V dosedanjih odgovorih so občani izrazili zanimanje za to novost* Večina občanov je pripravljena plačati zanjo do 1,3 milijona dinarjev, nekoliko manj do 800.000 din, najmanj pa do 1,1 milijona dinarjev, in to v enkratnem znesku ali pa v več obrokih. Anketiranje še traja.
EKSPLOZIJE V KEMIČNIH TOVARNAH — v zadnjem obdobju že kar pogosto slišimo po televiziji in radiu ali beremo v časopisih o eksplozijah ali drugih nesrečah v kemičnih tovarnah po svetu in preseljevanju ljudi zaradi tega, ponekod pa tudi o mrtvih, zastrupljenih in poškodovanih. Tudi v Kočevju imamo kemično tovarno sredi mesta, vendar vsi odgovorni zatrjujejo, daje storjeno vse, da do ne sreče ne bi prišlo, oz. da do nje sploh ne more priti. Prepričani smo, da so dajali ljudem podobna zagotovila povsod tam, kjer je do hudih nesreč že prišlo.
Ribniški zobotrebci
Trebanjske iveri
IZ NNŠIH OBČIN
Ji
Z manj ljudmi več naredijo
V viniškem Novoteksovem tozdu delajo pretežno za izvoz — Dela veliko, dohodka bolj malo — Domača (nelojalna) konkurenca jim znižuje ceno_
VINICA — V Novoteksovem tozdu I Konfekcija Vinica, ki ima 330 zaposle-| nih, večina je žensk, je dela čez glavo. Poletje in zima sta za konfekconarje najbolj delovni sezoni in v Vinici pravi-I jo, daje dela sedaj toliko, da bi bilonaj-| bolje, ko sploh ne bi imeli dopusta. V Vinici tudi sicer pretežno delajo za izvoz, v teh mesecih pa izključno. Seveda gre v največji meri za tako imenovani lohn posel. Na dan naredijo od 1000 do 1300 parov hlač in kril.
V izvoz se morajo še bolj usmerjati tudi zato, ker na domačem trgu pada kupna moč, znano pa je, da konfekcio-narji z izvozom ne ustvarjajo takega dohodka kot na domačem trgu. »Cene na tujem trgu so manjše tudi na račun naše domače, jugoslovanske konkurence. Marsikatera konfekcijska delovna organizacija izvaža po načelu »Izvoz za vsako ceno«, kar v naših razmerah pomeni izvoz pod vsako (razumno) ceno. To si lahko privoščijo zlasti tisti, ki jim
na druge načine pokrivajo izgubo pri izvozu,« pravi Jože Starešinič, direktor
ROMI PROSIJO — Ribničanje pravijo, daje treba končno le nekaj storiti, da ne bodo po Ribnici krožile čudne procesije Romov in njihovih cuckov, saj je že tu tudi turistična sezona. Dodajajo, da Romi zelo pridno prosjačijo predvsem ob nedeljah popoldne, in še, da to niso le domači, ribniški Romi, ampak predvsem tako imenovani »prehodni gostje«.
ZAKLJUČNA RAZSTAVA — Ob zaključku šolskega leta je bila v domu JLA v Ribnici štiri dni odprta razstava likovnih, tehničnih in ročnih del učencev osnovne šole. Šolarji so prikazali največ zelo ličnih izdelkov iz lesa, intarzij, risb in drugih ročnih del.
BOJ NA SUTJESKI — V počastitev 45-letnice boja na Sutjeski je bilo v domu JLA več prireditev posvečenih temu junaškemu dogodku iz NOB. Organizirana je bila dokumentarna razstava o tem boju, predvajali pa so tudi več dokumentarnih in igranih filmov o tej temi. Prireditve, ki so posvečene tudi dnevu borca, so se začele 20. junija, zaključene pa bodo danes.
DA NE BO GORELO — Člani industrijskega gasilskega društva No-voteks so prejšnji teden v tozdu Konfekcije Vinica preverili, kakšno je osnovno gasilsko znanje tam zaposlenih, med katerimi je večina žensk, ki so pokazale, da znajo ravnati z gasilnimi aparati.
»Grozljivka« po kočevsko
Neka
ij ugotovitev strokovnjakov, kam pluje kočevska bčina že 10 in več let, in predlogi
za rešitev
KOČEVJE — Če bodo Kočevci še naprej gospodarili, kot so doslej, bo kmetijske površine še naprej zaraščal gozd, ki bo leta 2.000 prekrival že 90 odstotkov občine. Kljub temu se bosta proizvodnja in ekonomičnost v gozdarstvu zmanjšali. Na širšem podeželju bo od sedanjih 3.700 prebivalcev ostalo le še okoli 1.000. Popolnoma se bodo izpraznila še mnoga naselja.
Šibko kočesko gospodarstvo že zdaj ustvarja le toliko akumulacije, da pokrije izgube. Ostanek akumulacije je enak tistemu, ki ga ustvari v Ljubljani uspešna delovna organizacija s 100 zaposlenimi. Dohodka ni niti za preživetje, da o razvoju sploh ne govorimo. Zaradi pomanjkanja denarja bodo komunalne in druge naprave v mestu vedno slabše vzdrževane. Visoko kvalificirani kader se bo izselil iz občine in ostali bodo ljudje, ki niso sposobni spremeniti razmere na boljše.
Gospodarstvo je neuspešno. Občina po narodnem dohodku na prebivalca nazaduje že 10 let (primerjano s Slovenijo). Industrije je preveč in podjetja so najmanj za trikrat prevelika. Premalo so razvite terciarne dejavnosti, predvsem pa turizem, gostinstvo, obrt in sploh drobno gospodarstvo. Kmetijstvo je še leta 1983 ustvarilo 8 odstotkov družbenega proizvoda občine, lani pa le še 2,8 odstotka. V večini delovnih organizacij je oprema zastarela in odpisana že 70- do 95-odstotno. V mestu je preveč industrije, na podeželju premalo. Delavcev je preveč (v industriji za najmanj 15 odstotkov) in malo naredijo.
Nič več izkoriščanja
INTEGRACIJA — Za gradbeno-komunalno podjetje Trebnje prej ko slej drži, da integracija komunale in gradbeništva še vedno ni zaživela. Komunala se drži bolj zase, gradbinci pa naj se rešujejo, kakor vedo in znajo. Komunalci si menda domišljajo, da jim gradbinci krnijo »image«. Čeprav je komunala dejavnost posebnega družbenega pomena, se vrli fantje morda premalo zavedajo, kako kratkotrajna je njihova slava in kje bodo pristali, če jim ne bodo priznavali vsakršne Podražitve komunalnih storitev.
POCENI JUHE — Zadnič smo iz Kolinske izvedeli, da na Kosovu še kar naprej prodajajo gobove juhe po 800 din, čeprav je že lep čas nova cena z zavitek ' 800 din. Verjetno po načelu: dvakrat nižja plača in tudi dvakrat nižje cene kot v Sloveniji. Toda nekdo mora na koncu vendarle to razliko plačati, kdo, pa lahko dvakrat ugibatel
SODELAVEC — Predsednik trebanjske občinske vlade Maks Kurent je med najboljšimi sodelavci Studia D. Novinar Pokliče predsednika kar po telefonu in Predsednik za nekaj minut zapusti sejo in poroča Novomeščanu, kaj so že premleli na seji in kaj še bodo.
Proizvodni programi so tržno nezanimivi (tudi sorazmerno velik izvoz — z ozirom na uvoz — ne prinaša dohodka). Proizvodne zmogljivosti so premalo zasedene. Preveč zemlje (85 odstotkov) je v družbeni lasti (v drugih občinah znaša ta odstotek okoli 30), zaradi česar je življenjska raven zaposlenih še nižja.
To je le nekaj misli iz prvega dela študije o ponovni oživitvi Kočevske, ki jo izdelujejo strokovnjaki pri biotehniški fakulteti v Ljubljani. Študija nakazuje tudi možnosti razvoja. Največ pogojev za uspešen razvoj ima lesna industrija (ki pa tega doslej ni znala izkoristiti). Delež, industrije bi se moral zmanjšati, terciarnih dejavnosti pa povečati na okoli 40 odstotkov (zaradi česar bo treba sedanji delež turizma, gostinstva in obrti večkrat povečati).
Strokovnjaki menijo, da je edina prednost Kočevja neokrnjena narava, gozdovi in ekološka čistost. Te prednosti je treba izkoristiti in gozdarstvo dvigniti na evropsko raven, pospeševati predelavo lesa, pa tudi kmetijstvo, turizem, gostinstvo, lov, ribolov, kajakaštvo. Predelavo je treba organizirati v manjših družbenih in zasebnih obratih, kovinsko in tekstilno industrijo, ki s sedanjimi programi nimata bodočnosti, pa preusmeriti v programe gozdarstva.
J. P.
V razpravi osnutek odloka o podnajemu stanovanj ________________
viniškega Novoteksovega tozda. Čeprav z izvozom kot rečeno, ne ustvarjajo večjega dohodka, pa je veliko vredno, daje to stano delo in da zanj dobijo takojšnje plačilo. »Kdor dela za izvoz, pa se mora zavedati, da tuji partner zahteva visoko kvaliteto in dosledno spoštovanje dogovorjenih rokov. Bolje je robo poslati dva dni prej kot minuto po preteku roka.«
Prav zaradi kvalitete in spoštovanja rokov so si Viničani pridobili in obdržali več tujih kupcev, s katerimi redno sodelujejo že več let. Večkrat se zgodi, da tuji partner, ki se za delo dogovarja z Novoteksom, zahteva, naj zanj šivajo v Vinici. »Tako je moč tudi doseči višjo ceno. Tuji partnerji pa sprejemajo tudi naše metode in tehnologijo dela, ker sproti dokazujemo, da smo vredni zaupanja. Reklamacij v zadnjem času tako rekoč sploh nimamo,« pravi Starešinič.
V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so letos v viniškem tozdu za odstotek povečali produktivnost, in to z manj zaposlenimi. To je — poudarjajo v Vinici — pri tako organiziranem konfekcijskem delu, kot ga imajo oni, lep dosežek, saj je treba vedeti, da so njihove norme precej visoke in da so na evropski ravni. Poleg tega je njihovo delo iz leta v leto zahtevnejše, količine hlač ali kril v posamezni seriji se zmanjšujejo, priprava vsake serije pa tudi zahteva določen čas. Medtem ko so pred leti v eni seriji delali tudi po 50.000 parov hlač, je sedaj naročilo za 1000 kosov hlač ali kril že veliko. Osebni dohodki pa so, kot v konfekciji in tekstilni industriji nasploh, nizki. Povprečje za prvo trimesečje je znašalo 280 tisočakov, za maj pa 350.000 din.
A. B.
KOČEVJE — Na današnji seji zborov občinske skupščine Kočevje bo predvidoma dan v javno razpravo osnutek odloka o podstanovanjskih in najemnih razmerjih. Ta odlok je pripravljen zato, da bi najemodajalcem preprečili izkoriščati podstanovalce in da bi onemogočili slabe življenjske razmere podstanovalcev.
Osnutek odloka predvideva, da mora imeti posamezni podstanovalec najmanj 7 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora, v kar pa niso všteti prostori, kijih lahko souporablja (klet, hodnik, sanitarije, kuhinja itd.). V prostoru mora biti električna napeljava. Pogodba mora med drugim vsebovati natančen popis prostorov, kijih podstanovalec sme uporabljati, način ogrevanja itd.
Podstanarino določita oba podpisnika pogodbe sporazumno, vendar ne sme biti večja od ekonomske stanarine, ki je določena na podlagi meril stanovanjske skupnosti. Za uporabo opreme in pohištva v stanovanju plača podstanovalec tudi odškodnino, ki pa ne sme biti višja od četrtine povprečne ekonomske stanarine. Podstanovalec plačuje posebej še (dejanske) stroške za porabljeno vodo, elektriko, plin, kurjavo, odvoz smeti, kanalščino, pripadajoči del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, čiščenje in pripadajoče obratovalne stroške hiše.
Nadzor za izvajanjem pogodb bo zaupan tržni, sanitarni in davčni inšpekciji. Za kršilce določil odloka so predvidene denarne kazni od 50 do 250.000 din.
J. P.
Spet o zidavi na Mlaki
Počasi in preudarno do razjasnitve, ki jo zahtevajo krajani Mlake
RIBNICA — Zazidalni načrt za Mlako v Ribnici je bil na sejah zborov občinske skupščine že nekajkrat zavrnjen. Zato sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti že oktobra lani naložila komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini, naj preuči, če so sedanje meje zazidalnega okoliša Mlaka postavljene pravilno, brez osebnih interesov, ter možnost, da bi zazidalni načrt razširili.
Komisija je te dni delo zaključila in bo o ugotovitvah poročala na prvi seji zborov občinske skupščine. Njene ugotovitve so, da sedanji zazidalni načrt ne pokriva vse Mlake in da pri določanju območja zazidalnega načrta ni nihče skušal uveljavljati svojih osebnih interesov. Krajani Mlake na svojem zboru 3. marca niso posredovali nobenih trditev, ki bi dokazovale nasprotno, predlagali pa so, naj se pozidajo neplodna zemljišča pod sedanjim podjetjem ITPP, in to z industrijskimi ali pa stanovanjskimi objekti. Predstavniki pristojnega občinskega upravnega organa menijo, da zazidalnega načrta Mlaka ni možno širiti na območje zemljišč 1. kategorije.
Komisija zato predlaga obema zboroma občinske skupščine, naj se v novem srednjeročnem planu občine spremeni sedanji zazidalni načrt v skladu z zakonodajo in predlogom krajanov oz. organov KS Ribnica ali pa seje potrebno odločiti o možnosti (alt nemožnosti) širitve zazidalnega načrta Mlake na zemljišča pod ITPP.
J. P.
1
/	-	-.»ti.....
>	ittu*V A A 1 v	J	1 it **	S*	.«
MALO GOSTOV — Edini kolikor toliko urejeni kamp v Beli krajini, v Vinici, je v tem kilavem poletju napol prazen. Še največje Nizozemcev, ki so tako in tako najpogostejši in najbolj stalni gostje v viniškem kampu. Nekateri del svojega dopusta preživljajo tu že deset in več let zapored. Tudi ti pa niso vajeni tako hladne in deževne kresne noči, kot je bila letos, ko je bolj spominjala na začetek jeseni kot poletja.
PRAZNIK KS PODZEMELJ
PODZEMELJ — V počastitev praznika krajevne skupnosti Podzemelj so v soboto, 25. junija, zvečer v tamkajšnji osnovni šoli učenci pripravili lepo, prisrčno in sproščeno proslavo. Žal pa je bilo na tej proslavi, za pripravo katere so učitelji in učenci žrtvovali precej časa, zelo malo ljudi iz KS Podzemnelj, kar kaže njihov odnos do prizadevanj šole v nelepi luči. Večje bilo gledalcev iz sosednjih krajevnih skupnosti. V nedeljo pa so bili v Podzemlju v gosteh krajani iz pobratene KS Zasip pri Bledu, ki so obiskali še nekatere druge belokranjske kraje.
Slovenija
Moja dežela.
Načrtovali vzpon, dosegli.
O načrtih kočevskega gospodarstva
KOČEVJE Te dni v kočevski občini razpravljajo o uresničevanju letošnje resolucije in predvsem o gospodarjenju v prvih treh mesecih.
Uradni podatki so nekoliko nenavadni, da ne rečemo čudni, saj govore o 10,9-odstotni rasti družbenega proizvoda (planirana je bila 5-odstotna rast), o za 7,5-odstotnem zmanjšanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje (planiran je bil 4,8-odstotni porast), o 15,2 odslotneiji povečanju dohodka (planirano do 5-odstotno povečanje), o 5,5-odst. zmanjšanih čistih osebnih dohodkih (planirano do 2,5-odstotno povečanje), o upadanju zaposlenosti za 2,7 odst. (planirana je bila enaka zaposlenost kot v enakem obdobju lani) itd.
Uradne ugotovitve so take: prestrukturiranje gospodarstva ne daje pričakovanih rezultatov; zaradi pomanjkanja denarja so odložene nekatere načrtovane investicije; zastoj je na področju tehnološkega, kadrovskega in organizacijskega posodabljanja; industrijska proizvodnja nazaduje že od lanske jeseni; obseg mednarodne menjave seje nekoliko povečal; prestrukturiranja družbenih dejavnosti še ni čutiti; program oživitve kočevskega prostora je še vedno v pripravi, delno pa so ga začeli tudi že izvajati.
SPREJEM V ZK
KOČEVJE — Občinsko vodstvo ZK Kočevje je organiziralo 23. junija svečan sprejem za komuniste, ki so v organizaciji že 30 let, in za komuniste jubilante, ki sov organizaciji že 60,65, 70 let, ter za novo sprejete komuniste. Vsi so dobili knjižna darila. Glasbena šola in plesna skupina delavske godbe sta jim izvedli kulturni program.
Industrijska proizvodnja je lani upadla za 6,2 odst., zato so podjetja planirala za letos občuten porast, dejansko pa je proizvodnja letos upadla za nadaljnjih 7,5 odst. (in to kljub nekaterim novim proizvodnim zmogljivostim). Doseženi rezultati so naravnost vznemirljivi, je ugotovljeno v analizi kočevskega gospodarstva. V prvem trimesečju seje najbolj zmanjšal obseg proizvodnje v naslednjih podjetjih: v Trikonu za 34 odst., Tekstilani za 23, Opremi za 17 in Itasu za 12. odst.
OSEM STANOVANJ
GRADAC — Pripravljena je dokumentacija za adaptacijo stare šole na dvorišču gradaškega gradu. V stari šoli stanujeta dve stranki, sedaj pa naj bi uredili stanovanja tudi na podstrešju, tako da bi bilo v stavbi skupaj 8 stanovanj. Po projektantskem izračunu bi adaptacija stala 200 milijonov dinarjev ali 710 tisočakov za kvadratni meter, pri metliški stanovanjski skupnosti pa mislijo, da bi se dalo te stroške zmanjšati.
Praznik Kostelcev
FARA — V spomin na partizanski napad na Banja loko praznuje KS Kostel vsako leto 22. junija svoj krajevni praznik. Praznične prireditve so se začele letos 18. junija s pohodom po prvem osvobojenem ozemlju, iz Fare do Banja loke in Stružnice.
V okviru praznika so odprli tudi vodovod za naselje Brsnik. Ta vodovod, ki je 800 m dolg podaljšek vodovoda Kostel-Maverc, je bil dokončan z veliko pomočjo rezervnih miličnikov, ki so bili na usposabljanju v trenažnem centru Jasnica pri Kočevju.
Osrednja praznična svečanost, tako imenovani kostelski kulturni večer, pa je bila v soboto, 25. junija. Takrat so v šoli v Fari najprej odprli razstavo Kostelska narodna noša, nato pa je bil razgovor z dr. Marijo Makarovič, ki je raziskala nekdanjo nošo in običaje na Kostelskem. Za zaključek paje bil istega dne še nastop skupin KSD Kostel (folklora, tamburaši, pevci) v prosvetnem domu v Fari.
J. P.
■ v v
Ribnica veliko gradbišče
Prenavljajo glavno ribniško ulico, k[ je tudi magistralna cesta — Prenovili bodo cestišče in pločnike
RIBNICA — V Ribnici so začeli zamenjavati dotrajano ce-tišče na glavni (Šeškovi) cesti in obnavljati obstoječe komunalije pod cesto. Dela bodo dokončana do 10. oktobra. Prenova ceste in pločnikov bo veljala 130 milijonov, vzdrževalna dela na komunalijah pa 750 milijonov dinarjev.
Anton Tanko, vodja inženiringa pri skupnih službah SIS materialne proizvodnje, ki ta dela vodi, je povedal, da bodo dela potekala od križišča Šeškove in Kolodvorske ulice pa do križišča Šeškove in Vrtnarske, se pravi v dolžini okoli 400 m. Tranzitni promet bo s sedanje Šeškove ulice preusmerjen po Šolski in Partizanski cesti do Hrovače, kjer se bo ponovno priključil na magistralno cesto.
Trgovine v središču mesta v Šeškovi ulici bodo nekoliko težje dostopne, odprte pa bodo in dostop potrošnikov
do njih bo po lesenih brveh, medtem ko bo dovoz blaga urejen z zadnjih strani, se pravi iz drugih ulic. Za lažji dostop do središča bodo začasno odprli tudi most preko Bistrice.
Izvjalca del sta za komunalije in spodnji ustroj ceste Pionir Novo mesto-tozd Ljubljana za zgornji, asfaltni del, pa Cestno podjetje Novo mesto. Investitorji so Komunalna skupnost in sklad štabnih zemljišč občine Ribnica (za a750 milijotVQY din) in SIS za ceste občine Ribnice (za znesek 130 milijonov dinarjev). Krajšega roka izgradnje ne dopušča tehnologija, zato tudi ne letošnji tradicionalni Ribniški semenj, ki je vedno v septembru, ne bo v Šeškovi ulici, ampak predvidoma v Kolodvorski ulici, nekateri celo predlagajo, naj bi ga samo za letos preselili v suhorobarsko središče Sodražico.
J. PRIMC
Premalo jasne razvojne usmeritve
Po majskih ukrepih odprtih veliko vprašanj — Kako do načrtovane rasti?
TREBNJE Majski ukrepi Miku-ličeve vlade pomenijo možnost, da se uveljavi razvojna politika in nujna re-
TREBANJSKI UPOKOJENCI IN INVALIDI NA KOZARO
TREBNJE — V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda priredi društvo upokojencev in invalidov iz občine Trebnje izlet v Karlovac, Vojnič, Prije-dor, na Kozaro in v Jasenovac. Za izlet, ki bo 21. julija, sprejemajo prijave v pisarni društva ob ponedeljkih in petkih od 15. do 17. ure in ob sredah od 9. do 11. ure.
forma gospodarskega sistema.
Ob tem se v trebanjski občini dobro zavedajo, da bo izvajanje majskih ukrepov odločilno prispevalo, v kakšnih razmerah se bodo znašle cele panoge in ne le posamezne organizacije združenega dela. Zato trebanjske gospodarstvenike toliko bolj skrbi, ker je še marsikaj nejasnega, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino. Marsikje še čakajo odločitve o podražitvi izdelkov. Ta čas so najhujše zagate gospodarstva nelikvidnost, zmanjšanje možnosti prodaje investicijske opreme, omejitve dohodkov prebivalstva pa zmanjšujejo povpraševanje po izdelkih končne porabe. Jasno je že tudi, da razvrednotenje dinarja ob zmanjšanju spodbud in izvoznih posojil ob hkratnem povečanju stroškov uvoženih surovin. repromaterialov in uvoznih daja-
tev ne pomeni boljših pogojev za izvoznike.
Zaskrbljujoče pa je, ker v srednjeročnih planskih listinah ni dovolj jasne razvojne usmritve, ki bi morala biti sredstvo za reševanje tekočih in dolgoročnih problemov. Iz. vprašalnikov, ki so jih zbrali na občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, je ■ sicer opazen premik tudi pri prestrukturiranju proizvodnih programov in usmeritve v izvoz; vse kaže, da se bodo rc-solucijskim ciljem do konca leta lahko približali, težko pa bodo dosegli načrtovano rast družbenega prozvoda. Pri tem nikakor ne bi smeli pozabiti, daje bila rast družbenega proizvoda v trebanjski občini leta 1986 najvišja v Sloveniji in da so se Trebanjci povzpeli po narodnem dohodku na prebivalca s 55. na 46. mesto.	P.	P.
DOLENJSKI LIST
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
ii
V treh namesto v petih letih
V krajevni skupnosti Dobova so z asfaltiranjem prehiteli sami sebe
DOBOVA — Krajani so se ob razpisu petletnega samoprispevka, ki se bo iztekel 1990, dogovorili, da bodo s tem denarjem do takrat prekrili z vrhnjim slojem afalta 61 tisoč kv. metrov cest.
Marjan Vučajnk
Vajeni smo že, da se referendumski programi uresničujejo z zamudo, zato je predčasno dokončanje načrtovanih del prava senzacija. Dobovčani so že med tistimi, ki so poskrbeli zanjo, saj so veliko pred rokom udejanili dane napovedi.
»Prvega junija so minila natanko tri leta, odkar zbiramo samoprispevek v krajevni skupnosti, in v tem času smo vse ceste preplastili z zapornim asfaltnim slojem,« je povedal predsednik
Tri delegacije proti spremembi šolskih okolišev
Osnutek odloka naj bi skupščina sprejela sele po javni razpravi
BREŽICE — Pri šolskih okoliših se vsakič kdo opeče, pa naj spremembe obetajo še tako velike prihranke. Občinska skupščina naj bi na petkovi seji sprejela gradivo Vzgojno-izobraževalne organizacije za spremembo okolišev kot osnutek odloka, vendar so bila pričakovanja preveč optimistična. Zbori so se po usklajevanju stališč dogovorili, da bodo dali predlagane rešitve v javno razpravo in jih vnovič obravnavali na julijski seji.
Delegacija KS Zakot — Bukošek je v zboru krajevnih skupnosti celo zahtevala, naj se gradivo umakne z dnevnega reda, ker krajanov ni nihče seznanil s spremembami. Prizadeti živijo na pragu mesta in večina staršev je tam tudi zaposlenih, zato se ne morejo sprijazniti s tem, da bi se otroci poslej vozili 6 ali celo 10 kilometrov daleč v Dobovo ali v Globoko, če ne kdaj pozneje celo v Pišece. Tudi glede varstva so zaskrbljeni, ker pričakujejo v naslednji fazi uveljavitev novih okolišev za šolske in predšolske otroke. Starši bi jih morali potem voziti v nasprotni smeri od tiste, v katero se vozijo na delo. Stroški se torej ne bi zmanjšali, samo plačevali naj bi jih iz drugega žepa.
Tudi delegaciji iz Krške vasi in Lenarta vztrajata, naj okoliši ostanejo, medtem ko zbor združenega dela in družbenopoltiični zbor podpirata varčnejšo ureditev s spremembo okolišev. Kljub temu pogrešajo primerjavo stroškov ob upoštevanju novih izdatkov za dodatne prevoze šolarjev v druge okoliše.
V novem šolskem letu bo torej vpis še po starem, saj so vmes počitnice in ni mogoče pričakovati, da bi bil odlok lahko sprejet pred septembrom. Pota demokracije so daljša, kot si predlagatelji želijo, ni pa jih mogoče obiti in nadomestiti samo s političnimi ali strokovnimi stališči.
J.T.
komisije za izvajanje teh del Marjan Vučajnk. Omenil je še, da so zbrani denar sproti nakazovali Cestnemu podjetju Novo mesto, katero je pohvalil kot dobrega izvajalca, ki spoštuje roke in kvalitetno opravlja delo. Pri asfaltiranju lokalnih cest, ki so zdaj občinske, je podal tudi SKIS Brežice. Osnovni asfalt so pred leti krajani sami sfinancirali, zdaj pa so iskali soudeležbo.
»Sočasno s krajevnim samoprispevkom zbirajo na Selih vaški samoprispevek za osnovni sloj asfalta, ker je imela samo še ta vas makadamske ceste. Ljudje plačujejo 5,5 odst. samoprispevka, od tega 2 odst. Krajevnega, 2 odst. vaškega in 1,5 odst. občinskega. Za gospodinjstva je to veliko breme, saj poleg tega prispevajo posebej dfenar za gramoz, za strojna dela, za prevoze in še delajo zraven. Ceste pa le imajo. Do zdaj sojih asfaltirali 6 km in tako realizirali tri petine programa,« je dodal Vučajnk.
Predsednik sveta KS Matjaž Križanec je naštel vrsto drugih akcij po vaseh, kijih prav tako ljudje sami financirajo.
Podzemne kable za elektriko in javno razsvetljavo napeljujejo na Vel. Obrežu do Gmajne, na Mostecu, v Rigoncah in Ločah. Začeli bodo tudi kanalizacijo. Glavni vod bodo speljali od Trima do železniške postaje in transformatorja ob regionalni cesti, vzporedno pa bodo uredili Ulico ob njivah. Avtobusno postajo bodo preselili k železniškemu kolodvoru in obenem preusmerili ves promet skozi Dobovo. Začeli so se že tudi razgovori s cestno skupnostjo Slovenije za izpeljavo izvennivojskega križanja z železnico, saj so spuščene zapornice za kraj velika prometna in gospodarska ovira.	j.teppev
DOBOVA VABI NA PRIREDITVE
DOBOVA — S tradicionalnim nočnim turnirjem v malem nogometu bodo Dobovčani jutri začeli praznični program v počastitev 7. julija, dneva izgnancev. V stari šoli bo v nedeljo ves dan odprta razstava slikarskih del Andreja Pinteriča in Vladimirja Kopinča. Prikazan bo tudi razvoj fotografije. Svečana seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij s podelitvijo priznanj bo ob 14.30 v Prosvetnem domu. Po tistem bo simboličen zaključek asfaltiranja krajevnih cest v Mladinski ulici. Ob 1630 priredita koncert godbi na pihala iz Šmihela v Avstriji in domačinov iz Loč. Praznovanje bodo nadaljevali z zabavnim programom. Letos je obseg prireditev skromnejši kot običajno, kar je posledica varčevanja. So pa delovni uspehi zato večji.
SREČANJE HARMONIKARJEV NA STUDENCU
STUDENEC — V nedeljo, 3. julija, bo ob 15. uri na Studencu tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki igrajo diatonično harmoniko. Hkrati bo to izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Občinska zveza kulturnih organizacij Sevnica in domače prosvetno društvo sta program pripravila tudi za brigadirje republiške mladinske delovne akcije Sevnica 88, ki se bo uradno začela prav to nedeljo. Na Studencu bo ob 14.30 tudi osrednja spominska proslava sevniških borcev ob dnevu borca, hkrati pa bo tam cilj turističnega rallyja Impoljca — Studenec (prireja ga AMD Sevnica), ki se bo pričel ob 12. uri. Po vseh prireditvah bo za ples poskrbel ansambel Srce Slovenije.
Obrt med potrebami in možnostmi
V krški občini razvoj obrti zvečine zaostaja za potrebami ■— Kje so ovire?
Matjaž Križanec
KRŠKO — Spoznanje, da lahko drobno gospodarstvo precej prispeva h gospodarskemu zdravju, je že staro in dolgo znano po svetu. Tega se bolj ali manj zavedamo tudi pri nas, vendar je od spoznanj do ukrepov zelo dolga pot. Medtem ko v sedanjih razmerah skoraj ni možnosti, da bi ustanavljali drobno-gospodarske enote v družbenem sektorju, kjer za to ni denarja, so določene rezerve še vedno v zasebnem. Vendar je tudi tu precej ovir, ki preprečujejo, da bi prišlo do pravega razmaha drobnega gospodarstva.
V krški občini sicer niso med najbolj nerazvitimi, kar zadeva drobno gospodarstvo, ne zaostajajo za republiškim povprečjem, vendar pa tudi ne napredujejo, kot so zapisali v gospodarske načrte in kakršne so potrebe. V skup-
Krčani posnemajo Rimljane
V Nerezinah na Lošinju je bilo maia in junija 100 delavcev na klimatskem zdravljenju
KRŠKO — Že stari Rimljani so odkrili, da klima na otoku Lošinju zelo blagodejno vpliva na bolnike s pljučnimi boleznimi. Tam je bolnišnica za te bolezni, kot je znano, pa ima precejšnje počitniške zmogljivosti na tem otoku tudi Počitniška skupnost Krško. Vendar vse do letos Krčani niso pomislili, da bi izkoristili tamkajšnje počitniško naselje tudi v zdravstvene namene. Na to so se spomnili šele v občinskem svetu Zveze sindikatov, kjer deluje tudi aktiv
Jože Kuplenik
organizatorjev rekreacije v združenem delu.
Aktiv je bil ustanovljen predvsem z namenom, da bi organizatorji počitniške dejavnosti in rekreacije strokovno sodelovali. In prva taka zamisel je bila, da bi v Nerezinah organizirali zdravljenje za vse tiste bolnike, ki imajo pljučne bolezni. Takih bolnikov je v krški občini okoli 1000, gre pa večinoma za bolnike z astmo in bronhitisom.
V občinskem svetu zveze sindikatov oziroma v aktivu rekreatorjev so se že takoj na začetku odločili, da akcija ne sme miniti brez sodelovanja zdravstvenih delavcev. Ti so takoj pokazali vse razumevanje in skupaj s predsednikom
aktiva rekreatorjev Stanetom. Iskro izdelali program zdravljenja. Gre za sklop fizičnih vaj, ki so namenjene predvsem boljšemu dihanju, hkrati pa so zdravstveni delavci pripravili predavanja, kako se živi s takimi boleznimi, da ima bolnik čim manj neprijetnosti. Hkrati je bilo poleg tega obveznega programa tudi dovolj časa za družabne igre in sprehode.
»Akcija je v celoti uspela, saj seje letovanja oziroma klimatskega zdravljenja udeležilo 100 delavcev, ki so bili v Nerezinah v maju in juniju v dveh skupinah,« je povedal Jože Kuplenik, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov. «Tako doma kot na Lošinju so zdravstveni delavci opravili vse potrebne preglede in meritve. Vsi delavci so bili s klimatskim zdravljenjem izjemno zadovoljni, saj seje večina izjemno dobro počutila. V anketi, ki smo jo opravili, pa so dali seveda tudi pripombe in predvsem predloge, kako bi lahko vse skupaj še izboljšali. Lahko pa rečem, da je bil program zdravljenja na ustrezni strokovni ravni. Seveda moram pohvaliti tako zdravstvene delavce kot organizatorje rekreacije.«
K tako uspelemu klimatskemu zdravljenju sodijo seveda tudi načrti. In te v Krškem že imajo. Že jeseni naj bi šli na zdravljenje naslednji dve skupini delavcev, v zdravljenje naj bi poleg predšolskih otrok vključili tudi šolsko mladino. Počitniška skupnost Krško, ki bo poslej organizatorica zdravljenja, pa načrtuje gradnjo novih objektov, na primer pokrit plavalni bazen, novo menzo in podobno.
J. S.
nem narodnem dohodku je delež obrti manjši v zadnjih letih predvsem zaradi JE Krško. Število zaposlenih v eni obrtni delavnici je le 1,16, kar je sicer več kot znaša republiško povprečje, vendar je med obrtnimi delavnicami kar 63 odst. takih, ki ne zaposlujejo nobene delovne sile, le 6 odst. delavnic pa zaposluje 6 do 10 delavcev. V strukturi prevladujejo proizvodne obrtne delavnice (teh je 143), vendar je v občini tudi 122 avtoprevoznikov, kar presega potrebe. Narašča tudi obseg gradbene dejavnosti oziroma gradbene mehanizacije, obseg naložb v tej panogi pa pada. Največ obrtnikov se ukvarja s predelavo kovin, potem so lesarji, elektrode-javnosti, predelava nekovin.
Vendar v komiteju za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ugotavljajo, da še zdaleč niso izkoriščene možnosti. Gospodarstvo sicer sodeluje z obrtniki, vendar tu ne gre za dolgoročne kooperative, ampak za občasne posle in dela, zlasti manj konkurenčna. Glede na to, da mora obrtnik izpolniti kar precej zahtev družbe, če hoče odpreti obrtno delavnico, je tega sodelovanja, ki bi obrtnikom lahko nudilo dolgoročnejša, perspektive, vendarle premalo. Poleg teh, že dolgo očitnih ovir so še druge, kot so slabe gospodarske razmere, neizenačeni pogoji gospodarjenja, poman-
jkanje poslovnih prostorov itd.
Posebno poglavje v obrti je gostinska dejavnost, ki bi lahko tudi precej prispevala k razvoju in razmahu turizma. Obstaja sicer močan interes za odpiranje bifejev in okrepčevalnic, vendar raven ponudbe in raznolikost zaostajata za potrebami. Seveda je vzrok za to tudi pomanjkanje kakovostnega gostinskega kadra; gostilne in bifeji niso odprti v času, ko bi to družba najbolj potrebovala. Vse manj je tudi pravih slovenskih gostiln s pestro ponudbo hrane, kjer manjka zlasti mlajših gostilničarjev, medtem ko so starejši že obupali zaradi razmer, ki kakovostnim gostinskim lokalom niso naklonjene.
Na tem področju bi lahko marsikaj opravila tudi zadruga, vendar krška zadruga Resa doslej še ni izpolnila pričakovanj. K vsemu temu je treba dodati, da v občini niso brez posluha za probleme obrtnikov, saj imajo v Leskovcu že obrtno cono, take cone bodo dobile tudi druge krajevne skupnosti, a to očitno še ne bo dovolj. Za razmah obrti bo treba najti-programe in denar, . kajti redki zdomci vlagajo svoj kapital v avtoprevozništvo ali gradbeno mehanizacijo, tega pa imajo v občini več, kot znašajo potrebe.
J. S.
Obremenitve ni moč sprejeti
Občinski sindikalni svet zavrača pogoje »prisilne uprave« STT o avtonomiji obrata
SEVNICA — Občinski sindikalni svet je sklenil, da v prid smotrnejši organizaciji in bolj operativnemu delu zmanjša število svojih članov od dosedanjih 39 na 29. Sicer pa so na zadnji seji sveta v Sevnici ocenili tudi rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem četrtletju, zlasti v luči sklepa predsedstva občinskega sveta ZSS, da morajo ozdi, ki so poslovali na robu rentabilnosti, pripraviti ukrepe za preprečitev motenj oz. za boljše poslovanje.
Tako so na svetu pohvalili Kopitarno, kije dobro pripravila povsem konkretne predloge, kako iz zagat. Sindikat je dal le pripombo k tistemu delu ukrepov Kopitarne, kjer je beseda o odlivu kadrov; menil je namreč, da je treba v Kopitarni preseči mojstrsko miselnost, ki zavira razvoj, še več poudarka pa naj bi dali razvojni službi.
Kot so ugotovili v občinskem sindikalnem svetuje temeljna organizacija GG Žaga izdelala kratek program, ker zdaj skušajo dosledno speljati sanacijski program. Poprej je bilo na Žagi dosti nediscipline in neodgovornega ravnanja z družbenimi sredstvi, odkar
pa imajo novega direktorja, so se stvari zasukale na boljše.
Za temeljno organizacijo Gozdarstvo brežiškega GG so v občinskem sindikalnem svetu ocenili, da gozdarjem ujme, zlasti žled, resda niso prizanašale.
• Občinski sindikalni svet se je seznanil z Aktivnostmi okoli STT, Tovarne konstrukcij Sevnica. Kot so poudarili, sindikat nikakor ne pristaja na pogoje, ki jih je postavil začasni KPO STT za avtonomijo obrata v Sevnici. Sindikat še zlasti ne more soglašati s tistim delom »ponudbe« prisilne uprave STT, kjer predlaga, da naj bi delovna organizacija v ustanavljanju v Sevnici s 1.1.1989 prevzela tudi breme 1,2-milijarde izgube.
da pa bi se morali gozdaiji samokritično zazreti tudi v druge okoliščine, predvsem bo treba temeljito prečesati smoupravno organiziranost, saj je znano, da že več referendumov o drugačni organiziranosti, se pravi tudi o ukinitvi tozda v Sevnici, ni uspelo.
P. P.
Prizadetim vračajo dostojanstvo
Društvo za pomoč duševno prizadetim Sevnica je staršem v veliko pomoč
Z REVIJE GASILSKIH PIHALNIH ORKESTROV — V senčnem parku sevniškega gradu je bilo v soboto deveto srečanje gasilskih godb Slovenije. Zbralo seje osem slovenskih godb, od tega tri iz Posavja in ena iz Novega mesta, poleg tega pa še prijateljska gasilska godba iz Kostanjevice, s katero Sev-ničani že dolgo sodelujejo. Nastopale so s popestrenim programom, v katerem so godbeniki pokazali veliko več, kot je bil nekdaj njihov železni repertoar. Vsak orkester je odigral po tri skladbe, nazadnje pa sojih nekaj zaigrali skupaj. (Foto: J. Teppey)
SEVNICA — Društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Sevnica se je ob svoji ustanovitvi pred dobrim poldrugim desetletjem celo ponašalo, daje imelo med sorodnimi društvi v Sloveniji največ članov. Žal pa je pri mnogih prvotna zagnanost presahnila, prav tako pa seveda kar pomemben vir za količkaj nemoteno delovanje — članarina.
Društvo povezuje v svoji plemeniti dejavnosti vse, ki skušajo po svojih močeh pravočasno odkrivati prizadete in jim pomagati, da se njihovo zdravje ne bi še bolj skrhalo. Pomembna je vloga društva pri prosvetljevanju zdravega
načina življenja, vzgoji, zlasti za starše, ki imajo prizadete otroke. Pri tem delu društva kot celote in posameznikov je treba omeniti nepogrešljiv delež osnovne šole Ane Gale, zdravstvenih delavcev ter delavcev vrtca in centra za socialno delo iz Sevnice.
»Konkretizacijo take .programske usmeritve društva pa pomeni tudi usta-
novitev mobilne službe pred približno letom dni. Prej smo vse delali volontersko, ko pa smo ugotovili, da so starši zelo zainteresirani, da bi imeli češče na
Anton Koren
voljo strokovno pomoč, ki jim, kot pravijo, zelo pomaga pri delu otroki, smo zbrali potreben denar in zaposlili defektologinjo. Naloga mobilne službe je delno tudi v tem, da odkrije duševno prizadete otroke, predvsem pa, da ugotavlja vsebino in težo duševne prizadetosti otrok. Njeno primarno delo pa je usposabljanje staršev in konkretno vodenje aktivnosti, ki pomenijo primernejše delo z otroki v domačem okolju,« je povedal predsednik društva dipl. psiholog Anton Koren.
Pri mobilni službi ob defektologinji sodelujeta še zdravnica in logoped. Naj omenimo, da so delo denarno podprle občinska izobraževalna in zdravstvena skupnost, skupnost socialnega skrbstva in skupnost za zaposlovanje. Vsi ti in občinski sindikalni svet (upajo, da se bo pridružil še kdo), bodo sredi julija omogočili letovanje okrog 50 duševno prizadetih otrok v Strunjanu.
P. P.
Novo v Brežicah
TATOV SE NI BATI — Če bi se vlomilcem ponudila priložnost za izpraznitev blagajne občinske konference SZDL, se zagotovo ne bi nihče spozabil, saj niti za žepnino ne bi dobil. Do pred kratkim so imeli še tako skromen blagajniški maksimum, da dvema delegatoma obenem niso mogli povrniti stroškov za pot v Ljubljano, po novem pa tudi ni veliko spremembe.
SAMO ZA ŽEJNE — V mestu bodo v kratkem odprli pet novih točilnic, čeprav še vedno ni lokala, kamor bi delovne organizacije lahko povabile poslovne obiskovalce na kosilo, so se pritoževali delegati na seji občinske skupščine. Celo tam, tjer so že kuhali, ponujajo samo še pizze. Naj torej živi zlata doba bifejev! Komu sploh pride na misel, da bi ponujal hrano, od katere ne on ne davkarija nimata posebnih koristi.
ZELENO JE PA LE — Dobovčani so ponosni na svoj kraj, posebej še na središče s pošto, trgovino in okrasnimi gredicami. Ozelenel pa je tudi prosvetni dom, tako da ne bi bilo nič narobe, če bi najbuj-nejši plevel ob zidu kdaj pa kdaj populili. Toda v organizacijah in društvih tako zavzeto delajo, da za zelenje nimajo časa, čisto možno pa je, da pustni nesporazum med karnevalskima izvršnima svetoma Mihalovca in Loč ter turističnim društvom preprečuje take posege. Na mlade se tudi ne kaže zanašati, odkar so delovne akcije preživele.
Krške novice
DIRKA ZA DIRKO — Krška občina te dni preživlja v znamenju dirk. Dirjajo delavci, ko lovijo standard, dirjajo potrošniki za starimi cenami, dirkajo motoristi, zdaj pa bodo še konji. Končno bodo namreč odprli nov hipodrom, na katerem bodo delavci dobili še igre, za kruh bo od sedanjih plač menda tudi ostalo še nekaj malega. Seveda bodo na teh dirkah sprejemali tudi stave. Kdor bo stavil na boljšega konja, bo dobil nagrado, drugi pa bodo odšli domov z dolgim nosom.
ŠOLSKA IGRIŠČA — Medtem ko so dirkališča za motorje in konje kar dobro urejena in je tem dirkališčem posvečena vsa skrb družbe in posameznikov, tega ne bi mogli trditi za šolska športna igrišča ne v Krškem ne v Leskovcu. Zato pozivamo prosvetne delavce, naj sedaj, ko so počitnice, ne počivajo, ampak se lotijo popravil igrišč, zlasti pa stez. Na njih naj se učenci začno vaditi dirjanja skozi življenje. Kdor bo hitro dirjal, bo lahko ušel marsikateri nevšečnosti!
IN SPET SMO PRI IGRAH — Kot rečeno, je na voljo vedno več iger, med najbolj elitne seveda šteje tenis, kjer se je zbrala vsa jet set krška družba. Vendar so otvoritvi novih teniških igrišč v Krškem manjkali znani tenisači s Senovega, ki imajo, kot je znano, v krški občini v rokah vso oblast. Seveda se vsi sprašujejo, kaj imajo fantje za bregom. Če je vzrok za to samo njihova preusmeritev v biljard, bi ljudstvo vse skupaj še nekako razumelo. Če pa je v ozadju kakšna hujša zadeva, potem...
POBRITA BODEČA NEŽA — Ni še tako dolgo tega, kar so Krčani dobili bodečo nežo TV zaradi neurejenega in zanemarjenega rimskega spomenika na Drnovem. Kmalu po tistem so se pristojni zbrali in se lotili del, kaj kmalu pa so sredi vnetega dela obnemogli. Mar to pomeni, da tudi bodeča neža TV ni več tisto, kar je bila nekoč? In kaj naj sedaj storijo trume turistov, ki se zgrinjajo na Drnovo? Najbolje bi jim bilo dati v roke srpe, pa naj čistijo, če hočejo kaj videti.
Sevniški paberki
NA ZAVODU NIČ NOVEGA — Na sevniški Zavod za kulturo in prosveto gledajo marsikje postrani zaradi razmer v preteklosti, v bistvu pa gre za odklonilen odnos do zavoda in njegovih članov, torej tudi do radia, smo slišali zadnjič predstavnika fronte, ko je.na svetu za informativno dejavnost pri OK SZDL tekla beseda o informiranju v občini. Resnica pa je vsaj še ena: dokler namreč občinski politiki ne bodo poenotili svojih pogledov, ali potrebujejo v občini tak ali kakšen drugačen radio, se bodo zadovoljili le z ustanavljanjem raznih delovnih skupin, ki modrujejo o takšni ali drugačni organiziranosti, skratka, prežvekujejo že nič kolikokrat prežvečene teme. Radio pa medtem ob dotrajani studijski tehniki, neustreznih prostorih in pomanjkanju denarja vse bolj vidno hira. Če se bodo stvari odvijale tako po polževo še naprej, bo radio že do bližnje 20-letnice počasi, a zanesljivo crknil.
PREIZKUS — Sevničani bodo od 3. julija prvič v celoti gostili na svojem območju neko republiško mladinsko delovno akcijo. V srednji tekstilni šoli bodo za brigadirje poskrbeli z vsem potrebnim udobjem, ki ga v Šentvidu pri Planini na zvezni MDA očitno niso več sposobni nuditi, zato je letos ta akcija na Kozjanskem žalostno zamrla. Za brigadirje, ki bodo v nedeljo prišli na Studenec na srečanje harmonikarjev, bo to sicer uradna otvoritev MDA Sevnica 88. V nedeljo se bodo nekateri preizkušali bolj v tem, koliko razne tekočine lahko spravijo vase, v ponedeljek pa naj bi šlo zares pri kopanju jarka na trasi od Sevnice proti Mirenski dolini. Upajmo, da imajo brigadirji dovolj rezerv za delo in interesne dejavnosti.
SREČANJE INVALIDOV NA LISCI
SEVNICA — Društvo invalidov občine Sevnica priredi v soboto, 9. julija, ob 10.30 srečanje svojih članov na priljubljeni izletniški točki Lisci. Iz Sevnice bo vozil avtobus z avtobusne postaje ob 9. uri, iz Loke pa ob 9.30. Člani prispevajo za srečanje s kosilom 6.000 dinarjev, prijavijo pa se lahko v društveni pisarni vsak torek in četrtek od 15. do 16. ure, najpozneje do 5. julija.
kultura
in
izobra-
ževanje
Šola pripravlja učence tudi na nove tehnologije
Novomeška SŠTZU Boris Kidrič prejela priznanje Franca Leskoška-Luke — V načrtu specialna učilnica z računalniško vodenimi sodobnimi stroji za praktični pouk
NOVO MESTO — Izobraževalna skupnost za metalurgijo in strojništvo Slovenije je pred kratkim na posebni slovesnosti v Ljubljani podelila tradicionalna priznanja Franca Leskoška-Luke za izjemne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju metalurgije in strojništva. Eno od teh visokih priznanj je na predlog enote omenjene izobraževalne skupnosti za območje občin Črnomelj, Novo mesto in Trebnje in novomeške OIS prejela tudi Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu.
V obrazložitvi so zapisali, daje ta novomeška srednja šola ob polni podpori združenega dela dolenjske regije in v povezavi z družbenim okoljem oblikovala izredno kakovostne in kadrovske pogoje za izvajanje praktičnega pouka in proizvodnega dela oziroma delovne prakse. Priznanje Franca Leskoška-Luke pa ji Izobraževalna skupnost za metalurgijo in strojništvo Slovenije podeljuje za razvoj praktičnega pouka in proizvodnega dela učencev usmerjenega izobraževanja v programih kovinarstva in strojništva.
* Specialna učilnica, ki jo načrtuje Srednja šola tehniških ali zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, bo opremljena z enim produkcijskim CNC rezkalnim strojem, ki ga na šoli že imajo, z eno C stružnico ter z dvema paroma (kompletoma) miniaturnih računalniško vodenih stružnic in re-zkainih strojev z vso pripadajočo programsko opremo.
Dipl. inž. strojništva Peter Šterk, predsednik KPO Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, pravi, daje šola to republiško priznanje sprejela kot priznanje za ves trud, ki so ga vlagali v izgradnjo šole že vsa leta, tako rek-
oč od poklicne šole dalje. »Z usmerjenim izobraževanjem seje združeno delo Dolenjske še posebej zavzelo, da bi naša šola prišla do solidnih materialnih pogojev za izvajanje praktičnega pouka. Obenem pa je tako priznanje velika zaveza za naprej,« poudarja predsednik KPO, »saj moramo vedeti, da tehnologija napreduje tako hitro, da lahko sedanja oprema že v nekaj letih zastari.«
Inž. Peter Šterk: »Priznanje tudi dokaz, da pravilno delamo.«
Šola je že nekaj časa v akciji za pripravo specialne učilnice, in to za delo z računalniško vodenimi stroji na strojniškem in lesarskem področju. »V ta namen nam je Izobraževalna skupnost za metalurgijo in strojništvo Slovenije dodelila 25 milijonov dinarjev, IMV pa bo pomaga! pri uvozu opreme iz Avstrije. Pričakujemo, da se bodo v to akcijo vključile tudi druge delovne organizacije iz Dolenjske, saj bodo že v nekaj letih, če ne celo že prej, same še kako potrebovale strokovnjake, ki bodo znali delati z najsodobnejšimi stroji. In kdo lahko izobrazi take ljudi, Če ne šola?« se ob tem sprašuje inž. Šterk.
I. ZORAN
V Trebnjem že enaindvajseti tabor
Na njem ustvarja 16 likovnih samorastnikov — Delovišče prvič v Galeriji s rastnikov, kjer je na ogled tudi razstava del Jana Hruške iz CSSR —
zaključek	______
samo-
Jutri
TREBNJE — Več zunanjih značilnosti obeležuje letošnji 21. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki od minulega petka poteka v tem prijaznem kraju ob dolenjskem delu magistrale. Prva in najpomembnejša je nedvomno ta, daje celotna prireditev zaznamovana s skromnostjo kot posledico gospodarske krize in najrazličnejših omejitev, ki so seveda globoko segle tudi v kulturo. Ta skromnost se kaže tako v številu udeležencev, kije v primerjavi s prejšnjimi tabori za polovico manjše, kot v skrajšanem trajanju tabora, ne nazadnje pa tudi v tem, da letos tako rekoč ni tako imenovanih spremljajočih prireditev, ki so včasih, v za kulturo ugodnejših letih, bogatile kulturno življenje Tre-banjcev in dajale svojski utrip tudi vsemu tistemu, kar seje dogajalo na taboru in ob njem. Ob tem bi mogli navesti še kaj drugega, kar je včasih bilo in česar
zdaj ni, vendar za ta zapis ne bi bilo bistveno. Zato naj od značilnosti letošnjega taborskega srečanja omenimo samo še to, daje delovišče tokrat v zgornjih prostorih Galerije samorastnikov in tam sploh prvič, saj so slikarji in kiparji na prejšnjih taborih ustvarjali ali v stari ali v novi šoli, še prej pa v barakah poleg stavbe DPO.
Kot rečeno, je število udeležencev na letošnjem taboru znatno manjše kot na prejšnjih tovrstnih prireditvah, vseh je ie 16; vendar so prireditelji poskrbeli, da tabor tudi enaindvajsetič ni brez tujih likovnikov. V šestnajsterici torej so: Janoš Mesaroš, Tivadar Košut, Jerko Biško, Mirjana Matiša, Darja Lobni-kar-Lovak. Bruno Paladin, Franci Les-
V BREŽICAH NASTOPIL KATEDRALNI PEVSKI ZBOR IZ UPPSALE
BREŽICE — Med koncertno turnejo po Jugoslaviji (Dubrovnik, Beograd, Zagreb) je katedralni pevski zbor iz Uppsale na Švedskem, enega najstare-jših evropskih univerzitetnih mest, na svojo željo nastopil tudi v Brežicah. Koncert je bil v petek, 17. junija, zvečer v viteški dvorani brežiškega gradu in je obsegal skladbe od renesančnih, baročnih in romantičnih do moderne švedske zborovske skladbe. Katedralni zbor s 100-letno tradicijo sestavlja 40 pevcev, študentov iz Uppsale. Pod vodstvom dirigenta Rudolf Lofgrena je svojo glasbeno ustvarjalnost do zdaj pokazal že v številnih evropskih deželah in povsod naletel na izredno zanimanje.
jak, Boris Žohar, Olga Kolar, Hamdija Hadžič, Lucijan Reščič, Petar Petrovič, Romuna Vasile Fronzete in Mihai Čerekez, Stane Novak in Pero Toplak. V tem vrstnem redu so bili tudi predstavljeni na slovesni otvoritvi 21. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije v petek, 24. junija, zvečer v nanovo urejeni dvorani v drugem nadstropju stare osnovne šole v Trebnjem. Tam je najprej nastopil mlajši mladinski pevski zbor trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, ravnateljice šole, mlade pevce pa je pri klavirju spremljal znani slovenski skladatelj in pedagog Slavko Mihelčič, belokranjski rojak. Dobrodošlico likovnikom, kijih je žal le maloštevilnim obiskovalcem predstavila Zvonka Falkner, predsednica Zveze kulturnih organizacij v T rebnjem, pa je izrekel T one Prpar, sekretar občinske konference SZDL v Trebnjem. Ob tej priložnosti je povedal, da Trebanjci in drugi občani sprejemajo pobudo za ustanovitev društva prijateljev Galerije samorastnikov v T rebnjem,
• V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem so pripravili samostojno razstavo del čehoslovaškega slikarja Jana Hruške iz Bratislave, večkratnega udeleženca trebanjskih taborskih srečanj. Povabili so ga tudi letos, pa ga je zadržala bolezen.
Kultura kar dvakrat pod nožem
Novomeška kulturna skupnost bo smela letos zbrati vsega slabo milijardo in pol dinarjev, kar v skupni porabi vseh sisov s področja družbenih dejavnosti predstavlja manj kot 2,5 odstotka — Nihče v kulturi ne bo dobil dovoljenih 127 odst.
več sredstev
NOVO MESTO — Novomeška kulturna skupnost je šele prejšnji teden dokončno spravila pod streho program in denarni načrt za leto 1988. Oboje je znatno okleščeno in precej daleč od stvarnih potreb izvajalcev. Na seji skupščine, kije potekala 22. junija v Dolenjski galeriji,je bilo slišati, da so program in denarni načrt kulturne skupnosti rezali kar dvakrat. Najprej zaradi zakonske omejitve, da se skupna poraba ne sme povečati za več kot 127 odstotkov, potem pa še zato, da bodo lahko dobili več denaija nekateri drugi sisi v občini.
Tako je bilo za kulturo od celotnega zneska skupne porabe za sise družbenih dejavnosti v novomeški občini, torej od več kot 60,4 milijarde dinarjev, odmerjeno le 2,48 odstotka ali nekaj manj kot 1,5 milijarde. Iz tega se vidi, da kultura le ne obremenjuje gospodarstva tako zelo, kot nekateri ljudje — taki pa sedijo tudi v zboru uporabnikov skupščine kulturne skupnosti — radi poudarjajo. Še več, slovenski podatki povedo, da kultura niti v zanjo najboljših letih ni dobivala več denarja, kot znaša pol odstotka družbenega proizvoda.
Odmerjena vsota, omenjene 1,5 milijarde, je postala tudi osnova za denarni načrt novomeške kulturne skupnosti, za vse njene letošnje prihodke in izdatke. Znesek je le za 96,1 odstotka večji od sredstev, ki jih je imela skupnost za voljo lani. Upoštevati pa je treba, daje financiranje osnovnega programa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu ter Zgodovinskega arhiva — Enote za Dolenjsko 'n Belo krajino v Novem mestu letos preneseno na Kulturno skupnost Slovenije, zato je denarni načrt novomeške kulturne skupnosti dejansko za 112 odstotkov večji od lani zbranega denarja. K ulturna skupnost bo ustrezno vsoto (okoli 1,5 milijarde) zbrala s prispevki iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih Po stopnji 0,56 odstotka.
SREČANJE CITRARJEV LETOS ŽE TRETJIČ
GRIŽE — V tem kraju blizu Žalca bo v nedeljo, 10. julija, že tretje srečanje slovenskih citrarjev pod naslovom Zlate citre. Program se bo začel ob 15. uri v letnem gledališču, izvedli pa ga bodo v dveh delih. V prvem delu bodo nastopili citrarji l? raznih krajev Slovenije, med njihovim nastopom pa bodo poslušalci zvedeli kaj ved tudi o izdelovalcih citer pri nas. V dru-8em delu se bodo predstavili že znani in uveljavljeni citrarji, med njimi Cita Galič, Miha Dovžan, Rado Kokalj, Karli Gradnik, Miran Kozole in drugi. V okviru srečanja bo pogovor z izdelovalci citer in glasbenimi pedagogi, ki poučujejo ta instrument, vodila pa ga bo Cita Galič.
In kam vse bo šel ta denar? Studijska knjižnica Mirana Jarca bo dobila 565,2 milijona, Dolenjski muzej 380,4 milijona, ZKO 110 milijonov, Dom kulture 204 milijone, Radio Novo mesto 36,9 milijona, obveznosti iz družbenih dogovorov in sporazumov bodo vzele nad 9 milijonov, sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami in mesti 10 milijonov, skupna služba sisov 36,5 milijona itd., da vseh upnikov niti ne naštevamo.
Na seji skupščine kulturne skupnosti je bilo med razpravo o programu in denarnem načrtu spet slišati nekaj založništvu pri Dolenjskem muzeju nenaklonjenih besed, zlasti še, ko je bil govor o subvencioniranju knjižne zbirke Siga in nekaterih drugih knjig iz letošnjega programa. Skupščina je svojemu odboru za knjižničartvo in založništvo na-
MLADI RAZISKOVALCI
kLCI
JSU
likovnih samorastnikov v Trebnjem tako rekoč že izteka, saj mu je namenjen le dober teden. Zaključek bo jutri, v petek, 1 .julija, ob 20. uri v istih prostorih, kjer je bila otvoritev.
I. ZORAN
LETOS V DRAGATUS
DRAGATUŠ — Jutri,vpetek, 1.julija, zvečer se bodo tu zbrali udeleženci etnološkega raziskovalnega tabora Bela krajina 88, ki bo trajal do 9. julija. Mentorji etnologi in dijaki srednjih šol z raznih koncev Slovenije bodo bivali v osnovni šoli komandanta Staneta v Dragatušu. Teme njihovih raziskovanj bodo društva in družabno življenje, rokodelstvo in obrt, vinogradništvo, izseljenstvo, ljudsko pesništvo, šege in navade ter ljudska umetnost. Tabor, ki bo v Beli krajini že devetič, tudi letos organizira Gibanje znanost mladini pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
ANDREJA BRANCEU
GOLOB RAZSTAVLJA V GALERIJI ZDSLU
LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani bodo do 19. julija na ogled akvareli akademskega slikarja Franca Golob iz Nove Gorice. Razstavo so slovesno odprli včeraj.
ložila, naj ponovno pretrese možnosti subvencioniranja in določi, katera dela bo kulturna skupnost subvencionirala iz denarja, ki je v njenem finančnem načrtu za to nekako že rezerviran, ni pa ga veliko.
Tako »doslednost« pa so delegati (nekateri!), in tokrat ne prvič pokazali le med razpravo o Sigi, torej o besedni umetnosti dolenjskih ustvaijalcev, črhnili pa niso nobene, denimo, pri kulturni skupnosti zaprošeni pomoči pri urejanju poti in okolja pri kulturnem domu v Gabrju.
Vlogi v zvezi s slovenskim grafičnim bienalom na Otočcu skupščina kulturne skupnosti ni ugodila v predlagani
• Na seji 22. junija je skupščina novomeške kulturne skupnosti za predsednico ponovno izvolila Vasjo Fuis, ravnateljico srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu, za njenega namestnika pa Jožeta Škufco, predstojnika novomeške organizacije enote Zavoda SRS za šolstvo.
obliki, pač pa je od zahtevanega sprejela le pobudo za takšen bienale in v pripravljalni odbor imenovala svojega člana.
I. ZORAN
kar bi naj bila nova oblika pomoči pri nadaljnjem razvoju te ustanove, samega tabora in sploh tovrstne likovne dejavnosti v trebanjski občini.
Medtem, ko to berete, se 21. tabor
Če je arhitekt tudi slikar
V Kočevju razstavlja svoja cieia Nina Šuštaršič iz _______________Ljubljane___________
KOČEVJE — Arhitektura in slikarstvo sta si blizu in tudi na Slovenskem poznamo lepo število arhitektov, ki so se uveljavili tudi kot slikarji. In se še vedno uveljavljajo, saj tako rekoč iz vsake generacije mladih diplomantov na FAGG — oddelku za arhitekturo v Ljubljani izide kdo, ki v njem močneje utriplje likovniška žilica. Med takšnimi iz mlade generacije arhitektov, ki so se tudi slikarstvu resno zapisali, je 31-letna Nina Šuštaršič iz Ljubljane. S slikarstvom seje začela resno ukvarjati kmalu po diplomi, že med študijem pa je obiskovala risarske tečaje, ki jih je organizirala likovna akademija ali pa so jih pripravljali v okviru ZKO.
Razstavo njenih del so minuli teden odprli v Likovnem salonu Kočevje. Na tej svoji drugi samostojni razstavi se mlada avtorica v delih predstavlja kot ustvarjalka, ki se motivno resda naslanja na obstoječo arhitekturo, vendar je ta ne zanima kot tako imenovana arhitekturna lupina oziroma oblika, pač pa kot prostor za duhovno doživljanje, bivališče človekovih notranjih občutij. To so pretežno reminiscence občutenja arhitekture na gradu v Škofji Loki, kjer je slikarka delala diplomo iz arhitekture.
Dela Nine Šuštaršič bodo v Kočevju na ogled do 17. julija, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa tudi dopoldne od 10. do 12. ure.
I. Z.
ZDRUŽENI V EN ORKESTER — 9. republiško srečanje tamburaških skupin, ki je bilo minulo nedeljo v Artičah, so skupine končale s skupnim nastopom po vodstvom Draga Križaniča. (Foto: I. Zoran)
Tamburaška nedelja
Na 9. republiškem srečanju v Artičah osem tamburaških skupin — M. Gabrijelčič: »Črni oblaki nad kulturo«
ARTIČE — Pred petimi leti so prizadevni Artičani izvedli republiško srečanje pihalnih orkestrov in že takrat dobili pohvalo za zelo dobro organizacijo. Letos, ko slavita dve skupini njihovega prosvetnega društva »Oton Župančič«, tamburaški orkester 20 in folklorna skupina, 10-letnico delovanja, pa so organizirali srečanje tamburaških orkestrov Slovenije.
To, že deveto republiško srečanje je bilo v nedeljo, 26. junija, popoldne. Udeležilo se gaje osem tamburaških skupin, ki delujejo ali samostojno ali pa kot spremljajoči ansambli folklornih skupin, in sicer iz Ljubljane (Emona), Pirana (KD Karel Pahor), Hoč, Sodražice, Cirkovcev, Celja (revijski tamburaški orkester Akord) in domačini. Ker je bil malo pred začetkom prireditve močan naliv, so posamični nastop tamburaških skupin pripravili v kuturni dvorani. Zaključni nastop, v katerem so se skupine zlile v eno, pa je bil na prostem ob spomeniku z vgrajeno medaljo, na kateri je akademski kipar Vladimir Štoviček upodobil domačega, pred leti preminulega kulturnega delavca Dernača. Pod taktirko Draga Križaniča, dirigenta artiške iair.huraške skupine, SO združeni orkestri izvedli Belokranjske pesmi in plese v priredbi Janka Hočevarja.
Pred zaključnim nastopom je tamburaše in številne obiskovalce v imenu prirediteljev pozdravil Miha Haler. Zbrane je nagovoril tudi Marjan Gabrijelčič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. »Črni oblaki nad Artičami so se razgnali,« je dejal, oziraje se proti nebu, »grozeče pa so se začeli zgrinjati nad slovensko kulturo. Še nikoli se naši kulturi ni pisalo tako slabo, kot se piše prav letos, ko se zavoljo razmer, v kakršnih smo se znašli, ruši vse, kar je kultura dosegla v zadnjih nekaj letih. Prepričan pa sem, da bomo premagali tudi te težave, saj je kulturi v naravi, da nikoli ne klone.« Zatem sta Marjan Gabrijelčič in Miha Haler tamburašem podelila republiška in krajevna priznanja.	I,	Z.
DELUJEJO ŽE DVAJSET LET — Tamburaški orkester PD Oton Župančič v Artičah, ki ga vodi Drago Križanič, je 20-letnico ustanovitve proslavil minuli petek z jubilejnim koncertom. Folklorna skupina tega društva pa je slavila 10-letnico. (Foto: I. Zoran)
Pesem v znak solidarnosti
Literarni večer v Novem mestu, posvečen Podbevšku in solidarnosti s priprtimi: Borštnerjem, Janšo in Tasičem — Alternative na delu_
NOVO MESTO — Filip Robar, ki se neutrudno potrjuje kot večopravilni samostojni kulturni delavec, je kot pogonski motor Alternativ, delovne skupnosti za zaščito kulture in okolja v ustanavljanju, v petek, 24. junija, skoraj popolnoma sam organiziral in z malo denarja ob podpori nekaj prijateljev speljal zanimiv kulturni dogodek, posvečen avantgardističnemu pesniku Antonu Podbevšku in manifestativni pod-
LITERARN1 VEČER NA PROSTEM — Okolje Križatije seje ponovno izkazalo kot primeren prostor za kulturne prireditve na prostem; tokrat so tu nastopili številni slovenski literati.
pori sedanjim prizadevanjem za korektno ureditev znanega primera »Janša« in s tem nadaljnjemu uveljavljanju resnične demokracije v naši družbi. Petkov novomeški literarni večer se je vključil v vrsto literarnih večerov »državljanske nepokorščine«, ki sicer potekajo vsak dan v prostorih Društva slovenskih pisateljev, tokrat pa je potekal zunaj Ljubljane.
Nekajurnega literarnega večera v Križatiji, na lepem in prijetnem prostoru med zgradbami Dolenjskega muzeja, se je sicer udeležilo nekaj gostov manj, kot je bilo najavljeno, bilo je tudi nekaj zamude in organizacijskih spodrsljajev, a je vseeno mogoče pod črto celotnega izračuna zapisati, da je bil ta literarni večer eden najbogatejših, kar sojih imeli priložnost obiskati Novomeščani v zadnjih nekaj letih. Žal je bilo obiskovalcev manj, kot bi pričakvali glede na lepo priložnost videti in slišati v živo nekaj znanih slovenskih literatov. Da o tem, da bi poslanstvo večera moralo spodbuditi k obisku več razmišljujočih in resnično težo današnjih razmer razumevajočih ljudi, sploh ne govorimo.
Predstavili so se: Tone Pavček, Dane Zajc, Franci Zagoričnik, Zlatko Zajc, Andrej Rozman, Jani Bevk, Marjanca Colarič-Kočevar, Milan Markelj, Majda Kne, I. Renar, Blaž Ogorevc, B. Banič in Tomaž Pengov, kije nekaj svojih pesmi tudi zapel ob spremljavi s kitaro. Božena Petrov je prebrala pesmi Seve-
rina Šalija, Srečo Špik pa nekaj pesmi priprtega Davida Tasiča. Nastope literatov sta popestrila kitarista K. Tornlja-novič in D. Pavlenič. Večerje zaključil nastop plesne skupine novomeške glasbene šole, ki je izvedla del literarno-baletnega recitala Svetloba in ritem.
MiM
Ena največjih predstavitev
V novomeški SDK na ogled dela slikarja Ro-berta Hlavatyja c.
NOVO MESTO — V razstavišču tukajšnje podružnice SDK v Kandiji bo do septembra na ogled razstava slikarskih del Roberta Hlavatyja, ki je umrl pred šestimi leti v častitljivi starosti 85 let. Razstava obsega več kot sto slik iz vseh obdobij Hlavatyjevega ustvarjanja in je to sploh ena največjih predstavitev del tega slikarja, kije velik del življenja preživel v T rstu. Med deli jih je več z dolenjskimi in novomeškimi motivi, saj je Hlavaty rad prihajal na Dolenjsko. Na otvoritveni slovesnosti minuli petek so obiskovalci lahko prisluhnili tudi Hla-vatyjevim literarnim stvaritvam, ki so nastajale v njegovih najplodnejših letih.
fflUGl
Hi
foto slišal: Milan Markelj
TA PRESNETI KONJ! BRCNIL JE V MOJ TOVORNJAK, ZDAJ GA IMAM PA POD CESTO!
V
1
m
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Socializem na jeziku
Iluzije o gospodarski reformi postajajo očitne — Meso cenejše — Nerazumno obsojanje beograjskih študentov
POT V SOCIALIZEM ni lahka: dostikrat se zaplete zaradi družbenih protislovij in nuje, da moramo graditi novo in se pri tem trdno boriti s starim in preživelim. Nasprotniki socializma in samoupravljanja pa tudi tisti državljani, ki imajo socializem samo na jeziku, ovirajo hitrejše uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Vsak dan pa nas ponovno prepričuje, daje razvoj samoupravljanja edina pot, da se socializem do kraja uveljavi.
UVOZNIKOV BO po letošnjih prijavah še enkrat več kot lani — pri enakem obsegu predvidenega uvoza. Zato se upravičeno že vnaprej bojimo, da bodo trgovska podjetja uvozila spet precej nepotrebnega in ta čas nekoristnega oziroma docela luksuznega blaga, brez katerega bi brez škode potrpeli še nekaj let, saj smo končno navajeni shajati tudi brez stvari, ki nam res niso nujno potrebne.
DANES, TRI leta po gospodarski reformi, postajajo povsem očitne nekatere iluzije, s katerimi smo šli v reformo, in jasno je, da se moramo tem iluzijam odpovedati. Zvezni izvršni svet je napovedal večje število ukrepov, ki naj bi imeli tekoč in ne sistemski značaj.
LETOS SO SE odkupne cene za živino zmanjšale za kakih 25 odstotkov, meso v prodaji pa seje pocenilo le za kake 3 odstotke, ponekod pa niti za toliko ne.
NAMESTO DA OBSOJAJO študente za njihovo »vandalsko« početje (dogodki na beograjskih ulicah), bi morali navadni delovni ljudje biti hvaležni, da je končno našel nekdo toliko poguma, da brez strahu za svojo eksistenco in če ni drugače mogoče (do sedaj so bili vsi »normalni« napori študentov zastonj) tudi na ulici pove, kaj mu leži na srcu.
ODPRTEGA PIVA ne točijo več v nobenem novomeškem gostišču. Mnogi se zaradi tega pritožujejo, saj je bilo odprto pivo priljubljena pijača mnogih gostov.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. junija 1968)
-d
LJUBEZEN PO TELEFONU
— AlvinU McGovvanu, ameriškemu vojaku v ZRN, je bilo tako zelo samotno, da se je kar po telefonu poročil s svojo izbranko onkraj Velike luže. Nevesta je želela poroko v svojem rodnem kraju v ZDA, fant pa ni mogel več čakati, in tako je poroka potekala po telefonskem kablu. Mladoporočenca sta verjetno zdaj že izkusila, da se prav vse, kar se v zakonu poleg pogovorov dogaja, le ne da opraviti po telefonu.
ZANESLJIVO PA JE ljubezen po telefonski žici tiste vrste, pri kateri se ne stakne »kuga 20. stoletja«, se pravi aids. Ko bi se ljudje ljubili po telefonu, bi najnovejši podatki, ki jih je posredovala Svetovna zdravstvena organizacija, ne bili tako zelo zaskrbljujoči. Na svetuje že skoraj 100.000 aidsarjev. Takih, ki so zaenkrat samo nosilci virusa, niso pa še oboleli, pa je po mnenju strokovnjakov celo že 10 milijonov.
KO SMO ŽE PRI telefonskih žicah, omenimo zadevico, ki ji je nekoliko podobna, seveda le na zunaj. Na Arhimedovi ulici v Bruslju so prikazali špaget vseh špagetov. Dolg je bil 143 metrov in kljub vitkosti težak kar 72 kilogramov. Po ulici ga je nosilo petdeset otrok. Vsi skupaj, ulica, mesto, špaget in otroci so se vpisali med nesmrtne rekorderje.
A VRNIMO SE k ljubezni. V bavarski prestolnici imajo, podobno kot po drugih mestih, cono za pešce, svojo cono za poljubljanje. Gre za ulico pri postaji podzemeljske železnice v bližini olimpijskega stadiona. Tu ima-
jo muenchenski zaljubljenci navado, da ustavijo avto in si pred slovesom (eden iz para pač potuje s podzemno) še poslednjikrat padejo v objem, vse to pa naj bi bilo krivo številnih trkov. Zdaj je določena že omenjena ulica kot prostor za vroče slovese.
KER ŽE GOVORIMO o ljubezni, je vsekakor treba povedati, da ljubezen ne pomeni le moško-ženskih zadev. Nekateri ljubijo tudi povsem neoprijemljive reči, kot so, denimo, čast, poštenje, dobrota, človeštvo in podobno. Tudi take ljubezni delajo čudeže. Dokaz je Sugrivda Kadešvari Maharadž, ki seje iz ljubezni do askeze odločil, da bo vse življenje stal na eni nogi. Zdaj mu teče že deveto (!) leto nenavadne drže in nič ne kaže, da gaje to ugonobilo. Možakar se hrani samo z zelenjavo in sadjem. Po vsem sodeč je Sugrivda nekakšen Jugoslovan prihodnosti.
LJUBEZEN DO ŽIVALI se ne konča pri pisanih ptičkih, ljubkih muckah in prijaznih psičkih, ampak sega v vso širino živalskega sveta. V Kaliforniji postaja kot domači ljubljenček vse bolj priljubljena — svinja. V zadnjem času je po stanovanjih pujskov že toliko, da ogrožajo prvenstvo psom. Pravijo, da so pujski čiste živali, zelo dojemljive za dresuro in da se rade crkljajo. Zanimivo, mar ne? Na Dolenjskem pa bo pujs najbrž še nekaj časa najbolj priljubljen v hiši, kadar bo visel v dimu, oblikovan v šunke, krače in klobase.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Avstrija bo večno obstajala
Kranjci so v jubilejnem sprevodu navdušili Dunajčane — Pivo se pije v škodo domačemu dolenjskemu vinu — Dijakom prepovedati kopanje na prostem
(Velika n a p a k a) je to, da odpiramo po naših /inskih krajih nastežaj vrata pivu in da ga pomagamo )iti kolikor se da. Kdor ne verjame, naj gre na kmete in laj pogleda, koliko piva se iztoči po raznih kmetskih gostilnah naše Dolenjske. V zadnji vasi se že toči. Vrček sa vrčkom prihaja ob nedeljah na mizo, krog katere sede vinogradniki!. Kaj je to prav? Ko bi povsod tako delali, potem bi moral domači pridelek konec vzeti. Ali drugod >o zavedni ljudje in se drže najraje domačega pridelka. Tam se pije pivo, kjer je vino redka pijača. Pri nas bi morali ceniti vino. Domače dolenjsko vino bi morali točiti po vseh dolenjskih gostilnah, dočim bi pivo moralo veljati za redko pijačo.
(V jubilejnem) sprevodu je vse občudovalo Kranjce, katerih je bilo nad 700, konje in vozove v slikoviti mnogovrstnosti. Predmet navdušenim aklamacijam sta bila Zeleni Jurij in belokranjska svatba. Dunajčani in tujci se niso mogli načuditi krasnim slovenskim
Invazija britanskih huliganov
Izgredi na nedavnem noaometnem prvenstvu Evrope so ponovno opozorili na sodobno bolezen Velike Britanije, huliganizem — Nezaželjeni turisti
V ozadju blišča velikega nogometnega spektala, ki seje prejšnjo soboto zaključil na olimpijskem stadionu v Muenchnu, so manj bleščeče, če ne celo zelo zaskrbljujoče stvari. Prebivalci nekaterih nemških mest, ki so imela v gosteh nogometne državne reprezentance v prvih spopadih za evropsko prvenstvo, še dolgo ne bodo pozabili, kaj se pravi imeti v gosteh angleško reprezentanco. A ne zaradi nogometašev samih, pač pa zaradi ti-sočglavih hord, ki so pridrle z Otoka spremljat nogometni turnir.
Od Stutgarta do Duesseldorfa in Frankfurta so angleški nogometni navijači sejali strah in nasilje. Z Otoka so prišli bojno razpoloženi, naliti z alkoholom in z napisi na majicah, kot so: Invazija na Nemčijo 1988, Nič nas ne more zaustaviti. Nekateri so bili rodoljubno oblečeni kar v britansko zastavo, pobarvani po obrazu in sploh nekaj svojega. Z britansko himno »Živela kraljica« na ustih so pred očmi vsega sveta delali sramoto svoji domovini.
Kjer so se znašli, so razbijali izložbe, avtomobile, se pretepali z mimoidočimi ali z navijači drugih ekip, če so se srečali, napadali policaje, ki so skušali narediti red, razbijali točilnice. Skratka, podivjana sodobna horda mladih. Posledica tega ni samo občutna gmotna škoda, marveč tudi nekaj stotin lažje in težje ranjenih in pa, seveda, nekaj priprtih stotin najbolj vročekrvnih navijačev.
Ministrska predsednica Margaret Thatcher je divjanje angleških nogometašev označila kot »sramoto za civilizirano družbo« in se je v imenu vlade in angleškega naroda opravičila za divjanje svojih državljanov.
Pojav nikakor ni nov. Že prejšnja leta so angleški nogometni navijači delali sive lase organizatoijem mednarodnih tekem, kjer je gostovala angleška reprezentanca. Dogodki so pripeljali do znane tragedije v Bruslju, ko so britanski navijači zakuhali pretep, v katerem je prišlo do po-rušenja zidu in smrti 39 gledalcev ter številnih težko ranjenih. Zaradi teh dogodkov je bilo angleškim profesionalnim nogometnim klubom prepovedano sodelovati na mednarodnih tekmah vse od leta 1985 naprej. Evropsko prvenstvo pa je ta mesec po treh letih ponovno omogočilo, da se
otoški huligani »izkažejo«. Priložnosti niso izpustili iz rok.
S svojimi izgredi in divjanjem pa so ponovno oškodovali prave ljubitelje nogometa. V Britanski nogometni zvezi so namreč resno razmišljali, da bi s prihodnjim letom poskušali vrniti svoje klube na mednarodne tekme. Po dogodkih na evropskem prvenstvu pa so se odločili, da bodo prepoved nastopanja zunaj Velike Britanije za nekaj časa še ohranili. Britanski nogometni klubi so tako odrinjeni od mednarodnih tekem, kar je za kvalitetno rast klubov in britanskega nogometa še kako škodljivo. Klavrn nastop angleške državne reprezentance na tem evropskem prvenstvu je najbrž lep dokaz, da izločenost iz mednarodnih turnirjev škodi angleškemu nogometu in ga kakovostno siromaši.
Bilo bi še kar znosno, ko bi se na tujem huligansko obnašali samo nogometni navijači, z odpovedjo udeležb na mednarodnih tekmah bi divjaki pač morali ostati doma. Toda britanski huligani, ki sami sebe imenujejo yobs (skovanka je nastala z vzvratnim branjem besede boys, fantje), se izkazujejo tudi drugače. Izkoriščajo možnosti za poceni potovanja in letovanja v evropske države in si v evropskih mestih privoščijo huda popivanja, ki jim običajno sledijo razgrajanje, izgredi in pretepi. Postali so nekakšna socialna kuga. Statistika kaže, da se pojav nevarno širi. Letos se je število priprtih mladih britanskih državljanov v tujini dvignilo za 36 odstotkov, ne računajoč priprtja na nedavnem evropskem nogometnem prvenstvu.
Vse to je bil resen opomin za ukrepanje. Britanska vlada je imenovala dodatnih 18 častnih konzulov, ki naj bi v turističnih državah nekako pomagali pri težavah, ki nastajajo zaradi nekulturnega obnašanja Britancev. V pripravi je tudi televizijska kampanja, ki naj bi poučila počitnikarje o primernem obnašanju.
Thatcherjeva je poslala v Španijo Tima Eggarja iz ministrstva za zunanje zadeve, da se je s španskimi oblastmi pogovoril o hudih neredih, ki jih v španskih turističnih krajih povzročajo britanski , huligani oziroma tako imenovani yobsi. Kar je minister slišal, ni bilo razveseljivo. Zvedel je, da pijani mladeniči napadajo natakarje, opravljajo malo in veliko potrebo v plavalne bazene in uničujejo hotelski sobni inventar.
Medtem ko se ministri pogovarjajo, pa so ljudje sami sklenili narediti nekaj reda. »Dovolj nam je bilo vsega tega«, je povedal novinarjem New-sweeka Antonio Tur, uslužbenec z otoka Ibiza, potem pa razložil, da so ustanovili posebne »straže«, v katerih so domačini, ki znajo angleško. Pa-trolirajo po mestu in skrbijo, da se nasilneži obnašajo bolj kulturno. Povečali so tudi število policajev in prepovedali točenje alkohola pijanim osebam. »Razbili bomo koncentracijo mladih Britancev pri nas, da bodo
lahko normalni ljudje uživali v miru svoje počitnice,« je poudaril Tur.
Zakaj takšen preobrat v obnašanju Britancev? Nekdaj so sloveli kot najbolj uglajeni in olikani turisti sploh, zdaj pa se jih povsod bojijo. Teorij, ki razlagajo ta preobrat v obnašanju mladih, je veliko. Nekateri sociologi menijo, daje vsega kriva politika sedanje britanske vlade, ki je ustvarila armado brezposelnih, razredno in regionalno delitev. Vendar pa nekatera dejstva ne dajejo prav taki teoriji. Med yobsi jih je veliko, ki imajo dobro zaposlitev. Sploh pa, ali si brezposelni lahko privoščijo počitnice v znanih turističnih krajih in večdnevna popivanja?
MiM
Narava nam ni dala, da bi se znašli v tem istinitem svetu, v tem svetu trgovine, politike, plakatov, begati moramo venomer v onstran, v privide in domišljijo, da se moremo privleči do konca.
S.	GRUM
Vsakdo greši zoper vse in vsakdo je tako ali tako sokriv pri grehu bližnjega.
F. DOSTOJEVSKI
Socpiramide
Bukarešto prenavljajo z uničevanjem spomenikov
Da so naši sosedje Romuni preživljali letošnjo zimo v mrazu, mraku in splošnem pomanjkanju, je bolj ali manj znano. Da tudi romunski poletni vsakdan ni kaj prida, lahko sklepamo po tem, da svoje stahove pred poslabšanjem pri nas izražamo s pojmom romu-nizacija, pod tem pa razumemo hudo pomanjkanje in revščino. Vendar bi po tem, kar se dogaja v tej državi, ne mogli pomisliti na veliko stisko. Veliki vodja Ceausescu namreč hiti po velikem ukinjanju vasi (izginitvi jih je zapisal 8000) silovito spreminjati tudi zunanjost svoje prestolnice. Gradi tako rekoč novo.
Velika plastična operacija Bukarešte poteka z vso paro. Nastajajo nove avenije, številne nove zgradbe dilavnin ustanov, regulirani kanali in kot krona vsega Palača republike, ki so si jo arhitekti genialnega in neprokosljivega Vodje zamislili na koncu tri in pol kilometra dolge Avenije zmage socializma. Za postavitev vsega tega so morali zbrisati z obličja Bukarešte kar celo mestno četrt.
Svetovno javnost je to početje osupnilo. Ne zaradi tega, ker Ceausescu gradi svoje piramide sredi hude siromašči-ne, marveč ker je za novogradnje neusmiljeno žrtvoval številne zgodovinske spomenike. Nekateri od njih so bili celo pod posebno Unescovo zaščito. Porušiti je dal 6 cerkva iz 16. in 17. stoletja, dva samostana in celo četrt neok-lasicističnih zgradb iz 19. stoletja. Mimogrede pa je kot za šalo dal razseliti še
50.000	prebivalcev glavnega mesta.
Počitnice za mlade — kolesarjenje.
»Pametni« fotoaparati
Kolo in počitnice Sami opravijo vse, kar je bilo doslej treba znati
Za kolesarske počitnice _________________Cene	niso	previsoke
se navdušuje mladina —
Urejenost_______
nošam. Potem ko je izprevod mimo cesrja deftliral, je župan Lueger cesarja nagovoril. Povdarjal je, kako preteklost, sedanjost in prihodnost koraka mimo cesarja, kar naj bo znak devizi, da bo Avstrija večno obstajala.
(U s o j a m o) si slavno županstvo Šmihel—Stopiče, da bi hotelo dijakom in učencem strogo prepovedati se ob kandijski strani na prostem kopati. Uganjajo se namreč čestokrat človeški čut res razžaljive burke in nesramnosti v opravičeno ogorčenje meščanov, ki to opazujejo čez Krko.
(Letošnja) sadna letina obeta biti dobra. Zlasti nekatere vrste jabolk so polne kot brinje. Ker so jabolka poleg češpelj najvažnejše sadje naših krajev, je potrebno, da jih jeseni tudi kolikor mogoče v prid obrnemo. Predvsem nam je delati, da se sadje proda, in če to ni mogoče, da se vsaj lepše in boljše sadje hrani za zimo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1908)
Na kolo za zdravo telo! To reklo tudi pri nas ni neznano, a gotovo ga najbolj množično uveljavljajo v vsakdanjem življenju prebivalci Nizozemske in Danske. Iz teh držav je slišati, da netekmovalno kolesarstvo kljub nesporni prevladi avtomobila še vedno osvaja mnoga srca in da se zanj navdušujejo tudi mladi. Statistika v tem primeru pač ne laže. Podatki za Nizozemsko so takšni: štirinajst milijonov prebivalcev ima doma enajst milijonov koles.
Ne preseneča torej, če se zdaj, ko prihajajo časi počitnic, mladina, posebno na Nizozemskem, odpravlja na počitnice s kolesi. Kolesarske počitnice so lahko pravo doživetje. Posebne organizacije skrbijo za organizirane in skrbno načrtovane kolesarske počitnice. V svojih kolesarskih počitniških paketih pripravijo načrt poti, poskrbijo za rezervacije prenočišč, poskrbe za prehrano in nazadnje še za kolesa — ostane samo še pritiskanje na pedale in užitek.
Kolesariti po Nizozemskem je nekaj drugega, kot če bi se spustili na podoben podvig pri nas. Po deželi tulipanov je speljana gosta mreža kolesarskih stez, kolesarjem so na voljo posebna gostišča, bungalovi, kampi. Poti pa peljejo po mirnih predelih, daleč od hrupa in avtomobilov. Podobno imajo organizirane kolesarske počitnice tudi na Danskem in še kje v razvitem delu Evrope.
Fotografi se delijo v dve poglavitni skupini: v profesionalce in amaterje. Prvi imajo opravka z dragimi kamerami, obiljem objektivov in drugih pripomočkov, medtem ko se drugi zadovoljijo s cenejšo kamero omejenih zmogljivosti. Seveda se izdelki enih in drugih močno razlikujejo, nekaj zaradi znanja, nekaj pa tudi zaradi opreme. Vendar tehnološka revolucija, ki smo ji priče zadnjih deset let v fotografiji, deluje v prid ljubiteljskim fotografom, saj jim je omogočila marsikaj od tistega, kar je bilo doslej dostopno le poklicnim mojstrom kamere: preprosto izmenjavo gorišč-nice objektiva (zooom), samodejno ostrenje, samodejno osvetljevanje v zahtevnejših svetlobnih razmerah in še kaj.
Ta čas je prišla na trg povsem nova generacija fotografskih kamer, lahko bi jim rekli »pametne« kamere. Namenjene so tako ljubiteljem kot profesionalcem. Predstavljajo izredno izpopolnjene inačice nekdanjih »tro-tel-ziher« kamer. Vse nastavitve, potrebne za dober posnetek, so samodejne. Avtomatika se začne že pri vlaganju filma, ki se lepo sam navije na prvi posnetek, nadaljuje s samodejno nastavitvijo občutljivosti filma, nato pa mogočni čip nadzoruje točno nastavitev zaslonke in zaklopa v skladu z zahtevami motiva, nadzira pravilno jakost elektronske bliska-vke, določi natančno nastavitev daljine ob različnih goriščnicah. In še več. Samodejno ostrenje poteka tudi v polmraku in temi, saj je v novih
kamerah vgrajena infra rdeča naprava za merjenje daljfne, samodejno osvetljevanje upošteva protisvetlobo v izbranem motivu, avtomatika za elektronski fleš pa prilagaja širino svetlobnega snopa goriščnici zooma. Nekatere fotografske kamere imajo Izmenjavo goriščnice motorizirano. 01ympusov model pa ima celo vgrajeno avtomatiko za snemanje portretov, ki sama določi takšno goriščnico zooma, daje na posnetku le glava do srede prsnega koša.
Za radovedneže zapišimo še nekaj najbolj znanih fotografskih kamer nove generacije. 01ympusov model nosi naziv Infinity Super Zoom 300, Minolta je izdelala model Maxxum 70001, Chinon model Genesis, Yas-hica pa model Samurai. Vse te kamere so razen Minoltinega modela tudi po zunanjem videzu nekaj novega in po obliki kar najbolj prilagojene roki in lahkemu delu z njimi.
Za konec pa še cene. Nikakor ne gre za zelo drage naprave. Kljub temu da kamere nudijo poklicne kvalitete, so cene nastavljene tako, da so dostopne resnejšim ljubiteljem. Gibljejo se od 500 do 840 dolarjev (dinarje si izračunajte po današnji tečajni listi).
Pametne kamere torej znajo skoraj vse, kar je doslej moral znati fotograf. Nečesa pa nikoli ne bodo ne znale in ne zmogle: ustvarjalnosti. To ostaja prihranjeno človeku, pa naj ima v rokah staro boksovko ali pa najsodobnejšo fotografsko kamero.
MiM
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev naše predzadnje križanke izbral TOMAŽA VRBINA iz Novega mesta in mu za nagrado dodelil knjigo slovenskega pisatelja Sla po letenju, kije izšla v zbirki Vrba Prešernove družbe. Pripoved govori o dozorevanju mladega fanta, kot se izriše v enem samem dnevu, ko se fant pripravlja na prvi svoj polet z zmajem. Nagrajencu želimo prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 11. julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 25.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 23
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna. PSALM, IST, POP DELAVNI, KOLO IREC, KRPAN, SIGA, PAT, TOT, M, GAD, LOP, SK, GALEN, VINOVKA, ORALO, ATEST AT, STO, STROJ, ILO, LI-CITANT, USAD, INES, RAA, AKRA.
nrc§L3
Nauči se poslušanja, prisluškovanja s tihim srcem, s čakajočo, odj>rto dušo, brez strasti, brez zelje, brez sodbe, brez mnenja.
H. HESSE
NAGRADNA KRIŽANKA
25
REC
NECEPLJENA JABLANA
RIM. KRALJ (OSTIJAI)
ITAL RA0I0 IN TV
OSLOVSKI
HLAPEC
STARO
INDIJSKI
JEZIK/ZID
ZAHOO
USESNA
BOLEZEN
SUŽENJ
SUROVINA ZA PRIPRAV LJANJE ZDRAVIL/ VRAČ
JAVNA H ISA
PLESEN NA VINU/STIK
VRSTA^
SKOBUICA
AVTOMAT
OSNOVA
MN06IH
BARVIL/
NAPAD
IVAN
PREGELJ
MLAKA/ GNOJ 00 MORSKIH PTIC
KORENJE
LETOPIS
KDOR DELA TOKE/ KO NEC LA0JE
SESTAVIL J. UDIR
SMUČAR SKA CISC! PUNA/IGRA LEC 0EL0N
100
RISAR
MUSTER
VOJAK V
UJETNI-
ŠTVU
IGRALKA
RINA/NASA
DENARNA
ENOTA
NINO R0SS0 /VRSTA PESNIŠTVA
SARENICA V OČESU/ EMANUEL LASKER
FRNIKOLA/
TROPSKI
SADEŽ
DEBELA
PAUCA
SPIS
VRSTA GOS TINSKEGA LOKALA
PRISTANI SKA NAPRAVA
ŽENSKI
GLAS
Indijanske mumije najstarejše
Suha klima na severu Čila ohranila na tisoče mumij — Najstarejša najdba stara 7800 let — Znanstvenikom govorijo o življenju in tegobah v davnini
Po 8000 letih tišine so čilske mumije spregovorile o svoji preteklosti.
Pripovedujejo o življenju starodavnih Indijancev, pa tudi o boleznih, ki so jih pestile. Presenetljivo je, da so bile bolezni precej podobne današnjim.
Najstarejše mumije niso, kot smo včasih mislili, mumije egiptovskih faraonov, ampak čilskih Indijancev. V kraju Arica na severu Čila jih je toliko, da skoraj zagotovo naletijo nanje, čim hočejo izkopati vodnjak ali temelje za hišo. Pravijo, da se otroci iorajn nogomet z ostanki mumij.
Arica je najbolj sušni kraj na zemlji. Tam je dež skoraj neznan pojav že tisočletja, in če že kdaj veter s Tihega oceana prinese nekaj kapelj dežja, jih ni nikoli toliko, da bi prodrle v zemljo. Življenje ohranja le rečica San Juan, ki teče z gora v Tihi ocean.
Šušna klima pa je pripomogla, da so starodavne mumije ostale lepo ohranjene. In kadar pri delih za vodne napeljave rovokopač naleti na ostanke mumij, je hitro zraven ameriški znanstvenik Marvin Allison, ki je za univerzo v Arici s pomočjo še enega domačina rešil že 1500 mumij. Allison je paleopatolog, se pravi specialist za bolezni, ki sojih imeli naši davni predniki.
Mumije v Čilu je že leta 1919 podrobneje raziskoval arheolog Max Uhle. Videl je, da so nekatere mumificirane po posebnih postopkih, ki se lahko kosajo s spretnostjo starih Egipčanov, druge pa bolj na enostaven način, po čemer je sklepal, da so te mumije starejše. Izkazalo se je, da je ravno obratno, da so namreč tiste, bolj kvalitetno preparirane mumije
starejše in da niso siare le kakih 2000 let, kot je domneval Uhle, ampak vsak 5000 let več. Najstarejša mumija je stara 7800 let in je torej kar 3400 let starejša od egiptovskih.
Indijanci so mumificirali tako, da so izpraznili iz umrlega drobovino, s posebej ošiljenim pelikanovim kljunom pa tudi možgane. Telo so potem napolnili s pepelom in toplim ogljem, da se je hitro posušilo. Praznine so pozneje napolnili z volno, suho travo ali perjem in telo ojačali z lesenimi oporniki. Vse skupaj so obložili z glino in povili z vrmi iz trsa. Večkrat so mumije, povijali tudi v ribiške mreže, kar je dalo temu starodavnemu ljudstvu tudi ime.
Znanstvenik Marvin Allison je s pomočjo raziskav, opazovanjem današnjega prebivalstva in sklepanj ugotovil več zanimivih stvari. Predvsem, da se življenje v tisočletjih ni dosti spremenilo. Se danes se ljudje ukvarjajo predvsem z ribištvom in nabiranjem školjk in še danes uporabljajo podobne mreže, kot so bile tiste, v katere so zavijali mumije. Pri moških je opazil že profesionalne deformacije v ušesih, kar je vodilo tudi k gluhosti. To je značilno za nabiralce školjk, ki se pogosto potapljajo. Ker so bile te spremembe opazne samo pri moških, je očitno, da so imeli že takrat dela strogo ločena po spolu. Pri ženskah je opazil deformacije na nogah, ki prihajajo od čepenja, in na vratu, saj so na glavi in na hrbtu nosile težke mokre mreže. Prebivalstvo je največ pobirala pljučnica, tako kot danes v teh predelih, že takrat pa je razsajala tudi tuberkuloza, za katero
so včasih mislili, da sojo na novo celino prinesli beli zavojevalci. Verjetno so že takrat obolevali tudi za neko vrsto sifilisa.
Presenetljivo veliko, skoraj petdeset odstotkov ženskih skeletov ima lome na ličnih kosteh in v podlahti, iz česar bi se dalo sklepati, daje bilo nasilje nad nežnim spolom že takrat zelo razvito, saj v primerjavi z ženskimi skeleti le dvajset odstotkov moških kaže na nasilne lome.
Še eno zanimivost naj omenimo v zvezi s temi indijanskimi mumijami. Ko so bili svojci dobro preparirani in nagačeni, jih niso zakopali, ampak so jih postavili v bivališču, tako da so še naprej bivali skupaj s svojo družino, suha klima pa je pripomogla k temu, da so se obdržali skozi tisočletja.
T. J.
(Vir: 111. vetenskap)
Denar in moč sta iznajdbi nezaupanja.	q KETTE
Mozart in Moerike nista svet veliko stala, bila sta poceni kot sončni žarki, vsak nameščenec v uradu stane dosti več.
H.HESSE
Preprosta zamisel rodila učinkovit izum — Zaboj-_________________nik________________
Svet je postal majhen in povezan tudi pri stvareh, ki niso življenjskega pomena. Tako, denimo, Američani radi kupujejo sveže tartufe iz Francije, Japonci pa radi zagrizejo v melone z ameriških plantaž.
Prevoz sveže zelenjave in podobnega blaga, občutljivega za temperaturo, je vezan na hladilne naprave na ladjah, tovornjakih, vlakih ali letalih. Najnovejši izum pa omogoča prevoz zamrznjenega ali po potrebi tudi ogrevanega blaga z navadnimi prometnimi sredstvi, ki so brez hladilnih naprav.
Gre za zabojnik, ki brez vsake dodatne energije ohranja zamrznjeno ali ogreto blago dlje časa na stalni temperaturi. Izdelali so ga v Kanadi. Poglavitna novost zabojnika je v vakuumski izolaciji, ki brez dodatnih energetskih moči razmeroma zelo dolgo ohranja določeno temperaturo.
Poskusi so pokazali, da blago, zamrznjeno na temperaturo -60 °C, ohrani temperaturo 20 stopinj pod ničlo še po 52 dneh, če zabojnik stoji v normalnih podnebnih razmerah.
Nove zabojnike, ki se bodo najbrž hitro uveljavili, saj ne zahtevajo posebnih ohlajevalnih ali ogrevalnih naprav na prevoznih sredstvih, bodo začeli kmalu redno izdelovati.
Zdravje in računalnik
Med delavkami, ki delajo z računalniki, več spontanih splavov — Ekran ni kriv ____________
svet v številkah
PROIZVODNJO IN PORABA ELEKTRIKE 1967
ix,xvx,!yW
mmm
v::?'-*:;}?::;*;
S:«š
> i ,
.y.y.
»■i
ip
, N *
I*
mmm s
v.v.v. V.W,7.V.V V
v: X
7’ ..............^
xvx*x<mx*x*.
m* " i&A
■ia&siMir
.v.....j
Silil
ZRN (-2,1) FRANCIJA (+32) 'BRITANIJA (-8,6) ITALIJA (-19)
7 ŠPflNIJfK+2,7) BELGIJO (+3,5)
PORABA
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNA LAKOTA — Poraba električne energije je svojevrsten znak razvitosti posamezne države. Ob porabi pa je gotovo zanimiv prikaz, koliko potreb po električni energiji posamezne države pokrivajo z lastno proizvodnjo. Graf prikazuje porabo in prozvodnjo elektrike v nekaj razvitih evropskih državah, v oklepajih pa je zapisano, koliko milijard kilovatnih ur imajo presežka ali primanjkljaja. Največji presežek proizvedene elektrike ima Franci-y^ja, ki je hkrati tudi velika porabnica.
Nekaj deset milijonov video zaslonov se dandanes sveti na službenih mestih, v pisarnah in tovarnah, vanje pa strmi na desetine milijonov ljudi, ki jim je tehnološka računalniška revolucija prinesla na delovno mesto elektronske pomočnike. A kot vsaka novost je tudi ta prišla pod navzkrižni ogenj sumničenj in zaskrbljenosti. Predvsem se sumi vrtijo okoli vprašanja, ali je delo z video zasloni škodljivo za zdravje ali ne. ^
Govorilo seje marsikaj. Do trpijo oči, je razumljivo. Vendar so nekateri strokovnjaki opozarjali tudi na druge zdravju škodljive posledice, med drugim naj bi bili računalniški ekrani krivi za prenapetost mišic, pri ženskah pa zlasti za spontane splave, prezgodnje porode in prirojene hibe novorojenčkov.
Znanstveno preveijenih dokazov sicer ni, značilne pa so statistične primerjave. Statistična študija, ki so jo opravili raziskovalci pod vodstvom Marilyn K. Goldhaber, je pokazala, da je pri ženskah, ki delajo več kot 20 ur na teden na video terminalih, več spontanih splavov kot pri ženskah, ki opravljajo pisarniška opravila brez njih. Študija je sicer pokazala, da je spontanih splavov med pisarniškimi uslužbenkami sploh več kot med ženskami, ki niso zaposlene in gospodinjijo doma, vendar pa uslužbenke, katerih delovno mesto je ob računalniškem ekranu, izrazito izstopajo.
Raziskovalci menijo, da vzrok za to težavo ni ionsko žarčenje. Dose-
danji testi so pokazali, daje ionizacija neškodljiva, ker je omejena na minimum. Najbrž tudi ni krivo nizkofrekvenčno neionsko žarčenje. Sum seje zgostil k samemu položaju telesa in zahtevnosti nalog. Raziskovalci so odkrili, da so delavci, ki delajo ob ekranih, ves čas v nenaravni drži, da preobremenjujejo nekatere mišice, hkrati pa običajno opravljajo tudi
vaša
J0ZE
Rodil se je v revni kmečki družini. Že po navadi je bilo tako, da je taka družina imela mnogo otrok. Oče in mati sta trdo delala, kljub temu pa so bili večkrat lačni kot siti. Zemlja je bila preskopa, da bi lahko nahranila vsa lačna usta. V majhnem lesenem, tesnem in temnem hlevu je bila privezana kravica, kije lajšala glad številni družini. Poleti je bilo še kako dobro, toda ko je prišla zima, je tudi kravica imela bolj pičle obroke.
Jože, najstarejši med vsemi otroki, je najprej prišel do spoznanja, da se mora po končani šoli zaposliti in razbremeniti očetove in materine skrbi in težave.
Odločil seje, da se pojde v mesto učit za slikopleskarja. Življenje v mestu je bilo povsem drugačno od onega na vasi. Imel je veliko prostega časa, saj je bil zelo bister in mu učenje ni delalo težav. Stanoval je v internatu, ob prostih sobotah pa je prihajal domov. Kljub temu da so bili starši zaposleni le na domači kmetiji in je bilo težko za denar, so bili veseli, da bo imel vsaj sin lepše življenje od njiju.
Minilo je prvo leto šolanja v mestu. Jože je izdelal z odličnim uspehom in tovarišem v šoli je biio žal zaradi Jožetovega poklica, saj je bil fant brihten in bi lahko postal kaj več. Toda Jože je ostal pri svoji odločitvi in želji staršev. Med počitnicami je že prijel za čopič in drugo primerno orodje ter si pri sosedih prislužil prve dinarje. Tudi doma je pomagal pri raznih opravilih, saj je bil močan in zdrav, pa tudi delati je bil vajen.
Jeseni je zopet odšel v mesto v šolo. Toda postajal je svojeglav, sebičen. Prijatelji in sošolci so ga pričeli voditi na tista pota, za katera doma ni nikoli vedel. Šola mu je postajala tuja, zahajal je v lokale, pa tudi filme, naj so bili takšni ali drugačni, sije ogledal, če je le utegnil. Uspeh na koncu šolskega leta je bil zato očitno slabši, doma pa seje izgovarjal, da so predmeti težki, da učitelji veliko zahtevajo, da to ni osnovna šola in tako naprej. Bilo je tudi precej izostankov od pouka.
Ko je odhajal od doma v zadnji letnik, je bilo slovo veliko bolj veselo kot prejšnja leta, toda domačim tega ni pokazal. Veselil seje srečanja s starimi znanci in že imel v mislih vse, kar bodo počeli v mestu. Ponovno so bili glavni cilji razni lokali, ples, filmi in druge zabave. Šolsko leto je kar prehitro minilo, uspeh pa je bil še slabši kot na koncu drugega letnika.
Do odhoda k vojakom je Jože pomagal doma staršem, včasih pa je komu prepleskal stanovanje, daje imel kakšen dinar, vendar se ga denar ni držal.
Ko seje vrnil od vojakov, je dobil redno zaposlitev. Kmalu seje poročil z. Anko iz. sosednje vsi. V mestu sta v bloku dobila stanovanje in tudi Anka seje zaposlila. Ko se jima je rodil prvi otrok, je Jože s sodelavci in prijatelji na veliko slavil ta dogodek. Tako je bilo tudi pri naslednjem otroku. Potem je vse bolj izostajal od doma, prihajal pozno popoldne ali celo zvečer domov, kjer gaje Anka nestrpno pričakovala. T udi otroka sta bila zelo navezana nanj. On pa se jim je vse bolj odtujeval in se vdajal pijači. Anka tega ni mogla prenašati, zato seje od njega ločila.
Tako je Jože ostal brez doma, družine. Na delovnem mestu je bil vse manj zanesljiv, zamujal je, bil površen in je tudi vinjen prihajal na delo.
Ko je umrl oče, Jožeta ni bilo na pogreb. Matije bila tudi že stara in bolehna, na domuje ostala sestra, ki sije ustvarila tako življenje, daje bilo vsem lahko le za zgled. Jože pa se je vedno bolj in bolj izgubljal. Zapustil je službo. Ko je hudo zbolel, je moral v bolnišnico. Toda ni bilo več pomoči. Dobil je pljučnico in trud zdravnikov za njegovo življenje je bil zaman.
M. P.
nekoliko zahtevnejša dela, kar ustvarja psihičen pritisk nanje. To naj bi pri nosečih ženskah povečalo nevarnost spontanega splava.
Čeprav zbrani podatki nimajo vse strokovne veljave in bodo ugotovitve še preverjali, pa zdravniki svetujejo nosečnicam, ki delajo na delovnih mestih, kjer uporabljajo video zaslon več kot pol delovnika, naj pogosteje naredijo premor in se sprehodijo ter sprostijo. Sicer pa ta nasvet velja sploh za vsakogar, ki dela v pisarni.
MiM
(Vir: Newsweek)
Svet OŠ komandanta Staneta v Dragatušu
razpisuje dela in naloge
ravnatelja
za 4 leta
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o OŠ
in zakonom o združenem delu, ter imeti:
— pedagoško izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu
— pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenega premoženja
— organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog šole.
Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija Oš Komandanta Staneta, Dragatuš.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
330/26
Razjasnili so umor v župnišču
' priporu je trojica Zagrebčanov, ki naj bi v noči na 6. april v Šmarju-Sap po vlomu ubili župnika Marka Levstika — Duhovnikov izreden poaum
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci so predstavniki UNZ Ljublja-•'.4 sporočili, daje preiskava o umoru župnika Marka Levstika iz Šmaija-Sap končana. Znano je, da je bil župnik ubit 6. aprila letos, potem ko so tedaj še neznani storilci viomili v župnišče.
Kriminalisti UNZ Ljubljana so s kazensko prijavo izročili preiskovalnemu sodniku tri osumljence iz Za-
greba. V priporu so 26-letni Perica M. in 24-letni Milan Š. Omenjeni ljudje kriminalistom iz Zagreba niso neznani, spadajo v kategorijo nevarnih kriminal c ov oziroma vlomilcev, na vesti imajo več kaznivih dejanj po vsej državi. Vsi trije osumljenci so med preiskavo povedali podrobnosti, ki jih lahko pozna le storilec in nihče drug. Zato je pri umoru župnika Levstika pomemben dokaz najdena moška ročna ura, ki naj bi bila last enega od vlomilcev, bremenili pa jih bodo tudi deli pištole, s katero je bil ustreljen župnik, čeprav pištole kriminalisti še niso našli, vedo pa za kraj, kjer jo je odvrgel eden od storilcev.
Dolgo časa je bila uganka, kaj seje v noči na 6. april dogajalo v šmarskem župnišču. Z aretacijo so se nekatere domneve kriminalistov izkazale za pravilne. Po dosedanjih ugotovitvah seje omenjena trojka 5. aprila zvečer pripeljala z osebnim avtom iz Zagreba. V Smarju-Sap je eden ostal v avtu, druga dva pa sta odšla proti župnišču. Tam sta vlomila skozi stranska vrata in prišla noter. Ko sta pregledovala sobe in iskala denar, ju je zasačil župnik Marko Levstik. Eden od vlomilcev je potegnil pištolo in ustrelil vanj. Ker se Levstik po strelu ni zgrudil, sta ga vlomilca začela tolči po glavi in telesu, dokler ni obležal. Župnik je pokazal izreden pogum, po strelu iz pištole ni odne-
i so 28-letni Josip V.,
poročajo
VLOMILCI — V času od 15. do 19. :-’inija je nepridiprav vlomil v stanovanjsko hišo Jožefe Zorec iz Korita in odnesel posteljno pregrinjalo, ženski kostim in tri krila. Škode je za okoli 500.000 din. Za storilcem seveda poizvedujejo.
OB MOTORČEK — Neznan storilec je 20. junija iz kolesarnice SŠTZU v Šmihelu odpeljal kolo z motoijcm APN 6, last Jožeta Andrejčiča iz Novega mesta, ki je na škodi za milijon dinarjev.
KOKOŠI — V noči na 22. junij je nekdo iz kokošnjaka Frančišče Cvitko v Mi-hovici ukradel štiri lepe kokoši, med brati vredne 32.000 din. Zdaj poizvedujejo, kdo jih je snedel.
TREŠČILO V HLEV
ŠENTRUPERT -r Med neuijem 21. junija je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Cirila Lamovška iz Šentruperta. V hlevu je bilo 16 glav živine, na podstrešju pa 10 ton sena. Strela je ubila dve govedi, zgorela sta seno in hlev razen zidanega dela. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Škode je za 10 milijonov dinaijev.
NESREČA NA NESREČO
DRNOVO — Avdo Subašte iz Buia-tovcev je 24. junija zjutraj peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. V Drnovem je nenadoma opazil osebni avto Vladena Gajiča, kije zaradi lažje nesreče z avtobusom stal na cesti. Subašič je močno z«viral, vendar zaradi neprimerne hitrosti avta ni mogel ustaviti in se je zaletel v zadnji del Gajičevega vozila. Ob trčenju je Subašičev avto odbilo v levo, zadel je v pet potnikov iz avtobusa, ki so z vozišča odstranjevali Gajičev avto. Hudo ranjeni so bili Pero Banovic, Milan Borojevič, Rade Nikolič, Božo Stjepanovič in Djuro Jakšič. Odpeljali sojih v brežiško bolnišnico. Škode je bilo za 6 milijonov dinaijev.
Mladi,
vendar
podjetni
L
Prijeli mladoletno četverko, ki je osumljena treh vlomnih tatvin
NOVO MESTO. K. M. (15 let) iz Birčne vasi, G. A. (15 let) iz Šentjerneja, N. M. (13 let) iz Novega mesta ter J. N. (15 let) iz Borovnice so utemeljeno osumljeni, da so v noči na 21 .junij vlomili v Krkin bife ob bazenu v Šmarjeških Toplicah ter vzeli
210.000	din in šest kranjskih klobas, nato pa so obiskali še brunarico poleg igrišča za tenis v Šmarjeških Toplicah. Tam so odnesli dva zaboja piva, 7 steklenic gostega soka, liter činarja, liter sadjevca, 20 zavitkov cigaret Milde Sorte, 10 zavitkov filtra 57, in 20 zavitkov vžigalic. Osumljeni so tudi, da so v noči na 22. junij vlomili v kiosk TTG na železniški postaji Center v Novem mestu, odnesli so steklenico vekije, 16 čokoladic ter 5 zavitkov arašidov.
TOVORNJAK ZMEČKAL P 126
DRNOVO — Franjo Gabai iz Dol. Suhorja je 27. junija popoldne peljal s tovornjakom od Velike vasi proti Drnovemu. Ko je pripeljal v križišče z magistralo, vozila ni ustavil, z nezmanjšano hitrostjo je zapeljal na prednostno cesto in se zaletel v P126, ki gaje proti Krškemu vozila 26-letna Mojca Dolmovič iz Novega mesta. Tovornjak s priklopnikom je vozilce rinil pred seboj 25 metrov, vse do dvorišča bližnje hiše. Voznica je ostala ukleščena v pločevini, iz katere so jo rešili šele krški gasilci. Umrla je med prevozom v novomeško bolnišnico.
TRAKTORIST ZAPELJAL PRED VLAK
ŠENTJUR — Marjan Rus (23 let) iz Šentjurja na Polju je 21. junija popoldne s traktorjem zapeljal na železniški prelaz pri vasi Breg. Polzaporni-ce so bile spuščene. Ko je bil na tirih, je od Zidanega Mostu pripeljal brzec, ki gaje vozil Ciril Mohorič. Vlak seje zaril v levi bok traktorja, kompozicija seje ustavila po 290 metrih zaviranja. Rus je bil pri priči mrtev. Zaradi nesreče je bil za nekaj časa ustavljen promet na tej progi. Prometne oblasti so prebivalce Šentjurja na Polju že večkrat opozorile, naj ne vozijo čez progo ob spuščenih polzapornicah.
OBUL SE JE
NOVO MESTO;— V noči na 24. junij je neznanec razbil izložbeno okno prodajalne Astra v Novem mestu ter s police vzel dva para copat in par natikačev. Škode je za skoraj 700.000 din.
GOTOVINA IN USNJE
NOVO MESTO -t V noči na 25. junij je nekdo vlomil v trgovino Marcator-Blagovnica v Novem mestu ter odnesel skoraj 3,4 milijona dinarjev ter tri usnjene jopiče. Trgovci so na škodi za dobre 4,3 milijona, za nepridipravom pa poizvedujejo.
NI USTAVIL — Huseyin Sarigoz iz ZR Nemčije je 22. junija zjutraj vozil z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagre-
POTA
m srn?
hal, beg je vlomilcema skušal onemogočiti tudi potem, ko sta ga že zbila na tla. Po obračunu se je morilcema zelo mudilo s kraja zločina, v naglici sta vzela le 1500 DM in nekaj deset tisoč dinarjev.
Med dosedanjo preiskavo se je pokazalo, da je eden od vlomilcev poznal razmere v župnišču, vendar še ni znano, ali je pred tem že kdaj bil v Šmarju-Šap. Pravilna se je pokazala tudi poteza, da kriminalisti med zbiranjem obvestil javnosti niso omenjali pištole, s katero je bil ustreljen župnik. Če bi jo omenjali, bi seje storilci znebili. Tako pa je ostalo dovolj manevrskega prostora, v Zagrebu so namreč našli človeka, kije vlomilcem prodal pištolo. Pobudo za vlom je dal član trojke, ki je poznal razmere v šmarskem župnišču, računali pa so tudi, da bo po veliki noči v župnišču več denarja, kot ga je običajno.
Na tiskovni konferenci so tudi sporočili, da fotorobot, ki so ga po umoru objavili časopisi, ni v zvezi z osumljenci. Skico so takrat objavili, ke/ je bila mogoča domneva, da je bil v Šmarju-Sap na delu storilec, kije že vlomil v cerkev v Medvodah, pri čemer ga je bežno videl tamkajšnji župnik. Zdaj seje pokazalo, da ne gre za istega človeka.
Čeprav preiskava še ni končana, je uspeh kriminalistov UNZ Ljubljana prišel v pravem času. Umor 48-ietnega župnika Marka Levstika je namreč v javnosti močno odjeknil. Novica o zločinu seje razširila po vsej državi in tudi v tujini. Kmalu so se pojavila tudi različna namigovanja o možnih storilcih. Govorilo se je, da sta ga umorila dva miličnika, daje bilo to delo neke državne službe in da organi za notranje zadeve zato delajo tako počasi. V senci teh in podobnih govoric so seveda kriminalisti še bolj zagrizeno iskali sledi in storilce, kar je zdaj dalo rezultat. Pri iskanju zločincev so precej pomagali tudi časopisi, zlasti iz drugih republik. Na temelju njihovega pisanja so se oglasili ljudje, ki so vedeli za na videz nepomembne malenkosti. Eno z drugim je pripeljalo k razpletu skrivnosti o umoru nesrečnega duhovnika.
Kratka, vendar razburljiva svoboda
Zapornik z Doba je na begu med drugim ukradel tudi tovornjak in avto-_______________bus______________
TREBNJE — Po zdravniškem pregledu v trebanjskem zdravstvenem domuje 13.junija pobegnil 38-letni Martin H. iz Ljutomera, kije zaradi več kaznivih dejanj sicer začasno prebival v KPD Dob. Z miličniki se je Martin ponovno srečal 25. junija, ko so ga prijeli v okolici Žužemberka. Preden so ga ukrotili, je s kamenjem poškodoval miličniški avto.
Kratke dneve svobode je Martin izkoristil za nekaj vlomov na območ-ju Ivančne gorice, Trebnjega in Novega mesta. Že prvi dan bega je vlomil v barako trebanjske Komunale, tam seje preoblekel. Vlomil je tudi v stanovanjsko hišo P. P. iz Velikega Gabra, kjer pa so ga nagnali brez plena, obiskal je trgovino KZ Krka v Veliki Loki, pri Ivančni gorici je ukradel tovornjak in se z njim pripeljal do Žužemberka. Na Dvoru je vlomil v prodajalno KZ Krka, s parkirišča pa odpeljal avtobus Gotjancev in ga (tako kot prej tovornjak) poškodoval. Do nadaljnega bo Martin za varnimi zapahi.
bu. Pri Čatežu, kjer pri kilometru 11 promet zaradi obnove viadukta poteka enosmerno, je stala kolona vozil. Sarigoz je pripeljal prehiro, in ker mu na mokri cesti ni uspelo pravočasno ustaviti, je trčil v tovornjak Frančiška Vidmarja iz Pleše-vice in ga potisnil v tovornjak, ki gaje vozil Stanislav Dimitrovič iz Podlipe. Voznika Vidmar in Sarigoz sta bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 23 milijonov dinaijev.
V DREVO — Janez Pepel iz Šmarjeških Toplic je 22. junija zvečer peljal z osebnim avtom iz Pristavice proti Gomili. Zaradi neprimerne hitrosti gaje s ceste zaneslo v gozd, kjer je trčil v drevo. Avto se je prevrnil, ranjeni pa so bili voznik Pepel ter sopotnici Andreja Klemenčič in Metka Drugovič. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za milijon dinaijev.
NIČ S POSODOBITIVJO
BUČKA — Z Bučke prihajajo vse pogostejša vprašanja, kdaj bo sevniška občina kaj več naredila, da bi posodobili cesto Impolca—Zavratec—Bučka—Škocjan. Za letos je sprva kazalo, da bo denar za cestni odsek Bučka — Škocjan, zdaj pa skoraj ni sledu v tej smeri.
KAM Z ODPADKI?
KOČEVJE — Za ureditev novega odlagališča za odpadke so se v kočevski občini odločili že minulo leto. Po sedanjem predlogu bo to odlagališče odpadkov za vso občino Kočevje in tudi za občino Ribnica, medtem ko se občina Črnomelj, kije tudi vabljena zraven, za skupno odlagališče še ni odločila. Po sedanji zamisli naj bi odlagališče zadoščalo za okoli 50 let, vendar ne bodo na njem odlagali nevarnih odpadkov. Letos bodo dokončali študijo o odlagališču, prihodnje leto načrte, v letu 1990 pa ga bodo začeli graditi in urejati (cesta, vodovod, elektrika, telefon). Pri študiji in izbiri lokacije bo potrebno upoštevati, da zaradi odlagališča ne bi onesnaževali vodnih virov.
Čolnarji se bojijo cestnih jam
V Žužemberku pripravili veslaško prireditev na Krki — Postaja na slovenski transverzali — Zužembersko veslanje poznajo tudi v tujini
ŽUŽEMBERK — Žužemberški turistični delavci so pripravili 25. junija, v soboto, na Krki pri Žužemberku čolnarjenje, za katerega že lahko povemb, da sije pridobilo mednarodno veljavo. Veslanja na Krki seje udeležilo med blizu 90 udeleženci tudi nekaj ljubiteljev tega športa iz Francije in Češkoslovaške. Nemcev tokrat sicer ni bilo, vendar je datum žužemberškega turističnega praznika našel mesto tudi v nemških koledarjih evropskih čolnarskih prireditev.
Krka v Žužemberku, ki šteje za del	srečajo kanuisti in kajakaši vsakič še na
tako imenovane turistične transverzale	Kolpi in Savinji. Letos prireditve na
slovenske reke, je za čolnarje ena od	Kolpi ni bilo zaradi prenizke vode,
postaj na tridnevni veslaški prireditvi na	medtem ko je Savinja letošnjega 26. ju-
slovenskih rekah. Razen na njej se	nija znova oživela.
S plavutmi do rekordov
Novomeški klub za podvodne aktivnosti uspešen v Beogradu — Rekordni Vidmar — Malo zanimanja
BEOGRAD — Minulo soboto in nedeljo so se člani novomeškega kluba za podvodne aktivnosti udeležili državnega prvenstva v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju v Novem Beogradu.
§ tJ i i i! k 'A
'M MA
11!111J § 1
ŠOFERJI TEKALI ZA ŽOGO — Podjetje Goijanci — tozd Avtobusni promet iz Novega mesta je bilo v soboto, 25. junija, organizator 4. športnih iger delavcev avtobusnih organizacij Slovenije. Sedem avtobusnih podjetij iz Celja (Izletnik), Maribora (Certus), Ptuja (Komunala), Kopra (Slavnik), Murske Sobote (Avtopro-met), Kranja (Alpetour) in gostitelji iz Novega mesta s skoraj 300 udeleženci so se med seboj pomerili v kegljanju, streljanju, malem nogometu, šahu, balinanju, namiznem tenisu, vlečenju vrvi in spretnostni vožnji. Novo-meščani so bili najboljši v vlečenju vrvi, v skupni razvrstitvi pa so se uvrstili takoj ža šoferji Izletnika iz Celja, ki so zasedli prvo mesto. Na sliki: ekipa Goijancev (beli dresi) v spopadu s šoferji Slavnika. (Foto: J. Pavlin)
NOČNI ROKOMET
DOBOVA — Rokometni klub Dobova organizira v soboto, 2. julija, ob 17. uri v počastitev dneva borca in krajevnega praznika 5. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Najboljša ekipa bo prejela 200.000, drugo uvrščena 150.000, tretja 100.000 in četrto uvrščena 50.000 din. Za prva tri mesta bodo podelili tudi pokale. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 16. do 17. ure.
Kos in Pekolj letita v Kumanovo
Na republiškem prvenstvu motornih pilotov je bil tretji Novomeščan _____________Kos____________
NOVO MESTO — Na letališču v Prečni je bilo v petek, soboto in nedeljo 24. republiško prvenstvo motornih pilotov, na katerem se je 18 pilotov pomerilo v navigacijskih nalogah, časovni točnosti in natančnosti pristajanja. Razvrstitve po posameznih disciplinah so bile take: navigacija: 1. Slavko Kos (Novo mesto), 2. Milan Kralj (Ptuj), 3. Tomo Verbančič (Ptuj); časovna točnost: 1. Tomo Verbančič (Ptuj), 2. Jože Lukane (Velenje), 3. Leon Bauer (Celje); natančnost pristajanja: 1. Ivan Vogrin (M. Sobota), 2. Jože Lukane (Velenje), 3. Božo Vidmar (Novo mesto). SKUPNA RAZVRSTITEV: 1. Tomo Verbančič (Ptuj), 2. Jože Lukane (Velenje), 3. Slavko Kos (Novo mesto). Od novomeških tekmovalcev je bil Iztok Pekolj na 4. mestu, Božo Vidmar na 8., Jože Vidrih na 10. in Roman Zaletel na 13. mestu. Na državnem prvenstvu, ki bo v Kumanovem, bosta od Novo-meščanov nastopila Slavko Kos in Iztok Pekolj.
M. V.
Kot že vrsto let je imel na tem tekmovanju največ uspeha Novomeščan Igor Vidmar, kije zmagal v šestih disciplinah in si s tem prislužil naslov najboljšega plavalca prvenstva. Zmagal je na 100- m 200-metrski progi v plavanju s plavutmi ter na 50,100,400 in 800 metrov v hitrostnem potapljanju. V disciplini 50 metrov »na dah« je zrušil 12 let star rekord, kije zdaj 18,20 sekunde. V disciplini 400 metrov v hitrostnem potapljanju pa je zaradi nepravilnega obrata, ko se je moral vrniti do stene, izpustil lepo priložnost, da bi izbojšal svoj stari državni rekord. Na prvenstvu se je izkazal tudi Janez Novinec s 4. mestom v disciplini 50 metrov »na dah« s časom 20,20 sek. in osebnima rekordoma na obeh 100-metrskih disciplinah, kjer je dosegel časa 50,20 in 50,63 sek.
Ob tej priložnosti lahko zapišemo, da se ta športna zvrst pri nas nikakor ne more močneje uveljaviti. V svetu raste zanimanje zanjo, saj si je že priborila status olimpijskega športa in so jo že uvrstili v tekmovalni spored seulske olimpiade.
PETER POVŠE
NA ZLATEGA LIPANA
BROD NA KOLPI — Tradicionalno meddružinsko tekmovanje v muharjenju na največjo ribo bo na Kolpi pri Brodu 3. julija. Tekmovanje za »Zlatega lipana« organizira vsako leto športno ribolovno društvo Brod na Kolpi v sodelovanju z RD Kočevje. Tudi letošnje bo posvečeno dnevu borca, zato bodo najprej ob 8.30 ribiči položili venec k spomeniku na Brodu, uro kasneje pa se bo začelo tekmovanje ribičev.
Vožnja po Savinji velja ja zahtevnejšo, zato pa nudi Krka pri Žužemberku obilo užitkov ljubiteljem umirjenega in sproščenega čolnarjenja. Ti so v soboto prišli na svoj račun v »turistični« vožnji, ki so jo začeli zgodaj popoldne v vasi Krka in končali v Žužemberku. Vendar pa člani žužemberškega turistiščnega društva po tradiciji poskrbijo tudi za tekmovalni spust po Krki od Žužemberka do Dvora4 Zvesti preizkušenemu sporedu so v Žužemberku sobotno prireditev z reke prenesli še na suho, kjer so na skupni veselici poskrbeli za goste čolnarji in lovci.
Ob takih resničnih prizadevanjih žužemberških turističnih delavcev pa vendarle ne gre brez vprašanja, kolikšne podpore so deležni v svojem kraju in nasploh v družbi. Slednja bi za žužemberški turizem veliko storila na primer s tem, da bi uredila zelo slabe ceste do tega kraja, ki sicer tujcem ni neznan, a jim je tudi na račun razdrapanega asfalta odrok.
M. LUZAR
V NEDELJO V KRŠKO
KRŠKO — Tu bodo v nedeljo, 3. julija, ob 14. uri odprli nov hipodrom. Na otvoritveni predstavi se bodo v devetih točkah programa pomerili najboljši kasači iz Slovenije in Hrvaške.
MATOH ŠTIRINAJSTI
GRUBIŠNJO POLJE — Tukaj je bilo od 15. do 19. junija državno prvenstvo v goju, ki gaje organiziral go klub Gordowa iz Grdjevca in se gaje udeležilo 8 slovenskih, 6 srbskih in 2 hrvatska igralca. Vrstni red: 1. Petrovič 7 točk iz 7 kol, 2. Jevtič 5, 3. Klemenčič 5,4. Krelc 4,5,5. Mutapžija 4,6. Golja 4,7. Ekart 3,5 točke. Od 8. do 13. mesta so se uvrstili Mitič, Jukič, Kuhar, Gaspari, Zakotnik in Stankovič s po 3 točkami, 14. mesto je osvojil Novomeščan Matoh z 2,5 iočtte, 15. mesto je zasedel Smud (2,5) in 16. mesto D. Stankovič (brez točk).
KOČEVJE VSTOPILO V DRUGO LIGO
VARAŽDIN — Rokometaši Kočevja so si z 2. mestom na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop V moško medrepubliško rokometno ligo v Varaždinu zagotovili mesto v MRL — zahod. Ob Kočevju je to uspelo še zagrebškemu Mundusu, ki je premagal kočevske rokometaše na varaždinskem tekmovanju.
Trojna zmaga domačink
Junaki 7. mirnopeškega teka: Mirko Vidiš in iter M. Fe
sestri Grlica
MIRNA PEČ — V počastitev dneva borcev in obujanja tradicij NOB v tem kraju že sedmo leto zapored prirejajo znamenite mir-nopeške teke. Tudi minulo soboto so pod pokroviteljstvom tovarne IMV-Renault in ob pomoči drugih delovnih organizacij, pripadnikov JLA in domačinov pripravili takšen tekaški praznik, kije v Sloveniji ena največjih tovrstnih prireditev.
Letos je privabila kar 694 teka-
TROJNA ZMAGA MIRNE PEČI — V kategoriji trim tek na 10 km so prve pritekle na cilj domače tekmovalke. Na sliki: (od leve proti desni sestri Sonja in Jožica Grlica ter tretje uvrščena Anita Tori. (Foto: J .P.)
:abjan in R. Dragan
ških navdušencev vseh starosti, športnikov, rekreativcev in ljubiteljev narave. Tekmovalci so se pomerili v petih kategorijah. Seveda je največ zanimanja med številnimi obiskovalci vladalo za mali maraton na 21 km, ki je veljal tudi za odprto prvenstvo Slovenije. Ptujčan Mirko Vindiš je to pot zanesljivo zmagal, zaradi soparnega vremena pa mu ni uspelo popraviti rekorda proge 1:08,34, ki gaje dosegel v lanskem deževnem vremenu. Največja nagrada za domačine, ki so se tudi letos izkazali kot odlični organizatorji, pa je bila trojna zmaga domačink, sester Grlice in Torijeve, v trimskem teku na 10 km. V kategoriji starejših pionirk na 1500 metrov dolgi progi je prav tako zmagala domačinka Mira Čas s Kala, dvojno zmago na trimskem teku na 10 km pa sta dosegla No-vomeščana Matjaž Fabjan in Robert Dragan.
Po zmagi je Mirko Vidniš rekel: »Vse čestitke odličnim organizatorjem mirnopeškega teka! Progo dobro poznam in ni bila pretežka. Čeprav sem imel v Kremplu in Te-rašu konkurenta, se za novi rekord nisem trudil, saj mi je bil to le pošten trening za bližnje tekmovanje v Beogradu in nastop na olimpijskih igrah v Seulu. Moje geslo je: »Grem na tekmo, da bi zmagal«.
J. P.
MIRNA PEČ, TEKAŠKI PRAZNIK — Toliko športnikov, rekreativcev in ljubiteljev narave se je v soboto pognalo s starta v Mimi peči proti različno oddaljenim ciljem. Med njimi so bili kasnejši zmagovalci, mnogi pa so bili zadovoljni, da so premagali sebe in pritekli na cilj. (Foto: Janez Pavlin)
pisma in
odmevi
Gre za usodna vprašanja!
Razmišljanje ob dogodkih v Sloveniji, ki nas ne bi smeli pustiti neprizadete
&
tJ/rocUviSboo' tufa/
IMENITNI MULJAVČANI
Učenci obeh 8. razredov smo imeli 24. junija pod vodstvom tov. Vuice še zadnji kulturni dan, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu. Na Muljavi smo si namreč ogledali dramatiziranega Jurčičevega Jurija Kozjaka, ki so ga uprizorili člani KUD Muljava. To je bila premiera na prostem, ki sojo izvedli ob pol desetih zvečer za Jurčičevo domačijo. Muljavčani so se zelo dobro vživeli v vloge in imenitno odigrali prizore. Posebno so nam ostali v spominu lepi konji, na katerih so »Turki« prijahali na prizorišče, kije bilo polno zahtevnih kulis. Vseh nastopajočih je bilo 83. Igro je režiral domačin Dane Zupančič ob pomoči gledališkega igralca Janeza Eržena. Domov smo odšli res z lepimi občutki in s spoznanjem, da nas kulturne dobrine še kako bogatijo.
BRIGITA BLATNIK, KATJA BRADAČ OŠ Vavta vas
ŠALI ZAČEL KOT PASTIRČEK
Letos je na šoli osvojilo Župančičevo bralno značko 465 učencev in učenk. Slovesne podelitve se je udeležil tudi novomeški pesnik in prevajalec Severin Šali. Povedal, je da je prevajal predvsem iz ruščine in srbohrvaščine. Začelje kot pastirček, ko mu je eden od domačinov ob svoji vrnitvi iz ruskega ujetništva podaril rusko knjigo Les šumi.
ALENKA JERELE OŠ Šentjernej
BITI BALETKA!
Učenci, ki obiskujemo šolsko kulturno umetniško društvo, smo si v Ljubljani ogledali baletno predstavo Sneguljčica. Nestrpno smo čakali na začetek. Kmalu so se pojavili nastopajoči, ki so nam prikazali izredno nežen ples. Predstava nam je bila zelo všeč.
DRAGICA ZUPANČIČ OŠ Dolenjske Toplice
V življenju je mnogo stvari, do katerih imamo ljudje različen odnos. Nekatere posamezni dogodki in dejanja prizadenejo, drugi jih sploh ne zaznavajo, mnogi jih podoživljajo kot osebno dramo, nekateri pa so prepričani, da to ni njihov problem. Verjetno je tako tudi z zadnjimi dogodki v Sloveniji, ki so dodobra polarizirali slovensko javnost.
Odvzem svobode Janezu, Ivanuin Davidu me je osebno zelo prizadelo. Še več, čutim kot oseben poraz, saj sem zelo dolgo deloval v najrazličnejših organih in se postavljal v bran temu NAJ sistemu, ki se na žalost vsak dan bolj in bolj razgalja. Nimamo rešenih temeljnih vprašanj, od nacionalnih do ekonomskih, zato se ob odpiranju pravih vprašanj, ki jih postavlja demokratična javnost, branimo tako, da povečujemo represijo. Izmišljamo si sovražnike, da bi ljudi odvrnili od bistvenih vprašanj, katerih razrešitev je pogoj za družbo, ki bo po meri človeka. Bojte se oblasti — to postaja naša vsakdanja parola. Preizkušena metoda v sistemih, kjer je človek le številka.
V tej osebni in človeški stiski sem se najprej zatekel v Brezovo reber, kjer sem na preži razmišljal in iskal odgovore na odprta vprašanja. Toda nisem mogel zdržati v tej psihološki izolaciji. Ne morem biti tiho, zato sem se vsedel za pisalni stroj, da napišem to pismo in javno izrazim ogorčenje, da se na pragu 21. stoletja ne morem počutiti osebno svobodnega. Ne morem najti pravih besed, da bi izrazil vso globino ogorčenja. Ni besed. Toda ne glede na to, da ne morem pomagati priprtim, da se storjeno popravi, pa je pisanje sproščanje te notranje napetosti in pomoč hkrati. Čutim, daje bila z odvzemom svobode mojemu prijatelju Janezu Janši odvzeta tudi moja svoboda. Kot civilni državljan Slovenije in Jugoslavije se ne morem strinjati z zakonodajo in očitno tudi prakso, da sem lahko že na podlagi suma predan vojaškim sodnim organom in da gre v tem primeru tako rekoč za eksteritorialno območje, za državo v državi, kamor demokratična javnost nima vpogleda, ampak mora verjeti v nezmotljivost in poštenost teh organov. Predolga je roka te »pravice«. Teoretično to pomeni, da smo državljani že zaradi naše obrambne doktrine v vsakem trenutku osumljeni za izdajo vojaške skrivnosti, saj posedujemo ali vemo za podatke, ki so označeni kot vojaška tajnost ali strogo zaupno. Resje, da o tem nikoli nisem razmišljal, toda to ne more že pomeniti, da nimam državljanske in moralne pravice o tem vprašanju razmišljati in se javno izraziti.
Ne morem sprejeti argumentov tistih, ki vidijo v javnem izražanju nestrinjanja s takšno zakonodajo in v zahtevi,.^a se spoštujejo najbolj osnovne človeške pravice priprtih, že tudi poziv na vsesplošno nezakonitost. V vseh nedemokratičnih režimih, ko zapirajo, preganjajo ali streljajo na demokratično javnost, se sklicujejo na
Sto let GD Videm ob Savi
Častitljiv jubilej počastili tudi z gasilsko parado
Takrat, pred sto leti, si skupina vaščanov z Vidma in iz Stare vasi, skromnih zaselkov ob mestu Krško, gotovo ni mislila, daje z ustanovitvijo svojega društva zasejala seme drevesa, ki bo v sto letih zraslo v mogočno drevo gasilstva v našem kraju in ki — kot kaže, kar s ponosom ugotavljamo — še ne misli odmreti, ampak poganja vedno nove poganjke in veje.
Plemenita zamisel, pomagati sočloveku, se v 100 letih ni spremenila, pač pa seje močno spremenil kraj. To daje gasilskemu društvu iz Vidma ob Savi samo večje obveznosti, saj sedaj ne čuva samo domov, ampak tudi delovna mesta.
Tako stoji zapisano v jubilejni brošuri Sto let gasilskega društva Videm ob Savi, s katero so počastili častitljivo društveno obletnico v kraju, katerega ime se je uradno ohranilo le v imenu
ŠIVANKA V KLOBASI
Neprijetno je bil 20. junija presenečen voznik lokomotive ŽTP Novo mesto Ivan Petranovič. Med malico na območju Ortneka je našel v kranjski klobasi kar 10 cm dolgo šivako. Malico so dobili iz Inlesove kuhinje v Ribnici. Se vedno je uganka, kako je šivanka prišla v klobaso, ali pri izdelavi klobase ali pa jo je kasnenje kdo namerno porinil v klobaso. Malo verjetno pa je, da bi šivanka zašla v klobaso v Inlesovi kuhinji.
M. G-č
NAJBOLJŠE VINO ZA JANŠO
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Okrog 30 delavcev začenši od direktorja, enologa itd.) krškega M-Agrokombinata, tozd Vinogradni-štvo-kleti, je podpisalo v podporo Janezu Janši pismo, ki so ga skupaj z buteljko najboljšega vina saugvi-non pozne trgatve — izbor letnik 1987 posredovali uredniku revije Mladina. Delavci so zapisali, da je Janša v njihovi kleti v Leskovcu in v Kostanjevici vedno dobrodošel gost. K temu sporočilu ni blagovolila pridejati svoj podpis samo partijska sekretarka tozda.
društva, potem ko seje kraj zlil v enovito Krško.
Na slavnostni seji društva minulo soboto je bilo tako, kot je ob takih gasilskih slavjih v navadi. Zvrstil se je niz čestitk, med katerimi ni manjkala tudi čestitka pokroviteljice praznovanja (TCP Djuro Salaj Krško); podelili so vrsto odličij in priznanj. Orisali so društveno zgodovino od leta 1888, ko so v skrbi za številne lesene in s slamo krite domačije njihovi dedje ustanovili videmsko požarno brambo po vzoru krške, do današnjih dni, ko to človekoljubno dejavnost nadaljujejo že pravnuki. Spomnili so se najprizadevnejših in tudi tistih iz svojih vrst, ki so med NOB padli v boju za svobodo.
Gasilska stoletnica seveda nikjer ne gre mimo brez manifestacije m javnost in tako je bilo minulo nedeljo tudi na Vidmu: gasilski dan s parado je popestril to dopoldne pred krškim delavskim kulturnim domom, videmski gasilci pa so zakoračili v novo stoletje.
N. KEŠE
zakonitost. Toda tudi naša demokratična javnost protestira in obsoja vse, kar ni v skladu z osnovnimi človeškimi pravicami in svoboščinami.
Torej ne gre za vprašanje zakonitosti kot take, ampak za vprašanje moralnosti zakonodaje, ki dovoljuje skoraj neomejene pravice organom pregona in minimalne pravice državljanom, da se branijo na svobodi. Slovenska in jugoslovanska demokratična javnost s svojimi zahtevami izvaja pritisk na državo in sodstvo, ker ne more sprejeti norm, ki so v nasprotju ne samo s sprejetimi mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala Jugoslavija, ampak so tudi iz občečloveškega vidika na ravni »kanibalske« družbe. Ne morem pristati, da se kljub spoznanju, daje obstoječa zakonodaja v tem delu neustrezna, postopek nadaljuje in v celoti ignorira javnost. To ni nič drugega kot zastraševanje demokratične javnosti. Mnogo napak v postopku in izjave najvišjih vojaških oseb, ki so Janeza, Davida in Ivana že vnaprej obsodile, čeprav preiskovalni postopek ni končan, kaže na to, da je bil scenarij za priprtje Janeza že pripravljen in se je čakalo samo na primeren trenutek. Demokratizacija slovenske družbe, sprejem ustave, bitka za tržno naravnano gospodarstvo in večjo samostojnost v federaciji so primeren trenutek, da se z enim zamahom obračuna s slovensko »pomladjo«.
Nikoli ni Janez Janša pisal ali govoril na pamet. Vedno je zbiral gradiva in informacije, ki jih je uporabljal pri svojem publicističnem delu, zato je bilo jasno, da ga lahko onemogočijo, samo če najdejo dokument. Našli so list, ki so ga razglasili za del »nekega« drugega dokumenta, in tako izključili civilno javnost iz obravnave. In na tej točki, ob izročitvi Janeza in Davida vojaškemu tožilstvu, se tudi del slovenske politike ne more čutiti neodgovornega in razglašati javnosti, da z zadevo ni bil seznanjen. Tega ne verjame nihče, tudi otroci ne. Gre za tisti del slovenske politike, ki je na žalost že imel to zgodovinsko možnost, da je pokazal svojo »demokratičnot, in ki se danes krčevito upira »Kučanovi politiki«, ne javno, ampak v koaliciji s somišljeniki v ostalih delih Jugoslavije, zato jih ne gre podcenjevati. Etiketiranje in izmišljanje sovražnika, ki veje iz izjav najvišjih predstavnikov JLA in političnega življenja v drugih delih Jugoslavije, kaže na pravi obraz sil, ki želijo za vsako ceno napraviti red v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji z vsemi, ki mislijo drugače in ne pristajajo na nadaljevanje »mraka« v tem delu Evrope.
Zborovanje v Ljubljani je pokazalo na eni strani veliko zrelost slovenske demokratične javnosti, na drugi pa, da ne gre za posameznike ali peščico ljudi, s katerimi je potrebno obračunati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ampak za desetisoče ljudi vseh starosti in poklicev, s katerimi ni mogoče več manipulirati. Zborovanje je bilo največja manifestacija slovenske demokratične javnosti po osvoboditvi, bilo je zmaga demokracije in zmaga politične zrelosti.
Seveda so tudi med nami prenepeteži, nestrpneži in provokatorji, ki jim ni za svobodo in demokracijo in želijo obrniti tok dogodkov na svoj mlin. Obračunavanje, kakršnokoli, s pripadniki JLA, njihovimi družinami ali pripadniki' drugih narodov in narodnosti v Sloveniji je primitivizem, ki ga moramo obsoditi in onemogočiti. Toda ne moremo iz teh osamljenih primerov že posploševati stanje v Sloveniji ali celo odkrito groziti, da bo
prišla »bratska« pomoč iz centra. To je veliko hujši in nevarnejši primitivizem, ki pa na žalost postaja del vladajoče ideologije, predvsem prakse.
Govorjenje nekaterih politikov, da imamo v tem trenutku pomembnejše naloge in probleme, kot ukvarjati se z Janšo, Tasičem in Borštnaijem, je preizkušen manever, kako odvrniti oči javnosti od bistvenih vprašanj. V tem trenutku je to najpomembnejše vprašanje. Gre za demokracijo, za svobodo, za civilno družbo, ki je pogoj tudi za hitrejše razreševanje, kar ti imenujejo »pomembnejša vprašanja«. Gre tudi za prenovo družbe na novih pluralističnih osnovah. Gre za nastop in graditev slovenske civilne družbe. Gre za samostojnost slovenskega naroda in odgovornost, da na svojem prostoru brez komintemovskih navodil iz centra, sam s svojo državo in organi razrešuje vsa odprta vprašanja. Gre v tem trenutku za usodna vprašanja slovenskega naroda. Ne moremo pristati na novodobno obliko avstro-marksizma, ki nam v okviru Jugoslavije ponuja le kulturno avtonomijo.
Če se ne bodo uresničile zahteve slovenske demokratične javnosti, se bo slovenska drugačnost sesula v prah. Prenova in socializem po meri človeka pa bo le parola. Ne sme se ponoviti »bolezen« SLOVENSKE POLITIKE, da zaradi višjih interesov pristane na daj-dam. Tudi zaradi tega je ta tenutek prelomen.
Odvzem svobode Janezu in Davidu je, če uporabim izrazoslovje tistih, ki najbolj vneto napadajo Slovenijo, del specialne vojne in kontrarevolucije tistih, ki mislijo, daje potrebno in mogoče razmišljati samo z eno glavo in iz enega centra. Tem ni za novo, drugačno in v vseh pogledih bogatejšo družbo, gre jim za oblast. Zato ne samo v svojem imenu, temveč v imenu prihodnosti dvigujem roko za demokracijo, svobodo, za idejno pluralistično družbo.
Moj prijatelj Janez je v tem trenutku preizkusni kamen naše zrelosti in pripravljenosti, da kot narod prevzamemo odgovornost za lasten razvoj, zato se pridružujem Odboru za varstvo človekovih pravic, njegovim ciljem in nalogam ter se postavljam ramo ob rami z desettisoči, ki vidijo v izpustitvi iz pripora Janeza, Davida in Ivana zaščito svojih državljanskih pravic in svoboščin. In samo za to gre, ne pa za kontrarevolucionarno delovanje s ciljem rušiti ustavnost.
BOJAN FINK Novo mesto
HVALA ZA POŠTENJE
Med Ribnico in Ortnekom sem 15. junija med vožnjo s kolesom izgubil torbico, kjer sem imel med drugim čekovno in bančno knjižico, osebno izkaznico, nekaj računov, ključe od avtomobila in stanovanja in 40.000 dinarjev. Takoj sem odšel na postajo milice v Ribnici, kjer pa so me potolažili, da je vse izgubljeno na varnem. Dežurni miličnik mi je povedal, daje pošteni najditelj moje izgubljene torbice Slavko Praznik iz Kidričeve ulice 6 v Kočevju. Zato se tovarišu Prazniku javno zahvaljujem in mu izražam spoštovanje za tako človeško potezo. MILAN GLAVONJIČ Ribnica
Učitelji imajo radi poklic
Dijakinja razmišlja o vlogi in mestu učitelja
V imenu dijakov 2., 3. in 4. letnikov pedagoške usmeritve se zahvaljujem vsem šolam, ki so nas sprejele na pedagoško prakso. Zavedamo se, da je sedanji čas tako nenaklonjen pedagoškemu delu, vendar bomo kljub temu že čez nekaj let stopili v razrede v vlogi učiteljev. V pomoč nam bodo sedanje praktične izkušnje.
Dijaki smo sodelovali z nastopi pri pouku od prvega do osmega razreda. Zahvaljujemo se mentorjem, ki so nas pri pripravi nastopov spremljali z na-
V potok vrgel mrtvega psa
Pripombe občana na ravnanje z mrtvo živaljo — Je kriv lovec, ki je psa ustrelil?
V začetku letošnjega aprilaje lovec njega zahtevali, naj pokaže, kje je zakopal psa. Pokazal je na kraj, kjer so pred let
Jože Bučar iz Bušinca pri Dol. Toplicah ustrelil v Starih Žagah potepuškega psa in ga pustil na kraju, kjer ga je pokončal, ne da bi ga zakopal. Z našim vaščanom Slavkom Mervarjem pa seje dogovoril, naj bi le-ta zakopal psa, za kar bo dobil v Kočevskih Poljanah za pijačo. Pijačo je Mervar res dobil, a avali ni zakopal. Psa je vrgel v potok Črmošnjica, ki teče prek Starih Žag in Občic proti Podturnu. Pes je tako razpadal v potoku približno dva meseca. Ker uporabljamo vaščani Starih Žag in Občic vodo iz tega potoka tudi v gospodinjstvu, smo tako okrog dva meseca pili vodo z dodatkom razpadajočega psa.
Tako je bilo vse dotlej, ko je ena od vaščank opazila v potoku mrtvo žival. O tem je obvestila lovcu Bučarja, kije nato posredoval pri Mervarju. Ta je psa odnesel iz potoka v bližnji izpraznjeni čebelnjak tik potoka. Ker seje smrad od tam širil vse do partizanske magistrale, smo o zadevi obvestili postajo milice v Dol. Toplicah in občinsko veterinarsko inšpekcijo. Ti so Mervaija zaslišali in od
letom zasipavali telefonski kabel in zato tam še ni trave. Kopati pa ni hotel, ker je potrdilo, daje v čebelnjaku pravi pes. Ker tega psa Mervar potem ni hotel odstraniti, gaje moral zakopati na zahtevo milice lovec Bučar.
Da je do tega dogodka sploh prišlo, je glavni krivec Bučar, ker ve, da se na Mervarja ni mogoče zanesti. Toda zadeva očitno še ni končana, saj lovec Bučar grozi, da bo fizično obračunal z vaščani, ki so prijavili zadevo s psom. Mi pa menimo, da smo jo odnesli poceni, saj bi lahko prišlo do kakšne epidemije. Tudi ni izključeno, da potepuški pes ni bil stekel. Sicer spada območje Starih Žag v vodovarstveno območje. Kolikor nam je znano, so raziskave pokazale, da del vode potoka Črmošn-jica po kraškem terenu pride do zajetja za vodovod v Podturnu. Tako smo verjetno del pasjih dobrot odstopili tudi sosedom.
IVAN LAVRIČ Stare Žage 16
vodili in nasveti, in smo veseli, da so nas prisrčno sprejeli tudi učenci. To velja predvsem za višjo stopnjo, saj si učenci tam že ustvarjajo kritična stališča do vsake učiteljeve kretnje. Upamo, da učencev nismo razočarali. V štirinajstih dneh smo globlje spoznali učiteljski poklic, kije vzvišen in plemenit, kot je zapisal Tolstoj. Res je lepo, če vdihuješ otrokom skrivnosti črk in številk in usmerjaš male nadobudne »zakajčke« v svet modrosti.
Toda učiteljski poklic danes ne daje zadovoljstva, če nimgš zanj globoke notranje spodbude. Skoda je, da je odraščajoči generaciji družba tako nenaklonjena prav v šolstvu. Sicer so učitelji danes preobremenjeni in podvrženi neutemeljeno kritičnemu javnemu mnenju. Najbolj neposredni ocenjevalci so seveda starši, vendar prav oni zakrivijo mnoge nepravilnosti v otrokovem razvoju, a jih potem zvrača-jo na učitelje.
Zelo sem vesela, da kljub pritisku okolja učiteljem uspeva ohraniti globok notranji motiv, ki jih žene tudi prek nesmiselnih ovir. V njihovem delu sem namreč opazila, da ga še vedno opravljajo z ljubeznijo, medtem ko postaja poklic drugje marsikaj izrazita rutina in pehanje za denarjem.
Pedagoška praksa bi koristila tudi odgovornim za današnji učiteljev položaj, saj bi na njej morda začutili, da družba učitelje premalo ceni. Ne nazadnje pa je prav zaradi temnih strani učiteljskega poklica posebej potrebna in koristna, saj nam bo pri kasnejšem delu koristilo vse. kar smo o njih spoznali na praksi. Sole smo zapuščali mešanimi občutki. Med učence bomo še prihajali z ideali. Če jih bomo lahko uresničili, nam ne bo žal truda, ki smo ga žrtvovali zanje. Če jih ne bomo, naj s tem poskušajo prihodnje generacije, ki bodo še čutile ljubezen do pedagoškega poklica.
BARBARA ZORAN
PRIZNANJA INOVATORJEM
LJUBLJANA — Tozd za vzdrževanje voz Dobova je med dobitniki plaket, ki so jih za prizadevnost pri spodbujanju inovacijske dejavnosti podelili na nedavni konferenci inovatorjev Železniškega gospodarstva Ljubljana. S priznanji, ki so jih podelili tozdom in posmeznikom za inovacijske dosežke v lanskem letu, želijo načrtno povečati število izboljšav na železnici. V preteklem letuje 23 inovatoijev in 15 inova-torskih skupin opravilo 64 inovacijskih del. Skupno imajo v ŽG Ljubljana registriranih že 245 inovacijskih del, od teh prek 140 v elektroniki in več kot 80 na področju strojništva.
ČEŠKA DELEGACIJA V PIONIRJU
NOVO MESTO — Prejšnji teden se je od torka do sobote, v novomeškem Pionirju mudila na obisku delegacija gradbenega podjetja Pozemne stavby iz Banske Bistrice. Delegacija iz tega češkega podjetja, ki ima s Pioniijem že nekaj let organizirano izmenjavo počitniških kapacitet, je prišla spoznavat organizacijsko, kadrovsko in tehnično strukturo Pionirja, pionirjevci pa so ji razkazali tudi nekatere turistične gradnje v Stinici, hotele ob Jadranu ter svoj počitniški dom v Vrsaiju. V Novem mestu so gostom razkazali stanovanjsko gradnjo, svoj tozd Togrel in kulturne znamenitosti.
OBČINSKA PROSLAVA V GABRJU
GABRJE — Tu bo v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri proslava, ki jo domačini pripravljajo ob krajevnem prazniku, 4. juliju. Prireditev, na kateri bodo predali namenu nove asfaltirane površine v vasi, bo tudi osrednja občinska proslava ob dnevu borca. Na slovesnosti, ki jo bodo začeli pri spomeniku in nadaljevali pri družbenem domu, bodo nastopili pevci krajevnega pevskega zbora, mladi plesalci gabrske ljubiteljske folklorne skupine in recitatorji. Obiskovalcem prireditve, katere pokrovitelj je novomeško Čestno podjetje, bo govoril Franci Šali, predsednik novomeške občinske skupščine. Po proslavi bodo organizirali veselico.
SINDIKAT Z DELAVCI
NOVO MESTO — Občinski sindikalni svet je pred časom na seji pregledal poročili iz tematskih razprav, ki sojih v sindikalnih organizacijah IM V in Krke organizirali ob gradivu za razširjeno sejo republiškega sveta ZSS. V delovnih organizacijah so med drugim ugotavljali, da dogovorjene sklepe v praksi ne uresničujejo in da se morajo sindikati osamosvojiti pri odločanju. Občinski sindikalni svet je soglašal s tistimi stališči, ki od te organizacije zahtevajo, da se mora v kriznih časih postaviti na stran delavcev.
MLADIH NI BILO
NOVO MESTO — V novomeškem centru za socialno delo so po štirih neuspelih poskusih, da bi na rotovžu ob četrtkih organizirali pogovor z mladimi, začasno opustili to obliko dela. Razgovore, ki so zamišljeni kot spontani pogovori mladih o najrazličnejših vsakdanjih stiskah in zadregah, bodo socialni delavci v Novem mestu poskusili pripraviti v septembru.
Skopali naj bi 11 km jarkov za telefonski kabel
S skupščine republiške mladinske delovne akcije »Sevnica 88« — Po- moč JLA?______________________
SEVNICA Na republiški mladinski delovni akciji »Sevnica 88« od 3. julija do 13. avgusta naj bi okrog 200 mladincev v dveh izmenah pomagalo pri kopanju jarkov za medkrajevni telefonski kabel Sevnica — Tržišče — Krmelj. Skopali naj bi okrog 11 km jarkov na zemljišču 4. kategorije, pomagali pri polaganju kabla in zasipavanju jarkov. Brigadirji naj bi s svojim delom k prepotrebni posodobitvi telefonskega omrežja v Mirenski dolini, katerega ozko grlo je prav omenjena medkrajevna povezava, prispevali okrog 100 milijonov dinarjev.
Kot so povedali predstavniki krajev-pih skupnosti Krmelj in Tržišče pa tudi Šentjanž, si od brigadirjev veliko obetajo. V Šentjanžu bi radi, da bi zastavili delo za njihovo krajevno mrežo, pri čemer računajo tudi na pomoč pripadnikov JLA iz novomeške garnizije Milana Majcna, s katero že vrsto let vzorno sodelujejo. Vojaki iz garnizije Cerklje pa bodo brigadirjem priskočili na pomoč ob koncu tedna.
Omenimo še to, daje vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS, Stane Šalamon, na skupščini ostro karal podpisnike družbenega dogovora o mladinskem prostovoljnem delu, zlasti nekatere republiške sise, med njimi posebej Zvezo skupnosti za zaposlovanje, ki se zdaj sprenevedajo, češ zakaj bi oni podpisali samoupravni sporazum, ki čvrsteje zavezuje sise, da razvežejo resda bolj prazne mošnjičke. Sevničani so opozorili, da bodo akcijo zaustavili tudi sredi dela, če ne bo pravočasno dovolj denarja.
P. P.
V manj razvitih občinah manj davčnih olajšav
Kaj vse morajo v Brežicah še storiti, da se bo obrt zares razmahnila
BREŽICE — Analiza drobnega gospodarstva bo, po sedanjih razpravah sodeč, doživela še več dopolnitev, preden bo zrela za javno razpravo. Gradivu komiteja za družbeni razvoj očitajo, da je le posnetek stanja in zbir dobrih želja in da si z njim ne bodo mogli pomagati, če ne bo vsebovalo razvojnega programa, za katerega naj bi po priporočilu predsedstva OK SŽDL občinska skupščina pooblastila izvršni svet. Vrabca je treba najprej imeti v roki, da bi lahko naredili trden operativni program z roki za izvedbo posameznih akcij.
Pomanjkljivosti vidi na primer svet za spodbujanje in razvoj drobnega gospodarstva v tem, da analiza ne vsebuje podatkov o uresničevanju davčne politike. Tudi to dopolnitev naj bi izposlovali skupščinski zbori. Znano je namreč, da prav občine na repu razvitosti dajejo drobnemu gospodarstvu manj olajšav kot razvite, ker se težje odpovedo vsakemu dinaiju.
V Brežicah opažajo tudi premalo načrtnega dela pri iskanju lokacijskih možnosti za nove dejavnosti, pri urejanju infrastrukture (elektrike, telefonije, odvajanje odpadnih voda), pri izenači vanju pogojev za odpiranje in širjenje obrti v družbenem in zasebnem sektorju, pri zagotavljanju učinkovitega informacijskega sistema in iskanju ustreznejših oblik izobraževanja. Predvsem pa je potrebno, da bi imel zasebni sektor več možnosti pri najemanju kre ditov od bank, zavarovalnic in raznih skladov ter da bi tudi zanj veljala enaka obveznost plačil kot za družbeni sektor Izenačenje in po možnosti poenostavitev administriranja zahtevajo tudi za uvoz in izvoz ter za nabavo opreme.
J.T.
Obsojeni na nizke cene
V metliškem domu počitka se bojijo polletnega obračuna — Večja obre-menitev zaposlenih
METLIKA — Po več letih metliški dom počitka ni zaseden do zadnje postelje. Odkar so odprli dom v Črnomlju in seje nekai oskrbovancev iz Metlike preselilo v Črnomelj, je v metliškem domu več prostora. Trenutno imajo praznih 15 postelj. Interesentov je sicer dovolj, zlasti s hrvaške strani, a večinoma gre za moteče ljudi, takih pa v dom splošnega tipa ne morejo veliko sprejeti.
Metliški dom je še vedno med najcenejšimi, če ne celo najcenejši v Sloveniji in zaradi nizkih cen v pretelih letih kaže, da bodo še naprej obsojeni na nizke ce ne. Od začetka junija, ko so poviša « oskrbnine, znaša ta v dvoposteljni sob 249 tisočakov na mesec. V tej ceni je v teta celotna oskrba.
Zadnji ukrepi in podražitve so me tliški dom močno prizadeli, z zadni povišanjem bi nekako prišli na ze'» vejo, če se drugo ne bi podražilo, n pa so se najbolj podražile prav stvari, ki za dom predstavljajo naj strošek, to je hrana in energija. Tak upravičeno bojijo polletnega obratu Ob trimesečju so komaj ušli izgubi to le na račun manj zaposlenih, zaritega pa so delavci doma bolj obremr jeni. Na enega zaposlenega v domu1 dejo trije oskrbovanci in pol, slove povprečje pa se vrti okoli dva in oskrbovanca na enega zaposlenega
BIROKRA TFTIS RAZSAJA?
KOČEVJE — Nekdanji odg> vomi občinski tovariši so nas op: zorili, da je okoli občinske stav, začela razsajati nevarna boleze, »birokratitis«. Zaradi nje je h nekaj borov ob občinski stavbi sk< raj ob vse veje, da je njihov vii dokaj žalosten. Na občini pa si zvedeli, da se je zdaj močno povei la vidljivost v pisarnah, kar se ugodno poznalo na »proizvod novih in novih predpisov, skl navodil za večno srečo občanov
PRIPOROČILO ZA VARČEVANJE
KOČEVJE — Predsedstvo občin;;., skupščine Kočevje predlaga zbor, občinske skupščine, da bi zmanjšali; vilo prireditev ob občinskih prazniki: posebno tistih, ki so povezani z večjim stroški. Denarja za te in druge zadeve namreč vedno manj. Med drugim pra' predlog predsedstva, naj bi svečane občinske skupščine ob občinskem pf." niku; na katere so vabljeni tudi gostje drugod, sklicevali le vsakih 5 let in n bi bila naslednja taka seja šele ob 50 letnici zasedanja Zbora odposlance-, slovenskega naroda, se pravi leta 19» Predsedstvo predlaga tudi drugim porabnikom družbenih sredstev, naj proslavljanje kar najbolj omejijo.
PETROL
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA p.o. TOE J3REŽICE BREŽICE, TOVARNIŠKA 2
Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Petrol Ljubljana z dne 14. 6. 1988
objavljamo javno licitacijo
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev:
Str. m.	Inv. št.	Naziv blaga
0330	35720	črpalka št. 49
0330	35721	črpalka št. 48
0330	35722	črpalka št. 38
0313	599	polica 105x65x85
0313	612	stenska polica
0313	613	stenska polica
0313	614	stenska polica
0313	597	administrativna omarica
0313	15152	garderobna omarica črpalka Benet (71062)
0313	13265	
0313	13302	črpalka Benet 72967
0313	13715	črpalka Benet (76257)
0313	39017	črpalka Meba (90)
0313	36576	stol
0313	36577	stol
0901	39099	tehtnica
0303	925346	kompresor
.. 0912	26779	črpalka Meba, tovar. št. 652
0912	26780	črpalka Meba, tovar. št. 654
0912	26774	črpalka Meba, tovar. št. 265
0912	26778	črpalka Meba, tovar. št. 648
Licitacija bo 5. julija 1988 ob 8. uri na upravi Petrola TOE Brežice, Tovarniška 2. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno.	331/26
časopisno zttoinUko podjetje
® KMEČKI OLAS
ROMANTIČNA POVEST O USKOŠKIH ČASIH Slavko Dokl:
»USKOŠKA PRINCESA«
V slovenski literaturi je kdo ve zakaj skoraj zamrl žanr zgodovinske (romantične) povesti, ki je imela nekdaj veliko bralcev. Med avtorje, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi literaturo razbremenili njegovega »usodnega poslanstva«, je tudi Novomeščan Slavko Dokl. V Uskoški princesi popisuje uskoško življenje v dolini reke Krke v 17. stoletju v značilni romantični maniri, ob tem pa povest o mladem uskoškem paru in njunih pustolovščinah doma in v širnem svetu prepleta z etnološkimi, zgodovinskimi in kulturološkimi drobnimi zanimivostmi, ki nadevajo njegovemu fantazijskemu pisanju zgodovinsko preobleko. Knjigo je z imenitnimi grafikami ilustriral samouk Bogdan Breznik iz Trebnjega.
Knjiga obsega cca 300 strani in 20 ilustracij. Cena knjige ob izidu septembra 1988 bo 26.000 din. Lahko jo naročite z naročilnico, ki jo pošljite na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana.
NAROČILNICA
& KmČKI OLAB
Ime in priimek -----------------------------
Natančen naslov (kraj, poitna le., ulica in it.)
Zaposlen pri .
Matična št. občana a---------------------  -------------------------------------    —......----- •••■•
Naročam USKOŠKO PRINCESO po ceni 26.000 din. Knjigo bom plačal-a v	zaporednih	me-
sečnih obrokih (največ 3) po   din.
Stroške dostave zaračunavamo posebej.
Podpis: «
Mi
■0 belokranjska trikotažna industrija metlika
razpisuje
javno dražbo
za prodajo več rabljenih osnovnih sredstev: šivalnih strojev Mauserloch, ovverloch, verižnih, dvoigelnih, brzošivalnih, cikcak šivalnih strojev, strojev za varjenje vrečk, nožev za razkro-jevanje, miz za šivalne stroje brez elektromotorjev in miz za čiščenje sukanca brez elektromotorjev.
Javna dražba bo:
— v TOZD Konfekcija Metlika v Metliki, Tovarniška 2, 6. 7. 1988
— v TOZD Konfekcija Črnomelj V Črnomlju, Ul. 21. oktobra 13,
6.	7.1988
— v TOZD Konfekcija Mirna peč v Mirni peči 59, 6. 7.1988
— v TOZD Konfekcija Dobova v Dobovi, Ul. J. Šavriča 2,3,8. 1988
Javna dražba bo v vseh TOZD ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor v prostorih TOZD.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom dražbe.
Dražba bo potekala po načelu videno — kupljeno. Prometni davek plača kupec.
Pred pričetkom dražbe so dražitelji dolžni položiti 10-odst. varščino.
333/26
Mi
0 belokranjska trikotažna industrija metlika
razpisuje
javno dražbo
za prodajo poškodovanega osebnega avtomobila LADA CA-RAVAN 1300 C, leto izdelave 1986, izklicna cena 2.000.000 din.
Javna dražba bo v četrtek, 7.7.1988, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor na tovarniškem dvorišču. Ogled je možen dve uri pred pričetkom javne dražbe.
Dražba bo potekala po načelu videno — kupljeno, kupec je dolžan kupljeno vozilo odpeljati v treh dneh po plačilu. Prometni davek plača kupec.
Pred pričetkom javne dražbe so dražitelji dolžni položiti 10-odst. varščino.
332/26
Mi
0 belokranjska trikotažna industrija metlika
Svet TOZD SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE BETI METLIKA
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
učitelja slovenskega jezika in književnosti za
nedoločen čas s polnim delovnim časom, učitelja biologije in kemije za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o usmerjenem izobraževanju.
Prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Beti Metlika, kadrovsko splošni sektor, Tovarniška 2, Metlika.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
339/26
lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža tozd blagovni promet, blp, n. sol. o. cesta komandanta staneta 38 68000 novo mesto
Delavski svet TOZD in komisija za delovna razmerja razpisujeta naslednja dela in naloge:
1. direktor TOZD
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe
— aktivno znanje dveh tujih jezikov
— ZT registracija
— nad 4 leta delovnih izkušenj
2. pomočnik direktorja TOZD
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe
— aktivno znanje enega tujega jezika
— nad štiri leta delovnih izkušeni
Kandidata morata poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
3. diplomiranega ekonomista
— aktivno znanje tujega jezika (prednost nemški jezik) za delo v sektorju za razvoj trženja
Kandidati naj odajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
»Novoles«, lesni kombinat, n.sol.o. Novo mesto — Straža, kadrovsko socialna služba, s pripisom: za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
341/26
GASILSKO DRUŠTVO SMOLENJA VAS
PRIREJA dne 3. 7.1988 ob 15. uri
TOMBOLO NA CIKAVI PRI ISKRI TENEL
1. TOMBOLA: osebni avto JUGO KORAL 45
2. TOMBOLA osebni avto 126 PGL ali 5,000.000 din v gotovini 3. TOMBOLA: moped avtomatik in še pet tombol ter 105 lepih dobitkov v skupni vrednosti 18,000.000 din
Program bo povezoval TONI GAŠPERlC. POSEBNA UGODNOST V PREDPRODAJI 4 + l Pri nakupu štirih tombolskih kartic v predprodaji vam prireditelj eno podari. Predprodaja traja od 29. 6. od 9. ure do 2. 7. do 18. ure na sledečih prodajnih mestih: 1. Gostilna TURK Maharovec
2. Gostilna VOVKO Ratež
3. Bife SREBRNJAK STEFAN Mali Slatnik
4. Blagovnica MERCATOR KZ Žabja vas
5. Bife JERIC »Pod smreko« Potok
6. Gostilna STRAVS Podturn
7. Gostilna DRENIK Bršljin
8. Bife BADOVINEC Stopiče
Organiziramo menjavo sličic »ZlVOTINJSKO CARSTVO« in nagradno žrebanje letakov.	Vabljenil
SOP KRŠKO
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD KLEPAR
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge SAMOSTOJNI PROJEKTANT
Pogoji:
— dipl. ing. elektrotehnike
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje enega svetovnega jezika
— zaželjene so izkušnje v projektiranju razvodnih postrojenj, elektromotornih pogonov instalacije in industrijske elektronike
— prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
338/26
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA
odbor za graditev stanovanj
razpisuje
IX. NATEČAJ ZA PQSOJILA DELAVCEM ZDRUŽENEM DELU OBČINE
GRADNJO STANOVANJSKIH HI LASTI
ZAPOSLENIM V METLIKA, ZA
V ZASEBNI
v razpisni vsoti	  60.000.000	din
Na natečaj se lahko javijo:
— delavci organizacij združenega dela ali zasebnih obrtnikov, ki združujejo sredstva vzajemnosti po določilih samoupravnega sporazuma pri Ljubljanski banki, enoti za stanovanjsko kreditiranje Metlika.
Prednost pri najetju posojila imajo:
1. delavci, ki želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu,
2. delavci z nižjim poprečnim osebnim dohodkom na člana družine,	_
3. delavci, ki zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda,
4. delavci, ki imajo zgrajeno hišo do višje gradbene faze,
5. delavci, ki bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno stanovanje.
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju ni uspel.
Obrazce za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, CBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazilo o družinskem dohodku,
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja,
— dokument o stanovanjskem varčevanju pri banki,
— dokumentacijo o že dodeljenih stanovanjskih kreditih.
Rok za prijavo je do vključno 15.7.1988.
Vloge, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako ne tiste, ki bodo pomanjkljive.
337/26
©
emona dolenjka
18
DEŽURNE PRODAJALNE
V NOVOMEŠKI OBČINI OB SOBOTAH DO 19. URE
OD 1.7. DO 31. 12. 1988
V NOVEM MESTU
MERCATOR-Standard
— Potrošniški center LOČNA	6.	8.,	15.10, 24.12.
— Potrošniški center ZAGREBŠKA	13. 8., 22.10., 31.12.
EMONA-Dolenjka
— Market, Drska
— Samopostrežba, Glavni trg
— Market, Ljubljanska
— Market, Ragovska
— Market, Cesta herojev
— Market, Kristanova
— Samopostrežba, Šmihel
20. 8 ,29.10.
27.8., 5.11.
3. 9., 12.11.
2. 7., 10. 9„ 19.11. 9. 7„ 17. 9., 26.11. 16. 7., 24.9., 3.12.
23.7., 1.10., 10.12.
MERCATOR-KZ Krka-TOZD Oskrba
— Blagovnica Žabja vas
30.7., 8.10., 17.12.
V ŠENTJERNEJU
MERCATOR-Standard — samopostrežba
9. 7., 23. 7., 6. 8., 20. 8., 3.9.,
17.9., 1.10., 15.10., 29.10.,
12.11., 26.11., 10.12., 24.12.
EMONA-Dolenjka — Market
2.7., 16. 7., 30. 7., 13. 8., 27. 8., 10.9 ,24.9., 8.10., 22.10.,
5.11., 19.11., 3.12., 17.12., 31.12.
V DOLENJSKIH TOPLICAH
MERCATOR-KZ Krka — prodajalna Vrelec
9. 7., 23. 7., 6. 8., 20. 8„ 3.9.,
17.9., 1.10., 15.10., 29.10.,
12.11., 26.11., 10.12., 24.12.
MERCATOR-Standard — prodajalna Rog
1.7., 16. 7., 30. 7., 13. 8.,
27. 8., 10. 9., 24. 9., 8.10.,
22.10., 5.11., 9.11., 3.12.,
17.12., 31.12.
V ŽUŽEMBERKU
EMONA-Dolenjka — Market
9. 7., 23. 7., 6. 8., 20. 8., 3.9.,
17.9., 1.10., 15. 10., 29.10.,
12.11., 26.11., 10.12., 24.12.
MERCATOR-KZ Krka — prodajalna Žužemberk
2. 7., 16. 7., 30. 7., 13. 8., 27. 8., 10. 9., 24. 9., 8.10., 22.10.,
5.11., 19.11., 3.12., 17.12., 31.12.
V STRAŽI
M-KZ Krka
9. 7., 23.7., 6.8., 20. 8., 3.9.,
17.9., 1.10., 15.10., 29.10.,
12.11., 26.11., 10.12., 24.12.
EMONA-Dolenjka
— Market
2. 7., 16. 7., 30. 7., 13. 8„ 27. 8., 10. 9., 24. 9., 8.10., 22.10.,
5.11., 19.11., 3.12., 17.12., 31.12.
Trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah 9.7., 6.8., 3.9., 15.10., 22.10., 5.11., 19.113.12. odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure.
M Mercator - Kmetijska zadruga Metlika
Razpisna komisija
Mercator-Kmetijska zadruga Metlika
Metlika, Trg svobode 3
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje računovodstva
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike SRS, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in da ima 3 oziroma 5-letne delovne izkušnje pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na področju računovodskih in finančnih del;
— da ima organizacijske sposobnosti,
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja in družbene imovine.
Izbrani kandidat bo imovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija Mercator-Kmetijska zadruga Metlika 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po izboru.
JUGOBANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Jugobanke TB Ljubljana
objavlja
v ekspozituri Novo mesto dela oz. naloge:
- OPRAVLJANJE DINARSKIH, DEVIZNIH BLAGAJNIŠKIH POSLOV Z OBČANI
IN
Pogoji:
— V. st. strokovne izobrazbe ekonomske, naravoslovno-matematične ali družboslovno-jezikovne smeri
— dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— delo poteka v dveh izmenah
— poskusno delo tri mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema direkcija kadrovskih zadev JUGOBANKE TB LJUBLJANA, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 deh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
DOMAČIM IZVAJALCEM PREMALO OSTANE
BREŽICE — Domači izvajalci v prvih šestih mesecih leta že čutijo posledice zamikov pri plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti. Več kot dve tretjini delovnih organizacij jih že tretje leto zapored plačuje z enomesečno zamudo, zato lani v občini niso uresničili dogovorjenih programov. Brez nujno potrebnih sredstev ostajajo domači izvajalci. To velja predvsem za zdravstvo, kjer so cene še vedno zelo različne, varčevanje v domačih hišah pa ne vpliva na zaračunavanje storitev v drugih bolnišnicah. Lani porabljena vsota je zaradi zamujanja pri prispevkih
• 1 LtK. 1 ... — 1n1nna in iiV> a\/trv_
izhodišče za letošnje plane in jih avto-' s. Ta ' ‘
matsko omejuje. Ta hip zaznavajo že tudi težave pri izdatkih za socialo, saj za novi socialni programi po zadnjih ukrepih ZIS predvidevajo veliko veliko večje izdatke, vsota zanje pa je bila že vnaprej omejena.
PRIZNANJA OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV
Od leta 1975 podeljujejo v TCP Djuro Salaj Krško plaketo delovne organizacije za izredno prizadevno in vestno delo. Ob letošnjem dnevu sa-moupravljalcev so se med dobitnike tega priznanja uvrstili kolektiv tovarniške restavracije, gasilska enota brestaniškega tozda TES ter delavci Slavko Petan, Martin Urbanč, Bernard Tomšič, Rajko Ledinek, Alojz Levičar, Zdenka Pete-rkovič, Maks Resnik, Stanko Krašovec, Martin Koretič, Anton Jankovič, Alojz Kovač, Franc Bizjak, Rudi Dimc, Alojz Omerzo, Zlata Božičnik, Marija Jakhel, Ida Povhe in Marija Mikolavčič.
ŠTEFAN TERAŽ V. D. DIREKTORJA STILLESA
SEVNICA —■ Čeprav je imel Oton Šket podporo družbenopolitičnih organizacij v Stillesu, na občinski ravni ter od sevniškega združenega dela, da bi po odhodu dosedanjega direktorja Draga Milinoviča v Jutranjko prevzel odgovorno dolžnost v Stillesu, se je temu postavil po robu družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Krškega. Pravobranilec je opozoril, da Šket po novi zakonodaji, se pravi po dopolnjenem zakonu o združenem delu, nima pogojev niti za vršilca dolžnosti direktorja Stillesa, ker je bil ob uvedbi ukrepa družbenega varstva v Stillesu odstavljen s funkcije direktorja tozda, skupaj z ostalimi vodilnimi. Sket potemtakem celo 15 let ne bi smel opravljati vodilne funkcije v Stillesu, kljub vsej podpori in zaupanju delavcev in drugih. Zatorej so bili v Stillesu prisiljeni, da poiščejo vršilca dolžnosti med drugimi kandidati, in so se prav tako odločili za svojega človeka — za 32-letnega dipl. inž. lesarstva Stefana Teraža.
22 NOVIH STANOVANJ
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 1. VIL
8.45 — 12.00 in 17.10 — 00.00
TELETEKST
9.00 POLETNA NOČ
17.25 VIDEO STRANI
17.40 TEDNIK, ponovitev
18.40 GRIZLI ADAMS, 22. del nanizanke
19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 CAGNEY IN LACEY, 2. del ameriške nanizanke
21.50 DNEVNIK 22.05 POLETNA NOČ SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 12. del nadaljevanke
INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE
00.00 RDEČI ČEVELJČKI, angleški film
02.10 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
9.00 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.30 Avtomobilizem — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poročila — 12.05 Poletno popoldne — 16.45 Poročila — 16.50
Program plus (ponovitev) — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV
HVALA ZA TAKŠEN SINDIKAT!
BREŽICE — Dve nesklepčni seji občinskega sveta Zveze sindikatov zapored kažeta, da se delegati požvižgajo na sindikat brez vpliva na vsakdanja dogajanja. »Kje pa ima še kako besedo?« se sprašujejo. »Imel jo bo takrat, ko ga bo zvezna vlada vprašala za mnenje, preden bo sprejela kak ukrep, s katerim bo prizadela delavce.« Brez zadostnega števila delegatov je tudi razprava pred republiško sindikalno sejo izzvenela v prazno. Ljudje se ne odzivajo več, niti toliko ne, da bi povedali, kaj misli 5.500 delavcev v občini. Besedam ne verjamejo več in sindikatu se slabo piše, dokler je vsa moč odločanja skoncentrirana v drugih rokah.
MENJAJO SMETNJAKE
DRUGA TV MREŽA
21.05 MESTA NDR: O BACHU, GLEDALIŠČU IN OPERETI V LEIPZIGU,
3. del dokumentarne serije
14.55 Wimbledon: polfinale teniškega turnirja — 20.30 Narodna glasba — 21.15 Poročila — 21.20 Dokumentarna serija — 22.00 En avtor, en film — 22.30 Wills in Burke (avstralski film)
koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (nanizanka) — 20.55 Zabavnoglasbena serija -21.55 Dnevnik — 22.15 Po deseti (kulturni magazin) — 23.15 Program plus — 01.05 Poročila
SOBOTA, 2. VIL
1.35 — 11.15 in 15.15 — 00.00 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00 POLETNA NOČ, ponovitev
11.00 VIDEOSTRANI 15.30 VIDEOSTRANI 15.45 RADOVEDNI TAČEK
16.00 PAMET JE BOLJŠA KOT 7AMFT
16.05 MIŠKOLIN
16.10 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 86
16.40 GLASBENI UTRIP PRIMORSKE, ponovitev
17.40 NEVIDNI BATALJON, slovenski mladinski film (ČB)
18.55 RISANKA
19.07 KNJIGA
19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30 MORITI JE LAHKO, ameriški film
22.00 DNEVNIK
22.20 POLETNA NOČ
SCH WARZW ALDSKA KLINIKA, 13. del nadaljevanke
TUDI TAKI SE RODIJO, 4. del 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE
01.20 VIDEOSTRANI
le) — 20.30 Glasbeni večer — 22.00 Poročila — 22.05 Oddaja iz kulture — 22.50 Športna sobota — 23.20 Finale jugoslovanskega atletskega pokala
TV ZAGREB
DRUGA TV MREŽA
METLIKA — Prihodnji mesec naj bi začeli pripravljalna dela za gradnjo prve faze novega stanovanjskega bloka v Kidričevem naselju v Metliki. V prvi fazi bodo zgradili 22 novih stanovanj, od tega jih bo 10 solidarnostnih. Gradil bo novomeški Pionir. To bo gradnja za trg. Poleg stanovanjske skupnosti, ki bo odkupila solidarnostna stanovanja, je še nekaj zasebnih interesentov, manj pa je zanimanja za nakup v delovnih organizacijah. V pritličju bo možno urediti tudi poslovne prostore. Dela naj bi bila končana konec prihodnjega leta.
13.25 Mala romanca (ameriški mladinski film) —14.55 Tenis iz Wimbledona (fina-
8.00 Poletno dopoldne — 10.20 Program plus (ponovitev) — 12.00 Poletno popoldne — 13.45 Kako biti skupaj — 14.15 Narodna glasba — 14.45 Kritična točka — 15.30 Otroška predstava — 16.30 Dallas — 17.15 Poročila — 17.20 TV koledar — 17.30 13. julij (nadaljevanka) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Beg iz Alcatraza (ameriški film) — 21.55 Dnevnik — 22.10 Festival zabavne glasbe Sp1'1 88 — 01.30 Poročila
NEDELJA, 3. VIL
8.55 — 22.55 TELETEKST
9.10 VIDEOSTRANI 9.20 ŽIV ZAV
10.05 GRIZLI ADAMS
GOSPA MONSOROJSKA, ponovitev
11.25 ALPSKI VEČER 88
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 FOLKLORNI ANSAMBEL EMONA
13.10 MOTONAUMA, prenos
14.45 VIDEO STRANI 15.00 POMLAD NA DUNAJU, avstrijska glasbena oddaja
16.25 SINOVI IN HČERE STEKLARJA JAKOBA, 13., zadnji del nadaljevanke
17.35 POVABILO, poljski film
19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK
20.05 MOŠKI V SREBRNEM JOPIČU, 3., zadnji del nadaljevanke
21.10 ZDRAVO
22.40 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in igrani film — 12.15 Športno-zabavno po-
pol
for
ildne — 13.15 Avtomobilske dirke ormule 1 za VN Francije — 14.55 Wim-bledon: finale teniškega turnirja — 20.30 Po letu 2000 — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Mali koncert — 21.40 Športni pregled
PONEDELJEK, 4. VIL
3.00 — 12.15 in 15.15 — 00.00 TELETEKST
8.15 VIDEOSTRANI
9.25 POLETNA NOČ, ponovitev
10.55 SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STARESIN JUGOSLAVIJE
12.00 VIDEO STRANI
15.30 VIDEOSTRANI 15.45 NAŠ UTRIP, ponovitev
16.00 ZRCALO TEDNA ponovitev
16.15 RADOVEDNI TAČEK
16.30 MALA NADA
17.00 BAJKE O KRALJEVIH ČEŠNJAH, predstava lutkovnega gledališča
17.55 STAREŠINA JLA, POKLIC KOT VSAK DRUG
19.05 RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.05 JOE WILSON, 1. del avstralske nadaljevanke
20.55 VEČER Z GOSTI, posnetek javne TV oddaje v CD
22.30 DNEVNIK 22.45 POLETNA NOČ
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 14. del nadaljevanke
0030 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE ALO, ALO, 5. del humoristične serije 01.45 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
15.20 Večni otroci — 15.55 Glasbena oddaja —16.55 Tour de France —18.30 Petrova gora (dokumentarna oddaja) — 19.00 Finale predolimpijskega turnirja v košarki — 20.30 Pesmi o Titu — 21.00 Mejniki — 21.45 Poročila — 21.50 Narasle vode (nadaljevanka) — 22.50 Poti spoznanja
TOREK, 5. VII.
19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK
8.45 — 12.00 in 18.10 — 00.00 TELETEKST
9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 18.25 VIDEOSTRANI v 18.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET ,
18.50 ČUDNO, DA SE LADJA NE POTOPI, otroška oddaja
20.05 OSMI DAN, oddaja o kulturi 20.45 DOKUMENTAREC MESECA
NENAVADNE ZGODBE, 5. del 00.45 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
21.30 DNEVNIK • 21.45 POLETNA NOČ
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 15. del nadaljevanke 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE
18.30 Mostovi —19.00 Martin Krpan na koncertu v Mariboru — 19.30 Dnevnik — 20.00 Slovenski glasbeni dnevi — 20.45 Poročila — 20.50 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Oddaja iz kulture
SREDA, 6. VIL
8.45 — 12.00 in 17.35 — 00.00 TELETEKST
9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 17.50 VIDEOSTRANI
18.05 MOSTOVI, ponovitev 18.35 SAPRAMIŠKA
18.55 MISKOLIN
19.05 RISANKA ,19.30 DNEVNIK
20.05 ZAHODNJAK, ameriški film 21.50 DNEVNIK
22.05 POLETNA NOČ
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 16. del nadaljevanke 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE
GARFIELD, 5. del 00.55 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet na zaslonu — 20.40 Koncert Joan Faulkner — 21.35 Umetniški večer
studio
NEDELJA
8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako.... repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln,
11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa
NOVO MESTO — Predvidoma do konca meseca naj bi Komunala zamenjala po mestu velike kontejnerje za odpadke z lepšimi in boljšimi 700-litrskimi zabojniki na kolesih in s tem pripeljala h koncu že dalj časa trajajočo akcijo za odstranitev domala odprtih mestnih smetnjakov. Nove kontejnerje naj bi zaklepali. Bolje bo Komunala poskrbela tudi za pobiranje odpadkov v primestnih krajevnih skupnostih, saj bo redno odvažala smeti iz vseh krajevnih skupnosti v občini.
PRAZNIKA ČEŠENJ NE BO
Spored Studia D
PONEDELJEK
12.00 začetek programa — pesem tedna,
12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika—ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri
TOREK
12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gr«> studio D—jutri
SREDA
12.00 začetek programa, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena od daja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna teina, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
ČETRTEK,
12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
BRUSNICE — V Brusnicah letos ne bodo pripravili tradicionalnega praznika češenj, saj je spomladanska pozeba tudi pri njih močno prizadela sadno drevje. Kolikor bi lahko nabrali znanih hrustavk, bi bile po ocenah organizacijskega odbora češnjevega praznika sicer kakovostne, vendar bi jih bilo premalo, da bi prireditev lahko nemoteno izpeljali.
PETEK
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
SOBOTA
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre. studio—D jutri
TELEVIZIJCI V VINICI — Prejšnji četrtek je v Vinici, kjer so pred časom ustanovili prvi slovenski klub prijateljev TV Ljubljana, gostoval potujoči TV klub. To je bilo prvo gostovanje tega kluba, ki naj bi pripomogel k tesnejšim stikom med TV Ljubljana in gledalci. V viniškem kulturnem domu so televizijci prikazali nekaj novih oddaj, pogovor je tekel o delu, načrtih, težavah, pričakovanju gledalcev v tem delu Slovenije, o sprejemu televizijskih programov ir. o drugih zadevah, ki zanimajo tako televizijce kot gledalce.
DOLENJSKI LIST
13
VTEM TERMII 1| A C 7AIIIIUIA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V itm 1 tUNU VAo Z A IM Im A PRODAM —KUPIM —POSEST —ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE____________________________
tedenski koledar
Četrtek, 30. junija — Emilijana .tek, 1. julija — Julija Sobota, 2. julija — Oton Nedelja, 3. julija — Tomaž Ponedeljek, 4. julija — dan borca Torek, 5. julija — Cirila Sreda, 6. julija — Marija
LUNINE MENE 6. julija ob 12.36
kino
zadnji krajec
MIRNA PEČ: 8. 7. film Fletch — maskirani dedektiv
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. 6. (ob 10. uri — matineja) ameriški pustolovski film Dih smrti. 30.
6. — 2. 7. (ob 18. in 20.15) ameriški pustolovski film Dih smrti. 3.7. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Octo-pussy. 3. 7. (ob 20.15) ameriški pustolovski film Dih smrti. 4. in 5. 7. (ob 18. in 20.15) ameriški pustolovski film. 5.
7. (ob 10. uri — matineja) ameriški pustolovski film Octopussy. 6. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriško-italijanski wes-tern Sodni dan.
NOVO MESTO — DOM JLA: 1.
3. 7. francoska drama Pod satanovim soncem. 4. — 6. 7. ameriški film C'j o vek, ki je prebudil pekel.
službo dobi
VEČ HONORARNIH delavcev ali delavk, lahko tudi upokojenci, sprejmem za delo v vrtnariji in na kmetiji. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljena. Janez Aljančič, 64294 Križe 16. (P26-53MO)
stanovanja
ODDAM enoinpolsobno stanovanje na Ragovski za dobo enega leta. Informacije popoldne na tel. 24-704. (P26-78MO)
SAMSKO DEKLE išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. (3462-ST-26)
motorna vozila
AVTOMATIK A3ML, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 27-693. (3483-MV-26)
Z 750, letnik 1981, registrirano do 1989, prodam. Avsec, Štrit, Bučka, tel. 76-200, popoldne. (3485-MV-26)
126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23-355. (3491-MV-26)
JUGO 55 A, letnik 1986, prodam. Tel. 84-388. (P26-58MO)
OPEL KADET C 1200, letnik 1976, prodam. Dimitrije Fikič, Semič 4 b. (P26-37MO)
AVTOMATIC A3ML, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 25-953. (3532-MV-26)
R 4 TL, letnik 1981, prodam. Drago Žabkar, Dobruška vas 5, Škocjan. (3530-MV-26)
ZASTAVO 750, starejšo, prodam po delih. Tel. 47-744. (3528-MV-26) ZASTAVO 1300, letnik 1978, registrirano do 1989, ter moped avtomatik prodam. Jože Grlica, Paderšičeva 15, Novo mesto. (3492-MV-26)
JUGO 45, letnik 1984, in 126 P, letnik
1985, prodam. Telefon 25-862, popoldne. (3493-MV-26)
VW (hrošč), letnik 1964, ugodno prodam. Džankovič, Gor. Straža 53 (blok pri silosu). (3495-MV-26)
Z 101 mediteran, letnik 1982 in 1979, prodam. Franc Strajnar, Dol. Jesenice 8, Šentrupert, tel. 49-545. (3490-MV-26) MOTORNO KOLO MW K-100 RS ugodno prodam. Tomislav, Radeče, tel. (0601) 81-526, od 18. do 22. ure zvečer. (P26-29MO)
FIAT 126 P, prva registracija februar
1986, prodam. Telefon 86-268, po 16. uri. (P26-30MO)
126 P, letnik 1979, registriran do julija, prodam. Tel. 65-012. (P26-21MO)
SEVNICA: 1. 7. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Lady Chatterly. 2. in 3.7. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Lady Chatterly. 2. in 3. 7. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Orel pravice. 7. 7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Leto zmaja.
BREŽICE: 1. in 2. 7. (ob 20. uri) ameriški film Barva denarja. 3. 7. (ob 18. in 20. uri) in 4. 7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Veterani v akciji. 5. in 6.7. (ob 20. uri) hongkonški karatejski film Enoroki boksar.
ČRNOMELJ: 30. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zadnji zmaj. 1.7. (ob 20. uri) ameriški vvestern Silverado. 3. 7. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalka Maščevalec iz Miamija. 5. 7. (ob 20. uri) angleška komedija Zabava pri Larryju. 7. 7. (ob 20. uri) ameriško španski akcijski film Pekel Rio Abaha.
KRŠKO: 1. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Korenjaški vojak. 1.7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zakon orožja. 1. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zakon orožja. 1. 7. (ob 22. uri) ameriški erotični film Pocestnica. 3. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Zakon orožja. 4. 7. (ob 20. uri) domači film Taborišče Niš. 5.7. (ob 18. uri) italijanska komedija Miranda. 5. 7. (ob 20. uri) ameriški znanst.-fant. film Pre-dator. 6. 7. (ob 18. uri) ameriški film Tarzan in njegova prijateljica. 7.7. (ob 18. uri) ameriški znanst.-fant. film Predator.
Z 128, oktober 1985, 31000 km, prodam. Informacije po 16. uri na tel. 20-320. (P26-32MO)
R 4, letnik 1983, prodam. Feliks Cesar, Kettejev drevored 43, Novo mesto. (P26-34MO)
126 P, letnik 1980, prodam. Ogled popoldne. Kalin, Mali Slatnik 10 b. (3503-MV-26)
GOLF JGL/D, letnik 1984, prodam. Cena 17 M. Marija Papež, Gor. Gradišče 16, Dol. Toplice, tel. 65-395. (ček-MV-26)
Z 750 LE, letnik 1984, 23000 km, prodam. Lojze Bašelj, Lutrško selo 19, Otočec. (3506-MV-26)
GOLF JGLD, letnik 1985, rdeč, 34000 km, prodam. Branko Požun, Podbočje 41. Ogled popoldne. (P26-35MO)
R 4 TL, letnik 1979, obnovljen, ugodno prodam. Tel. 22-347. (ček-MV-26) APN 4, letnik 1982, in prikolico za osebni avto prodam. Tel. (068) 82-281. (P26-40MO)
PRODAM diesel kombinirano vozilo ZASTAVA 412 NF, letnik 1980. Tel. 81-966. (P26-43MO)
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel. 24-572. (P26-42MO)
DIANO, letnik 1978, prodam za 150 SM. Tel. (068) 33-144. (P26-36MO) LADO, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 23-857. (3489-MV-26)
R 4 prodam. Radovan, Brezovica 2, Šentjernej. (3534-MV-26)
DELE za R 4 in LADO prodam. Tone Konda, Vrh pri Škocjanu. (3488-MV-26) ZASTAVO 750, letnik 1977, registriran do decembra, prodam. Lado Mikla-' včič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej. (3497-MV-26)
JUGO 45 A, star dve leti, zelo ugodno prodam. Dolenjske Toplice, Roška cesta 10. (3498-MV-26)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. 84-595. (P26-19MO)
JUGO 45 lux, 86/1, rumen, garažiran, zaščiten, 12000 km, prodam za 9,2 M. Tel. 22-428. (3499-MV-26)
126 P, november 1978, obnovljen, prodam. Čiril Vide, Stranska vas 7, Novo mesto. (3500-MV-26)
R 4 GTL, letnik 1982, modre barve, prevoženih 58000 km, prodam za 470 SM. Tel. 45-010. (P26-22MO)
AVTO TAM 101 T 10, letnik 1975, ugodno prodam. Ivan Peterlin, Štrit 7 b, Bučka, tel. (068) 76-198. (P26-24MO)
Z 101, letnik november 1985, APN 6 in kasetofon z dvojno glavo prodam po ugodni ceni. Janez Grandljič, Hrastje 10, Mirna peč, tel. 84-358. (3501-MV-26) JUGO 45 Jetnik 1985, prodam. Špraj-car, Majde Šilc 2, Novo mesto. (P26-26MO)
DOLENJSKI LIST
melj, Kri SKUP
tozda.
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Crno-t, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
INA Dolenjskega lista je organ upravljanja Predsednik: Nace Stamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budia, Anton Jakše, Zdenkalindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije 15 skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 4 GTL, star dve leti, prodam. Jože Kos, Jablan 10, Mirna peč, tel. 84-332. (3502-MV-26)
126 PGL, star 8 mesecev, prodam. Dolnja Težka voda 23, Novo mesto. (3508-MV-26)
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do 6. 4. 1989, ugodno prodam. Anton Marjanovič, Gor. Laze 6, Semič. (3527-MV-26)
JAVO 350, letnik 1987, dodatno opremljeno z MS opremo, prodam. Tel. 45-231. (P26-54MO)
R 4 GTL, letnik 1985, bež barve, prevoženih 22.000 km, prodam. Janez Kos, Ločna 7, Novo mesto. (3523-MV-26)
Z 101, letnik 1979, prodam. Marjan Poglajen, Gorenja vas 5, Šmarješke Toplice. (3522-MV-26)
JUGO 45, letnik 1984, ugodno prodam. Gotna vas 32, tel. 27-585. (3526-MV-26)
GOLF JGL-diesel, letnik 1985, meta-lik, prodam. Stane Lah, Dol. Maharovec 31. Šentjernej. (3525-MV-26)
ŠKODO 110 R coupe, letnik 1974, in ZASTAVO 616-diesel, tovorno (B-kate-gorija), prodam. Brane Uhernik, Otočec 48. (3535-MV-26)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 20000 km, registrirano do junija 1989, prodam. Mile Ostič, Sevno na Trški gori 14, Otočec. (3524-MV-26)
R 4 GTL, letnik 1986 (19000 km), prodam ali zamenjam. Tel. (068) 20-330. (3513-MV-26)
Z 101 GTL, staro 4 leta, prodam. Brsan, gor. Straža — Pod Srobotnikom 34. (P26-44MO)
JUGO JGLD — S paket, letnik 1985, prodam. Roman Slak, Dol. Ponikve 16, Trebnje. (3514-MV-26)
BAG1 TS, letnik 1982, ZASTAVO 750 brez motorja, letnik 1984, in prikolico za živino prodam. Uhan, Rodine, Trebnje. (3517-MV-26)
TOMOS AVTOMATIK ML ugodno prodam. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica na Krki. (P26-61MO) TOMOS 15 SLC in BT 50 prodam. Tel. 42-411, Dol. Stara vas 23, Šentjernej. (P26-60MO)
Z 101, letnik 1984, prodam. Telefon popoldne 86-186. (P26-38MO) TOVORNJAK Hanomag (2,5 t) prodam. Cena po dogovoru. Janez Pešič, Do-lšče 19 a, Kostanjevica (bife). (P26-39MO)
NSU PRINZ 1200 C z rezervnimi deli, odlično ohranjen, prodam. Lado Hočevar, Hrastuljc 30, Škocjan. (3509-MV-26)
BMV 316, letnik 1979, pred kratkim generalno obnovljen, in SIMCO TAL-BOT HORIZON, letnik 1983, ugodno prodam. Zvone Jaklič, Gabrje 132, Brusnice. (351 l-MV-26)
PRODAM TOMOS elektronik 90 in čelado. Pirc, Drča 14, Straža, tel. 85-310. (P25-46MO)
GOLF, letnik 1981, v dobrem stanju, prodam. Tel. 22-889, od 14. do 20. ure. (3516-MV-26)
Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 24-374. (352l-MV-26)
Z 101, letnik 1984, in neregistrirano, letnik 1978, ter terensko vozilo, letnik 1974, prodam. Fink, Kettejev drevored 49/43, tel. 21 -826, int. 326. (P26-51 MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 47-488. (P26-45MO)
Z 101 GTL, letnik 1985, 36000 km, prodam. Tel. 65-316, od 17. ure dalje. (P26-49MO)
GOLF YX —bencin, letnik 1986-julij, prodam. Tel. 72-933. (P26-50MO)
Z128, letnik 1984, prodam. Informacije popoldne na telefon 65-467. (P26-52MO)
Z 750, letnik 1972, registrirano do marca 1989, prodam. Pungerčar, Dol. Mokropolje 28, Šentjernej. (3464-MV-26)
DAF 55, karamboliran, prodam. Telefon 25-519. (3465-MV-26)
LADO NIVO, januar 1988, prodam za 17 M. Tel. (068) 25-627, 23-540. (3466-MV-26)
Z 126 P, letnik 1979, registrirano do januarja 1989, prodam. Telefon 49-732. (3469-MV-26)
PRODAM pony expres avtomatik. Cena po dogovoru. Tel. (068) 25-547. (347 l-MV-26)
RENAULT 12, letnik 1975, prodam. Tel. 76-064. (3477-MV-26)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 24-908, po 15. uri. (P26-2MO)
APN 7, letnik 1986, eno leto nevožen, odlično ohranjen, prodam. Tel. 44-806. (3474-MV-26)
ZASTAVO 128,letnik 1986, prodam. Tel. 84-923. (3564-MV-26)
Z 750, letnik 1978, prodam. Tel. 23-293. (P26-79MO)
R 4 GTL, 1984, ugodno prodam. Ob potoku 6, Novo mesto, tel. 25-404. (356 l-MV-26)
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, prodam. Marjan Klobučar, Dobindol 24, Uršna sela. (3568-MV-27)
LADO NIVO, letnik 1982, prevoženih 63000 km, prodam. Tel. (068) 43-875. (3538-MV-26)
JUGO 45, letnik 1984, ugodno prodam. Silvo Plantan, Praproče 12, Straža. (3546-MV-26)
R 4 GTL, letnik 4/87, prodam. Tel. 21-793, Alojz Vrščaj, Lamutova 15 a. (3547-MV-26)
Z 750, letnik 1987, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 44-687. (P26-65MO)
Z 101, letnik 1984, ali OPEL KADET prodam. Tel. 44-317. (P26-66MO)
126 P, letnik 1978, prodam. Jože Blažič, Vel. Slatnika 24 a. (354 l-MV-26) ZASTAVO 750 in motorno kolo to-mos BT 50 prodam. Tel. 22-283, dopoldne. (3544-MV-26)
PRODAM Jugo 45, letnik 1982, potreben popravila, in Z 850 kombi, letnik 1982. Pavlič, Šukljetova 21 (Šmihel) Novo mesto. (3543-MV-26)
PEUGEOT 304, letnik 1974, prodam. Cena 230 SM. Tel. (068) 52-102. (3545-MV-26)
Z 128 ugodno prodam. Tel. 22-283, do 18. ure. (P26-69MO)
GOLFA, letnik 1979, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 25-550. (3564-MV-26) GOLF JGL, letnik 1982, registriran do aprila 1989, 70.000 km, garažiran, prodam. Tel. (068) 22-441 int. 526, dopoldne. (P26-70MO)
Z 101, letnik 1984, rumene barve, registrirana do aprila 1989, prodam. Ogled je možen po 14. uri. Tel. 24-150.
FICKA, letnik 1980, dobrega, prodam. Franc Seničar. Dol. Kamence 61, Novo mesto. (P26-73MO)
PRODAM škodo in diatonično harmoniko kucler. Drago Božnar, Slančji vrh 10, Tržišče. (3549-MV-26)
LADO 1300 S, letnik 1985, 23000 km, prodam. Bobnar, Kristanova 32, tel. 22-452, popoldne. (3550-MV-26)
VW 1200 J, letnik 1975, brezhiben, registriran dojunija 1989, injavo 350 ccm prodam. Dane Lozar, Rožanc 17, Črnomelj. (355 l-MV-26)
OPEL KADETT, letnik 1985/7, 1,3 LS, 5 vrat, 15000 km, rdeč, prodam. Tel. 85-118. (3555-MV-26)
R 4 TL, letnik 1979, in plinski bojler ugodno prodam. Tel. (068) 23-174. (ček-MV-26)
Z 101 GTL 55, staro 2,5 leti, rumeno, prodam. Tel. 72-715 ali 72-224. (3556-MV-26)
ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirana do aprila 1989, prodam. Jovan Matijevič, Tomšičeva 7, Brežice. (3557-MV-26)
R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 60.000 km, prodam. Jože Bregar, Turo-polje 15, Šentjernej, tel. 42-042. (P26-74MO)
ZASTAVO 101 GTL, pet vrat, letnik december 1985, prodam. Tel. (068) 23-393. (3559-MV-26)
126 P, kombi Z 850 — kason ter avtomobilsko prikolico ugodno prodam. Tel. 44-301 int. 32,44-747. (P26-76MO) PRODAM JUGO 45 A, star dve leti. Košir Tone, Cegelnica 52, 68000 Novo mesto.
prodam
TELEVIZOR Iskra, barvni nov, z daljincem, prodam. Telefon 26-215. (3504-PR-26)
SPALNICO, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 43-790. (3505-PR-26) ŠOTOR za 6 oseb poceni prodam. Tel. 23-717. (P26-37MO)
UGODNO PRODAM žago Stihi 051, voz, kravo in mlin šrotar. Maks Stariha, Partizanska 4 a, Črnomelj. (3479-PR-26) PRODAM nemške tribarvne goniče, stare tri mesece, in traktor Ferguson 65 (52 KM) v dobrem stanju. Oglasite se po telefonu 79-667 proti večeru. (3461-PR-26)
KOZLIČA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Ivan Blažič, Dečno selo 50, 68253 Artiče. (3467-PR-26)
PRODAM za kampiranje dve plinski bombi, kuhalnik in dve novi spalni vreči. Informacije na telefon (068) 24-009. (3470-PR-27)
PRODAM popolnoma novo peč za centralno kurjavo Ekonomik 32 KW, bojler (100 1) in ekspanzijsko posodo (35 1). Tel. 23-573, zvečer. (P26-5 MO)
AVTO PRIKOLICO, večjo, prodam. Tel. 51-278. (3480-PR-26) ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (410 1), malo rabljeno, prodam. Oglasite se na tel. (068) 61-697. (P26-13MO)
DVE KOZI, stari eno leto, prodam. Tel. 81-449. (P26-6MO)
MIZARSKO KOMBINIRKO SCM prodam. Tel. (061) 852-504. (P26-15MO)
KOTEL za žganjekuho (250 1) prodam. Tel. (061) 448-038. (P26-17MO)
kmetijski stroji
posest
PRODAM 80 1 kompresor in vrtalni stroj do premera 16 mm, 12 brzin in vrtanje levo in desno. Tel. 84-923. (3564-PR-26)
COMMODORE 64 s kasetofonom in literaturo prodam. Telefon (068) 42-561. (3563-PR-26)
LEPO brejo telico simentalko prodam. Gorenja vas 25, Mirna. (3528-PR-26) BUKOVA DRVA in les za punte prodam. Jakše, Boričevo 6, tel. 27-307. (3542-PR-26)
UGODNO prodam globok otroški voziček, športni voziček in stajico. Tel. 26-660. (P26-71MO)
PRODAM KOMPRESOR 1101 — trifazni in alternator iskra 12 V 33 A za traktor. Tel. 21-541 dopoldne, 86-295, popoldne, Hrovat. (3558-PR-26) KUHINJSKE elemente (Marles mak-sima) oranžne barve (4 m), letnik 1976, hladilnik, štedilnik (4 plin, 2 elektrika), kiperbusch, TV atlas črno-beli, otroško posteljico z jogijem prodam. Tel. 23-685 ali 27-592, popoldne. (3552-PR-26) POCENI prodam dva fotelja neptun in posteljo z jogijem. Tel. 22-757. (3567-R-26)
POCENI prodam televizor ČB, hladilnik, dirkalno kolo, kuhinjske omarice »Orhideja«, vse malo rabljeno. Tel. 27-791. (P26-80MO)
PRODAM 9 tednov stare psičke dobermane. Silvo Pečaver, Birčna vas 47. (P26-56MO)
NOVO ČELADO »kiwi« številka 58 ugodno prodam. Tel. (068) 81-373. (P26-55MO)
MOTORNO ŽAGO Alpina 070, malo rabljeno, poceni prodam. Anton Marjanovič, Gor. Laze 6, Semič. (3527-PR-26)
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 25-895. (3512-PR-26) KUHINJO ORHIDEJA (rumena) in garderobno omaro »Tonko« z drsnimi vrati prodam. Tel. 23-288, po 19. uri. (3484-PR-26)
ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1) ugodno prodam. Tel. 27-776. (P26-47MO)
PRODAM samske koze, mladiči primerni za zakol. Tel. 81 -966. (P26-34MO) 2000 kom silikatne opeke prodam. Tel. 24-793. (3486-PR-26)
BUKOVA DRVA prodam. Jakše, Boričevo 6, Novo mesto. (P26-20MO) PRODAM novo peč za centralno Tam Stadler (35000 kalorij) za 140 SM. Informacije na telefon (061) 866-188. (P26-27MO)
PRALNI STROJ, star šest let, ugodno prodam. Miran Ilič, Mestne njive 4 a, Novo mesto. (P26-33MO)
pet
left
VEČ PARCEL kmetijskega zemljišča (njive, travnike in gozdove) v Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Cvetličarna Štefan Knafelc, Tržaška 75, Ljubljana, tel. (061) 263-993. (3472-PO-26) HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam po ugodni ceni. Ogled od 14. ure dalje. Grmovlje 18, Škocjan. (3478-PO-26)
VIKEND pri Kostanjevici na Krki prodamo. Vodovod, elektrika in garaža v hiši. Informacije po telefonu (061) 441-728. (P26-4MO)
HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Novega mesta, površina približno 6 ha, prodam. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«. (P26-16MO)
STARO HIŠO z nekaj zemlje na Dolenjskem (blizu Tržišča) ugodno prodam. Ljudmila Ručman, Ulica prvoborcev 6, 61430 Hrastnik. (P26-8MO) POSESTVO v okolici Brežic prodam. Novejša hiša, gospodarska poslopja in 7 ha zemlje. Jožica Gcrjevič, Ravne 52, 68272 Zdole, Tel. (055). 34-248. (P26-I2MO)
NA SREMIČU pri Krškem ugodno prodam parcelo (cca 80 arov), možna gradnja zidanice. Dostop ugoden, voda in elektrika v bližini. Tel. (068) 79-187 po 20. uri). (3494-PO-26)
NA VINJEM vrhu nad Tomažjo vasjo prodam vinograd, sadni vrt in košenico. Parcela je zazidljiva, dovoz možen, elektrika je na parceli. Tel. 26-772. (P26-23MO)
ZEMLJIŠČE (cca 12 arov) ob asfaltu, 5 km od Novega mesta, prodam. Telefon 22-975. (3507-PO-26)
MANJŠO HIŠO z zemljiščem (2300 m2 — gozd, vrt, njiva, potok) v bližini Mirne prodam. Tel. (065) 31-811 int. 264, ob delavnikih. (P26-46MO) VIKEND in sadovnjak (20 arov) 3 km iz Novega mesta, prodam. Tel. 25-857. (3519-PO-26)
NA IZJEMNO ugodni lokaciji v Stari vasi pri Bizeljskem po zmerni ceni prodam 59.54 a zemljišča. Deloma še živ stari vinograd, deloma opuščen vinograd oz. zemljišče, primerno za napravo vinograda na mivki oz. kremenčevem pesku, cca 500 m od glavne ceste (jugozahodno pobočje). Podrobnejše informacije dobite pri mojem zastopniku, odvetniku Jožetu Rutarju v Brežicah, tel. št. (068) 61-134, vsak delovni dan. Na ta naslov lahko pošljete tudi pismene ponudbe. (P26-25MO) PARČELO (cca 1600 m2) v Novi gori pri Prečni, primerno za majhno hišico z vrtom, in gozda ter vinograda prodam. Naslov v oglasnem oddelku. (3224-PO-24)
PRODAM novo manjšo stanovanjsko hišo, primerno za vikend, v Vinjem vrhu pri Škocjanu ali zamenjam za novejši avto z doplačilom. Informacije po telefonu popoldne (061) 40-967. (P26-67MO) UGODNO prodam polovico stanovanjske hiše — trisobno stanovanje, z garažo in vrtom na lepi lokaciji v Novem mestu. Možna tudi zamenjava za manjše stanovanje v bloku. Informacije na telefon (068) 23-785, od 18. do 19. ure. (3554-PO-26)
PRODAM obračalnik, plug za traktor TV in kosilnico Moto Benassi. Kumljanc, Jerman vrh 16, Bučka. (3460-KS-26) KOSILNICO BCS in traktorsko prikolico Tehnostroj Ljutomer (3 tone) ter traktorsko škropilnico (200 1) prodam. Alojz Prijatelj, Ravnik 23, Šentrupert, tel. 40-190. (P26-1MO)
TRAKTOR TV 523, dobro ohranjen, prodam. Sandi Fišter, Mokronog 32. (P26-3MO)
TRAKTOR TV 420 prodam. Cena po dogovoru. Letnik je 1984. Peter Novak, Hudo brezje 15, 68293 Studenec. (P26-7MO)
TRAKTOR Ferguson (35 KM), gumi voz (15 col), motorno žago Husquarna ter žago Stihi 08 prodam. Dušan Pungarčič, Dvorce 6, Brežice. (P26-11MO) PRIKOLICO za multikultivator prodam. Kocjančič, Birčna vas 15, Novo mesto. (3481-KS-26)
PRODAM traktor znamke deutz, star t let, dobro ohranjen. Informacije na telefon Senovo (068) 798-441, vsak dan proti večeru. (P26-77MO)
TRAKTOR IMT 533, star 9 let, prodam. Stane Maver, Češnjice 9 pri Zagradcu ob Krki. (P27-75MO)
KOT novo traktorsko prikolico z dvojnimi kolesi in zračnimi zavorami prodam. Tel. 65-715, Slavko Mišmaš, Budganja vas 14, Žužemberk.
ZETOR 52-11 prodam. Saje, Gor. Kamenje 14, Novo mesto, tel. 25-858. (3533-KS-26)
ZAMENJAM krožne brane (uvožene iz Nemčije) za lepo tele. Tel. (061) 772-696. (3531-KS-26)
TRAKTOR masej ferguson 25 s koso ugodno prodam. Tel. (068) 52-169. (P26-48MO)
ŽITNI KOMBANJ zmaj 780 prodam ali menjam za traktor. Hudina, tel. 79-379. (3515-KS-26)
TRAKTOR URSUS 35, letnik 1972, prodam. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica. (P26-62MO)
PRODAM obračalnik panonija 2,20 za traktor po zelo ugodni ceni. Milan Pes-totnik, Mačkovec 15, Dvor. (P26-64MO) PRODAM motokultivator in frezo gorenje muta. novo. Cena 200 SM. Kocjan, Zaboršt 5, Škocjan-Bučka, tel. zvečer 76-205. (3553-KS-26)
PRODAM tračni obračalnik SIP 220 ter bočno koso za traktor URSUS. Dragan, Šentjurje 7, Mirna peč, tel. 84-361. (3558-KS-26)
TROSILEC za hlevski gnoj, skoraj nov, ugodno prodam. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto, tel. 27-814. (3510-KS-26)
ŽITNI KOMBAJN Fahr prodam ali zamenjam za novejši traktor. Tel. 20-549. (3487-KS-26)
ZETOR 49-11 (860 ur) prodam. Erk-lavec, Babna gorica 23, Škofljica. (P26-21 MO)
razno
OPRAVLJAM kakršnakoli strojepisna dela na domu. Tel. 26-838. (3562-A-26)
preklici
JOŽE HREN, Zalisec 3, Žužemberk, prepovedujem MARIJI MOHORČIČ iz Zalisca vožnje in hojo po travniku in njivi ter odlaganje kamenja in odpadkov. Istočasno opozarjam vse, naj ne povzročajo škode po mojih parcelah. (3457-PK-26)
čestitke
Dobri in skrbni mami MARTINI FRANČIČ iz Stare vasi 23 pri Šentjerneju, ki te dni praznuje 50. rojstni dan, iskreno čestitajo in ji želijo vse najboljše vsi, ki jo imajo radi. (P26-63Mb)
obvestila
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo Avtokleparstvo-ličarska delavnica Avgust Modic, Belokranjska c. 22, Novo mesto, zaradi letnega dopusta zaprta od 1. julija do 30. julija. Se priporočamo! (3518-OB-26)
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Fl-GELJ vam nudi kompletna popravila (izolacija, plin, kompresorji). Naše geslo je: kvalitetno in pošteno delo! Tel. (062) 301-893. (P26-9MO)
ANSAMBEL STOPAR iz Mengša igra na vrtni veselici na Rdečem kalu pri Dobrniču v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri. (3496-OB-26)
PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Zagreb, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041)418-014. (2741-OB-20)
HITRO IN KVALITETNO barvam in lužim vse vrste ograj, oken, vrat... Tel. 21-646 od 20. ure dalje. (P26-28MO)
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 81. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
ANGELA MARENTIČ
iz Kašče 8, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, kolektivom Iskre ice Lj t organ
ja ter godbi iz Črnomlja. Vsem še enkrat najlepša hvala!
* - 1 Semič, Rašice Ljubljana, osebju zdravstvenega doma Črnomelj, posebno dr. Limani Burhanu za dolgoletno
zdravljenje, organizaciji ZZB Semič, govornicama Nežki Bezek in Martini Jakša, pevskemu zboru iz Crnoml-
Žalujoči: vsi njeni
IZOLACIJE - servis zamrzovalnikov! Viktor Pajek, Ptujska cesta 89, Maribor — tri leta garancije! Telefon (062) 413-606, vsak dan osebno od 8. do 10. ure in od 17. do 18. ure. S preizkušeno triletno garancijo in večletno prakso na zamrzovalnikih vam obnovim staro izolacijo, če toči, rosi ali od zunaj ledeni. Delam z uvoženim materialom in sodobno tehnologijo. Prihranite pri porabi elektrike in zamrzovalniku podaljšate življenjsko dobo za 4 do 8 let. Se priporočamo!
LJUBITELJI DOBRE KAPLJICE, gostinci, gasilci, za vaše veselice enkratna priložnost! Zelo kvalitetno belo vino iz Plješivice prodajam po 600 din liter. Večjo količino od 1000 litrov tudi sam dostavim. Zvonimir Tomac, D. Reka 5, Jastrebarsko (za vinsko kletjo prva ulica levo). (3336-OB-24)
Crispy bogastvo celega zrnja
Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA.
Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih.
Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja.
Naučite se začeti dan s Crispy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce.
Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa.
Crispy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri.
Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite.
§) Ljubljana, TOZD Mlini
PIŠECE: ZA PRAZNIK SREČANJE BORCEV
PIŠECE — Krajevna skupnost bo v soboto slavila svoj praznik. Ob desetih bo v šoli svečana seja skupščine KS, v
{trosvetnem domu bo 3. zasedanje vodnega zbora skupnosti borcev Kozjanskega odreda in aktivistov s Kozjanskega, v gasilskem domu pa srečanje borcev 2. bataljona VDV in svojcev padlih borcev tega bataljona s podelitvijo monografije. Ob 12. uri se bodo borci in krajani zbrali pri spomeniku, kjer bodo odkrili spominsko ploščo borcem 2. bataljona VDV. Domačini bodo pripravili kulturni program. Za udeležence zbora v Pišecah bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz od brežiške železniške postaje do Pišec in nazaj.
60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA BLANCA
BLANCA — Letos praznuje gasilsko društvo Blanca 60-letnico uspešnega delovanja. Praznovanje bodo zaokrožili v nedeljo, 3. julija, s kulturno-za-bavno prireditvijo na Blanci. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat srečelov, za katerega so številne dobitke prispevale delovne organizacije in obrtniki pretežno iz sevniške občine. Z denarjem, ki ga bodo zbrali na ta način, bodo blanški gasilci posodobili in dopolnili gasilsko opremo, ki jo pri svojem koristnem družbenem poslanstvu nadvse nujno potrebujejo.
REZERVNI OFICIRJI NA GORIŠKEM
TREBNJE — Občinska konferenca ZRVS Trebnje je pretekli teden organizirala strokovno ekskurzijo za rezervne vojaške starešine. Udeležilo se je je 86 rezervnih vojaških starešin. Obiskali so Goriški muzej v Solkanu, kjer so se seznanili predvsem z muzejskimi dokumenti in eksponati s soške fronte. Kasneje pa so si ogledali terene, kjer so potekali boji na soški fronti. Pokrovitelji strokovne ekskurzije, ki so jo v trebanjski občini vpeljali kot novo obliko dela, so sekretariat za ljudsko obrambo, KPD Dob, Iskra Mokronog in Dana Mirna.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ŽUMBERAK — GORJANCI
KRŠKO — Danes se bodo v Krškem sestali delegati skupščine skupnosti spominskega področja Žumberak — Gorjanci. Na seji skupščine bodo sprejeli zaključni račun za preteklo leto in dopolnila ter spremembe statuta skupščine in izvolili novo vodstvo.
Dragi ate, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bridka bolečina.
V SPOMIN
10. julija bo minilo žalostno leto, odkar smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, deda in brata
IVANA GJERKEŠA
iz Mahovnika 28, Kočevje
Hvala vsem, ki ste nam bili v pomoč, ga imeli radi in vam je ostal v lepem spominu.
Vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli...
ZAHVALA
Tiho in nepričakovano nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
MARIJA PLANTAN
iz Velikega Podljubna 6
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izkazano sočutje in pomoč. Posebna zahvala sosedom Bukovčevim, Grandovčevim, Hrovatovim in Berusovim za nesebično pomoč in podarjene vence, delovnim organizacijam Labod-TOZD Ločna, DO IMV-TOZD TA Novo mesto, patronažni sestri Hostnikovi in župniku za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru Ruperč vrh za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
SREČANJE INVALIDOV
RIBNICA — Invalidi Dolenjske se bodo srečali 2. julija v ribniški občini. Domačini jim bodo razkazali ribniške zanimivosti, nakar se bodo odpeljali na ogled partizanske bolnišnice Ogenjca, kjer bo izveden kulturni program; za zaključek bo pri domu na Travni gori družabno srečanje z bogatim srečelovom. Srečanje organizira društvo invalidov iz Ribnice in se ga bo udeležilo blizu 300 invalidov iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Grosuplje in Kočevje, seveda tudi iz Ribnice.
VIDEO TEDEN
KOČEVJE — V mladinskem klubu v Kočevju je že od ponedeljka in bo še do petka tako imenovani video teden. Vsak dan od 15. do 19. ure prikazujejo po dva akcijska videofilma. Za zaključek tedna bo še razgovor na temo »Nasilje na filmu«. Video teden poteka pod strokovnim vodstvom kina Jadran iz Kočevja, mladinska organizacija izbira program, filme pa dobavlja kočevski Videocenter. Če bo video teden uspel in če bo zanj na razpolago denar, nameravajo podobne tematske video tedne organizirati v bodoče po enkrat na mesec.
Nenadoma seje zaključila življenjska pot
MOJCE DOLMOVIČ
Iskreno in marljivo tovarišico bomo ohranili v lepem spominu. Delavci Vzgojno varstvene organizacije Novo mesto
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
IVAN GOLTES
borec NOV Malence 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za ustno in pisno izraženo sožalje ter podarjene vence in cvetje. Še posebno se za nesebično pomoč zahvaljujemo družini Jordan, tov. Miri Kuhar, KO ZZB Kostanjevica na Krki, tov. Divjaku, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, TCP Djuro Salaj — delavcem restavracije, KPD Dob, Kostanjeviškemu oktetu za zapete žalostinke, tov. Čuku za besede slovesa ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Slavica, Jožica, Sonja z družinami, Vida z možem, Silva in Žiga ter ostalo sorodstvo
Skrb, delo in trpljenje, dragi ata,
bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka
JANEZA PRDANOVIČA
iz Tribuč 34,
ki nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, in znancem za podarjene vence inevetje ter za pisno in ustno izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo Osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za pomoč pokojnemu med trpljenjem, DO Novost in 1MV Črnomelj, godbi na pihala iz Črmolja, GD in ZZB Tribuče, LD Adlešiči. Posebna zahvala govornikom Antonu Mileku, Janku Jankoviču in Tinetu Željku za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Najlepša so leta ti cvetela, ko usoda kruta ti življenje je vzela.
V domu našem je praznina, a v srcih naših neizmerna bolečina.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v komaj 19. letu tragično zapustil dragi sin, brat, vnuk, striček in nečak
JOŽE GAZVODA
s Sel pri Zajčjem vrhu 3
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam pomagali, sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, IMV-oddelku III, vaščanom in mladincem s Sel, posebno Angelci za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter župniku za lepo opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega Jožeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama, oče, brat Franc z družino, sestri Martina in Rezi z družino, stari mami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je v 27. letu nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, nečak, stric in svak
RUPERT ' RAMOVŠ
iz Kamnja pri Šentrupertu
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in svete maše zanj ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede, pevskemu zboru Šentrupert za lepo petje, GD Šentrupert za lepo organiziran pogreb in besede slovesa, kolektivu KZ Trebnje za pomoč ter sošolcem in mladincem za slovo ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Kje ste, ljuba mama, kje vaš zlati je obraz, kje so vaše pridne roke, ki so delale za nas?
V SPOMIN
ANČKE MRGOLE
iz Klenovika pri Škocjanu
27. junija je mnilo leto dni, odkar so žalostno zapeli bližnji zvonovi v slovo naši nadvse dobri mami in sestri. Hvala vsem, ki se naše zlate in skrbne mame še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: sinova Peter, Tone, hčerke Martina, Tončka, Anica, Majda in Marica z družinami
V SPOMIN
27. junija sta minili dve žalostni leti, ko nas je zapustil moj ljubi mož, ata, stari ata, brat, stric
LADISLAV DOLES
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi
Tiho si odšel od nas, v tvoji hiši ostala je praznina, a v srcih naših globoka bolečina.
V SPOMIN
5. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
TOMAS ŠAJATOVIČ
iz Metlike
Hvala vsem, kateri obiskujejo njegov tihi dom.
Njegovi: mama, oče in sestra
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak, stric in prijatelj
KAREL PLANINC
iz Črnomlja
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in se od pokojnika v tako velikem številu poslovii na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo OZ Črnomelj za organizacijo pogreba in govorniku tov. Stanetu Jevščku, kakor tudi Združenju šoferjev in govorniku tov. Francu Korelcu za poslovilne besede, črnomaljski godbi, pevskemu zboru upokojencev, DO Iskre Semič, DO Unior Stari trg, Zdravstvenemu domu Črnomelj ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
is
IGOR KO
%
%
>
%
*
%
%
%
%
*
5
%
%
*
2*
Znanje sije nabiral po svetu in je prvi Slovenec, kije doktoriral iz teorije in zgodovine filma, iz stroke, ki jo kot asistent predava Študentom A kademije za gtedaliSče, radio in televizijo v Ljubljani. Predmet je nov in je šele v šestdesetih letih prodrl v učne programe.
Igor Koršič je v Ljubljani od 1981, prej pa je s presledki preživel petnajst let na Švedskem. Svojo doktorsko disertacijo je letos branil na stockholmski univerzi Kadar le utegne, obišče svoje rodno Arnovo selo, sicer se pa počuti po vsodtoma, v Ljubljani in na Švedskem, razlika je le v delovnih pogojih zaradi različnih materialnih možnosti Igor sodi med ljudi ki pojmujejo pomanjkanje časa kot privilegij. Štroki se poveča tudi v prostih urah, zanjo živi in žeja ga po novih spoznanjih. Predmet, ki ga predava, je še mlad in nima teoretske tradicije, kot na primer primerjalna književnost, zato je na tem področju precej zamude. Veliko je tudi neproduktivnih sporov in Koršič jih poskuša odpravljati z umeščanjem teorije filma v širši zgodovinski in teoretični okvir. Pri nas je po njegovem prepričanju treba predvsem povedati, kaj je kaj.
»Začetek je težaven, ker je film izredno dostopen, po drugi strani pa teoretično zelo zahteven, saj kot avdiovizualna komunikacija združuje
vse, od govora do fotografije. Film je poleg tega zelo privlačen. Zanj se tudi pri nas zanima širok krog ljudi in jim je bolj na razpolago kot literatura. Zaradi tega ga nekateri izrabljajo za dokazovanje pravilnosti svojih miselnih konceptov, po drugi strani pa se vsak čuti poklicanega, da ga kvalificirano vrednoti. Marsikateri avtor po svetu ima zato težave in v filmih Fellinija in Tru-faulta so odlične scene, v katerih avtorja razpravljata s takimi vsevednimi kritiki,« je razlagal Koršič.
V Ljubljani manjka za resno teoretsko raziskovanje predsem dobra knjižnica. Zametek je na akademiji, vendar je to premalo. Po svetu ustanavljajo vse več filmskih institutov, pri nas pa je to vse skupaj združeno, ker je umetniška šola na univerzi Po Koršičevem mnenju imamo pri nas več možnosti, kot jih uresničimo. Imamo živo filmsko kulturo, vendar se ta živost izgubi v zavrtosti kulturnih ustanov. Pri filmu pogosto deluje negativna selekcija. Na kakovost filmske proizvodnje bi se morali veliko bolj načrtno pripravljati predvsem v scenaristični fazi, ne pa čakati, da se bodo rodili geniji, ki bodo vse zmogli
V Ljubljani je za teoretika Koršiča najbolj spodbudno izredno živo zanimanje študentov za film. Mladi se tukaj razlikujejo od mladih na Zahodu, ker nekatere bistvene stvari više vrednotijo kot pragmatični zahodnjaki V začetku je mislil, da jih tako doživlja zaradi čustvene privrženosti, zato tega še nikoli ni izrekel Zdaj ve, da je tako. Strinja se s Čehom Milanom Kundero, ki živi in predava v Parizu, da seje v teh predelih ohranilo nekaj duhovne tradicije stare Evrope, najbrž zaradi tega, ker ni tistega bliskovitega tehnološkega razvoja kot na Zahodu. Tu je bila stara A vstrija, ki je imela nekatere stvari zelo dobro urejene, pa smo jih prehitro pozabili. Vzemimo samo šolstvo, kjer so že tedaj naredili velike reforme, mi danes na primer znova odkrivamo gimnazijo. JOŽICA TEPPEY
t
0
0
0
0
0
*0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
t
0
0
%
0
0
l
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
P
0
0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
€
0.
0
0
0
0
0
Potegnil ga je iz kopriv
Parada in spretnostna vožnja na 5. mednarodnem srečanju motoristov — L. Šeme z motorjem FN iz le-
ta 1927
TREBNJE — Zadnji trije dnevi minulega tedna so bili v tem kraju v znamenju 5. mednarodnega srečanja motoristov, ki ga je pod pokroviteljstvom Tesnil pripravila motoklub sekcija pri AMD Trebnje. Tudi letos so bili organizatorji zadovoljni z udeležbo, saj seje v ta del Dolenjske pripeljalo kar 260 motoristov, med katerimi je bilo letos največ iz domačih klubov, petdeset pa jih je bilo tudi takšnih s tujimi registracijami.
Soboto dopoldan so namenili družabnim igram motoristov, zvečer pa so v gostilni Kolenc na Mirni pripravili pravo zabavno srečanje, kjer so podelili vrsto nagrad tako in drugače zanimivim motoristom. Dvainsedemdesetletni Edi Jovan iz Izlak je bil najstarejši motorist, še ne osemletni Toni Turk iz Zagorice pri Trebnjem pa najmlajši. Z najstarejšim motorjem seje na srečanje pripeljal Lojze Šeme. Nagrado za udeleženca, ki je do Trebnjega prevozil največ kilometrov, je dobil Italijan Silvo Dandren, med domačimi motoristi pa je bil te pozornosti deležen Josip Perasič iz Osijeka. Seveda so tudi letos izbrali motorista z najdaljšim uhanom in brado.
Osrednji del srečanja je bila nedeljska parada in spretnostna vožnja, ki je veljala tujli za slovensko prvenstvo.
Lojze Šeme, šofer Integrala iz Ivančne gorice, je spretnostno vožnjo med keglji odpeljal na starini izleta 1927 in v originalni motoristični uniformi iz tistih časov.
S starimi motorji ima Lojze zanimiv konjiček, ki mu vzame kar precej časa in denarja. Angleški izdelek FN izpred 60 let, s katerim seje pojavil v Trebnjem, je odkril pred 20 leti odvrženega v koprivah in se lotil obnove. Nekaj delčkov je dobil iz tujine, druge pa je s pomočjo prijateljev naredil sam.
Čudno za današnji čas ni le ogrodje, ki je popolnoma brez vzmetenja, temveč tudi motor, ki še najbolj spominja na tistega, ki ga uporabljajo žagarji. Ima veliko kolo vztrajnika, vidijo se vzmeti ventilov, za poznavalce elektrike pa bi
• Prva polovica življenja mineva, ko si kvariš zdravje, druga pa, ko ga popravljaš.
LEONARD
bila zanimiva tudi električna tuljava, nameščena zunaj motorja. To zgodovinsko čudo ima tudi prikolico in doseže hitrost do 70 km na uro. Vozilo ni registrirano, takoj po vojni pa je imelo tabilo S-6 2462, s katero se Šeme še danes vozi po cesti. »Miličniki me sicer ustavijo, vendar ko vidijo to čudo, niti ne vprašajo za dokumente. Doma imam še pet podobnih motorjev. Prodal ne bom nobenega, saj gre tudi za našo motoristično preteklost, niti za 15.000 mark ne, kot so mi ponujali Avstrijci,« je povedal Lojze Šeme.
J. PAVLIN
Lojze Šeme na svojem »oldmotoiju.« (Foto: J. P.)
S sekiro na zabavo
V Ziljah ustanovili društvo cepačev — V sezoni nasekajo od 70 do 100 voz drv — Delo in zabava
ZILJE — Še pred 20, 15 leti iz Zilj, obkolpske vasi med Vinico in Preloko, skorajda nihče ni bil v redni službi. Tudi mladi so precej ostajali doma na kmetijah in kljub vsakdanjemu trdnemu delu seje zlasti ob večerih, nedeljah pa pozno jeseni in pozimi našel čas tudi za druženje in veselje. Danes fantovskega petja ob večerih ni več slišati, tudi plešejo ne več po domovih, kot so včasih, tudi na prejo več ne hodijo, še vedno pa se zberejo pri ličkanju, kjer utegne biti tudi dandanašnji zelo veselo.
Pred časom pa so fantje in možje iz Zilj neko delo spremenili tudi v družaben dogodek. »Pred kakšnimi 15 leti, ko so jeseni kvartali in pili, je eden iz družbe predlagal, da bi šli k njemu drv nacepati, on pa bo pripravil jedačo in pijačo,« je začel pripoved Slavko Pa-vlakovič, zanimiv in duhovit pripovedovalec. »Scepali so kakšnih pet voz drv, potem pa pozno v noč posedeli ob vinu, rakiji, šunki, klobasi in povitici. Pa brez pesmi ni šlo ne v hiši ne zunaj nje, tako da tudi drugi niso mogli spati. Naslednjič je šla vsa družba k drugemu pa k tretjemu in tako do kraja, in povsod seje stvar ponovila.« Tako so se rodili ziljski cepači.
Ko so se tudi ti kraji odprli in so se mladi začeli zaposlovati in odhajati z doma, je ta novi koristni običaj in družabno srečanje hkrati zamrl, pred štirimi leti pa so ga obudili. »Vsako leto
Klub za zdrave in bolne
V Toplicah so se odločili za počitniški program
ŠMARJEŠKE IN DOLENJSKE TOPLICE — V teh zdraviliških krajih so našli novo obliko za pridobivanje domačih gostov — počitniške klube. Krkin tozd Zdravilišča je v Šmarjeških Toplicah s počitniškim klubom poskrbe. za sedemdnevni program za vse goste, ki žele počitnice preživeti drugače. V tem programu je pogovor z zdravnikom, vsako jutro skupna telovadba, sprostitvena terapija, vsak dan gre vsa skupina na eno od peš poti v okolico doma, na programu je sončenje in kopanje, tehniška šola, daljši izlet po Dolenjski, skratka, gostom v klubu ne bo nikoli dolgčas, saj bodo ob večerih tudi družabni plesi in igre ter prireditve za goste. Tak počitniški program, ki se pričenja 15. julija in se tja do septembra nadaljuje vsak sedmi dan, velja 340.000 din.
• v prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v zdravilišču Dolenjske Toplice za 16 odst. manj nočitev, kar pa je za izven sezonsko obdobje še vedno ugodno. V Šmarjeških Toplicah je bila zasedenost 93-odstotna, v obmorskem zdravilišču v Strunjanu pa so imeli tričetrt večjo zasedenost kot v prejšnjem letu. Enako zasedenost kot v lanskem letu je imel hotel Otočec, slabše pa gre hotelu Kandija. Predvsem na račun zdravilišča v ‘Strunjanu je bilo v prvih petih mesecih kar za 21 odst. več tujih gostov, na račun drugih tozdov pa se je število domačih gostov zmanjšalo za 7 odst.
Za podoben počitniški klub so se odločili tudi v drugem zdravilišču, Dolenjskih Toplicah. Tam bodo zdravili bolečine v križu, saj je to ena najpogostejših težav sodobnega človeka. Pro-
gram zdravljenja v Dolenjskih Toplicah je desetdnevni in ga izvaja skupina strokovnjakov, ki jo vodi specialist fiziater, sodelujejo pa še fizioterapevt, medicinska sestra in maser. Udeleženci tudi tu ne bodo prikrajšani za razvedrilni program. Poleg razstav, koncertov in drugih nastopov bo v programu za goste izlet, dvakrat na teden pa tudi piknik na gozdni jasi.
V obeh zdraviliščih čakajo predvsem tiste goste, ki imajo v teh časih denar, saj je že opaziti, da seje zmanjšalo število gostov, ki so jim zdravstvene storitve poravnavale zdravstvene skupnosti. Na predstavitvi programov so prikazali tudi novi dosežek na propagandnem področju — multivizijsko predstavitev ponudbe naših zdravilišč in Dolenjske.
J. PAVLIN
r
jeseni, ko je Čas za cepanje drv, se nas zbere do deset in cepačija traja, dokler niso vsa drva scepana.« Frantje in možje pridejo vsak s svojo dobro nabrušeno drvnico, kot v teh krajih pravijo večji sekiri (manjša je nožek), in vesela cepačija se začne. »Vsak mora pripraviti toliko drv, da jih ostane vsaj toliko, da jih potem še sam pol dneva cepa. Drva morajo biti rezana na panjičke, naenkrat pa jih scepamo pet do sedem voz. Kdor jih pripravi premalo in jih prehitro scepamo, ga dražimo, daje slab gospodar in da se bo pozimi slabo grel. Če pa se kateremu cepaču zlomi nasadišče drvnice, mu tudi prav nič ne prizanašamo z zbadanjem in šalami na njegov račun. Danes je sicer rakijo zamenjala kava, povitico pa piškoti, je pa cepačija še vedno lep dogodek, ki se potem, ko so drva že v drvarnici, zavleče pozno v noč. Sedaj, ko smo večinoma vsi v službah, imamo cepačijo najraje ob prostih sobotah; eno od še nepisanih pravil je, da mora biti sama cepačija gotova do 11. ure zvečer. Zbere se nas pa vedno toliko, da mora biti potem miza zelo velika, da lahko vsi posedemo okoli.«
Lani jeseni so se ziljski cepači dogovorili, da bodo ob letošnjem pustu ustanovili svoje društvo, in res so imeli ustanovni občni zbor. »Pripravljen je osnutek statuta in javna razprava bo trajala do naslednjega pusta, ko ga bomo z vsemi dopolnitvami sprejeli, izvolili predsednika, organe, skratka vse potrebno, kot pravo društvo. Glavna dejavnost društva je cepanje drv, in to ne samo pri članih društva, ampak pri vseh, ki so naše pomoči potrebni. Le malo zakuske morajo pripraviti, lahko samo kruh in rakijo, klobaso bomo prinesli s sabo. Vedeti pa je treba, da delujemo samo v Ziljah in Balkovcih. Naše geslo je: Ni važno, če jaz cepam pri tebi, važno je, da ti pri meni!« Sedaj, ko imajo društvo, so članice tudi žene in dekleta, ki drva, ki jih moški scepajo, sproti pospravijo v drvarnico. V eni cepaški sezoni tako ziljski cepači scepajo in pospravijo 70 do 100 voz drv.
A. B.
Je vsem prav?
Kaže, da je v Metliki vsem prav, ker letos ne bo poletnih kulturnih prireditev na grajskem dvorišču. Igrajo pač na karto, da ni problemov, če se nič ne dogaja, za nič ni treba dati niti dinarja in v niču se človek lahko preda lastnemu udobju, lenarjenju, popivanju, kvantanju in čakanju, da se le ne bi nič zgodilo. Metlika bo poleti kulturno mrtva, le kje kakšna gasilska veselica na vasi bo razburkala zaspanost z narodnozabavnim ansamblom, odojčki in janjčki na ražnju. Če bo še kdo komu zakrhal nož v hrbet, toliko boljše: bo vsaj o čem govoriti.
To, da ne ho prireditev, ki so nekaj let zapovrstjo privabljale na grajsko dvorišče množice ljudi, vedo v občini domala vsi. Tudi odgovorni, pa se ne zgane nihče niti pri kulturni skupnosti niti pri zvezi kulturnih organizacij, še manj v Belokranjskem muzeju ali v občinski bajti. Da bi skočili v zrak pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ne gre niti pomisliti Kaže, da je kultura tudi najodgovornejšim za to področje španska vas. Kako si gre sicer razlagati dejstvo, da metliški mešani pevski zbor ne deluje že skoraj celo leto, a to nikogar ne prizadene. Kot da bi imeli v Metliki deset takšnih in podobnih zborov, pa bi se nam za enega krasno fučkalo. Imenovani pevski zbor pa je bil daleč naokoli edini
In kje so vzroki za takšno stanje?
Najbolj delavni metliški kulturniki so vrgli puško v koruzo prav za-{ to, ker v metliški občini ni nikogar,
] ki bi resnično skrbel za kulturno področje. Na drugi strani pa je vse preveč takšnih, ki imajo kulturo vsak dan na jeziku, lepo jo imajo zapisano na najmanj sto straneh ■ smernic, programov in usmeritev, v konkretnih primerih pa zanjo niti z mezincem ne mignejo. Resnici na i ljubo je treba zapisati, da so vodili [ zadnjih nekaj let metliško kulturo j posamezniki, ki niso niti delegati v kulturni skupnosti ali zvezi kultur-: nih organizacij. Ti so se naveličali načrtovati metliško kulturno življenje, raznašati plakete in nemalokrat dajati nastopajočim denar za honorarje iz lastnega žepa. Če je vsem drugim prav, da je tako, zakaj naj ne bi bilo tudi slednjim?
TONIGAŠPERIČ
PRIJAVE ZA MISS KOLPE
VINICA — Tradicionalni izbor miss Kolpe bo letos v soboto, 9. julija, v viniškem kampu, in sicer bo to ena izmed točk v programu prireditve Kolpa pleše in poje. Prijave brhkih deklet, ki bi se rade pomerile za ta naziv, sprejema do 5. julija turistično društvo Vinica. Na ta naslov morajo dekleta poslati prijavo s fotografijo in osnovnimi podatki.
DANES VESELI, JUTRI RESNI — Tradicionalni Gaudeamus je tudi minuli petek odmeval po novomeških ulicah. Ta dan so se vsi srednješolci, ki so končali šolanje, spravili v sprevod po mestnih ulicah, kot so to nekdaj, ko je še obstajala matura, počenjali njihovi predhodniki. Opaziti je, daje sprevod vsako leto bolj bučen, mnogi se nanj pripravljajo po ves teden (zlasti ponoči) in na koncu zaključijo za mizo v restavraciji, kot so to naredili mladi iz 4. c bivše gimnazije (SŠPTNU). Vesele pesmi ni manjkalo. Pri marsikaterem od njih je bil obraz že naslednji teden resnejši, saj se je bilo potrebno odločiti: nadaljevati študij, se zaposliti ali pa k vojakom? (Foto:. J. Pavlin)
\ studio i
MM
I
Šolarji v gozdni šoli
Učenci 7. razreda kostanjeviške osnovne šole so pet dni živeli na Gorjancih
KOSTANJEVICA, POLOM Osnovna šola Jožeta Goijupa iz Kostanjevice je letos prvič organizirala gozdno šolo na Polomu na Gorjancih. Kot je povedal ravnatelj šole Matjaž Za-jelšnik.jim je to uspelo predvsem zaradi pomoči in razumevanja staršev, organizacij združenega dela, občinskega štaba TO, lovcev in gozdarjev GG Brežice.
Kostanjeviška šola je prva v krški občini, ki se je lotila takega načina spoznavanja narave v okolici šole. Letos seje gozdne šole na Gorjancih udeležilo nekaj več kot dvajset učencev 7-razredov, prav vsi pa so to šolo sprejeli kot izjemno dobro novost, s pomočjo
SPOZNAVALI SO RASTLINJE — Na vsakem pohodu po gozdovih in planotah na Gorjancih so učenci nabirali rastline in spoznavali potem v taboru njihovo praktično uporabnost. (Foto: J. Simčič)
katere so Goijance spoznali v povsem novi luči. Na šoli so namreč naredili temeljit program, katerega srčika je bilo taborniško življenje. Učenci so se seznanili z vrsto veščin, kot so priprava ognja, zasilnega bivališča, nabirali so rastline, spoznavali živalski svet in sploh živeli z naravo od 19. do 23. junija kot pravi gozdovniki.
Vodja tabora, učitelj telesne vzgoje Peter Petrovič, je povedal, da je bil poudarek sicer na spoznavanju gorjanskega biotopa, ampak hkrati je bilo pomembno tudi pedagoško delo. V naravi je razred zaživel povem drugačno kolektivno življenje, ki ga niso utesnjevale štiri stene v razredu. Seveda so učenci s pomočjo gozdarjev spoznali celoten postopek sečnje lesa in spravila v dolino, odpravili so se na pohod po gozdovih, nabirali rastline in jih potem s pomočjo učiteljice biologije spoznavali. Mnoge med njimi so spoznali kot možen vir prehrane. Odrezali so se tudi fantje, ki so stražarili tabor, pa tudi potem, ko so en dan prevzeli v svoje roke kuhinjo. V še posebej lepem spominu bodo šolarjem ostali v spominu družabni večeri ob tabornem ognju, kjer ni manjkalo zabave in humorja. Učitelj geografije Janez Zakšek je učence seznami z osnovami topografije, zemljevidi, azimutom in sploh orientcijo v gozdu. Tudi Zakšek meni, da so z učenci na Gorjancih vzpostavili veliko boljši stik kot v dolini in tudi za učitelje pomeni taborjenje na Polomu novo izkušnjo. Zlasti so spoznali, da preveč tog režim za taka taborjenja ni primeren, saj le tako lahko pride na dan vsa ustvarjalnost učencev.
STARI OBIČAJI
SUHOR — Ljudski običaji v igri in pesmi pod naslovom »Ate in mama so mi povedali« bodo letos v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri na travniku pod Badovinčevo gostilno. Prireditev je pripravilo gasilsko društvo z Jugorja skupaj s krajani, predstavitev ljudskih običajev, ki so se najdlje ohranili prav v tem hribovitem delu Bele krajine, pa pripravlja Rudi Škof. Ekipe iz Podgrada, Dragomlje vasi, Jugorja, Gradnika, Lokvic in Suhorja se bodo pomerile v spravljanju buč, pripravi drv, vleki bajte, plezanju na mlaj, mlatvi, valjanju v krmi.
Ta teden je žreb podelil nagrado za sodelovanje pri sestavljanju lestvice MATEJI KONCILIJA iz Gorenje Lekvice pri Metliki. Za nagrado bo od Studia D prejela gramofonsko ploščo z zabavno glasbo. Nagrajenki čestitamo in ji želimo obilo zabave pri poslušanju plošče in seveda lestvice Studia D in Dolenjskega lista. Na lestvici pa je ta teden takole: Na vrh seje prebila Sade, Aswad pa je na drugem mestu. Belinda Carlisle pa je s svojim hitom Krog v pesku, čeprav novost na lestvici, že na tretjem mestu.
Lestvica je za ta teden takšna:
1. Love is stronger than pride — SADE
2. Don’t turn around — ASWAD
3. Circle in the sand — BELINDA CARLISLE
4. Who’s leaving who — HAZELL DEAN
5. I saw him standing there — TIFFANY
6. Together forever — RICK ASTLEY
7. Heart of gold — JOHNY HATES JAZZ (novost)
8. Reckless — AFRIKA BAMBAATAA & UB 40
9. Love and sexy — PRINCE
10. Tear down these walls — BILLY OCEAN
Predlog Studia D za prihodnjo novost: The valley road, BRUCE HORNSBY & THE RANGE.
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu.
■kozerija*
RAD BI BIL
Malemu bom prepovedal poslušati radio in gledati televizijski spored. Celo, ko se bomo starejši pogovarjali v dnevni sobi, ga bom poslal ven, pred blok. Posluša, gleda, potem pa postavlja vprašanja.
— Ate, zakaj so zaprti?
— Kdo je zaprt?
— Zaprti so. Tisti strici v Ljubljani.
— V keho so jih dali zaradi napadov.
— Koga so pa napadli? Miličnika?
— Ne, JLA.
— As topom?
— S kakšnim topom neki!
— Potem pa z letalom.
— Tudi z avionom ne.
— Kaj pa s tankom?
Molči že enkrat!
— Vem. JLA so napadli z raketami.
— Rekel sem ti, da bodi tiho! In da veš — niso imeli nikakršnih raket.
— Potem so pa streljali s podmornice.
— Kdo pa ti je rekel, da so streljali?
— Nihče. Lahko pa sojih napadli z loki.
— Z loki streljajo samo še na športnih tekmovanjih.
— Vem. S fračami so napadli JLA.
— Moram priznati, da si duhovit. A ne gre za takšen napad. _
Za kakšnega pa gre? Če mi koga napademo, ga napademo s kamenjem.
— Vi ste otroci.
— S čim pa se napadajo starejši?
— S topovi, raketami, s puškami,
noži...
— Pa si rekel...
— Da, rekel sem.
— Povej mi, s čim so zaprti strici napadli JLA.
— S papirji.
S papirji? Ta je pa dobra!
— S papirji, na katerih je bilo napisanega nekaj takšnega, kar ne sme medljudi. Nekaj strogo zaupnega.
— A to, da imamo mi v omari marke?
— Še bolj pomembno.
— Morda to, da nismo plačali carine za videorekorder?
— Gre za vojaško skrivnost.
— Veš kaj, ate. Daj mi čokolado! Tudi jaz bi bil rad zaprt.
TONI GAŠPERIČ