mmorsAe #
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 26. JANUAR 1979
Št. 2
VSEB!NA:
Občina Hirska Bistrica
Krajevna skupnost Topo!c
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za financiranje asfaltiranja vaških poti in ureditev kanalizacije v vasi Topo!c
Občina !zo!a
—	ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini !zo!a
Občina Koper
—	ODLOK o obnovi vinogradov
Občina Piran
—	ODLOK o obnovi vinogradov
Občina Postojna
—	ODLOK o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
Občinska skupnost za zaposiovanje Koper
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na področju občine Koper za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980
Občinska izobraževalna skupnost Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana obalne izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980 o izvajanju programa vzgoje in osnovnega izobraževanja v občini Piran v letih 1979 in 1980
Skupnost otroškega varstva občine Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana obalne skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976—1980 o izvajanju programa otroškega varstva v občini Piran v letih 1979 in 1980
Občinska skupnost sociainega skrbstva Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana socialnega skrbstva v občinah Izola, Koper, Piran ter SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 v občini Piran
Teiesnokuiturna skupnost občine Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturnih dejavnosti v občini Piran v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa teksnokul-turne dejavnosti v letih 1979 in 1980
0Bč!NA tURSKA B!STR!CA
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLC
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter po odločitvi delovnih ljudi in občanov vasi Topole na referendumu dne 24. decembra 1978 je svet krajevne skupnosti Topole na seji dne 26. decembra 1978 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE ASFALTIRANJA VAŠKIH POTI IN UREDITVI KANALIZACIJE V VASI TOPOLC
1.
Za vas Topole se uvede samoprispevek v denarju za financiranje asfaltiranja vaških poti in ureditev kanalizacije.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo 4 let in sicer od 1. februarja 1979 do 31. januarja 1983.
3.
Samoprispevek so dolžni plačevati občani, ki imajo na Topolcu stalno prebivališče, kakor tudi občani, ki gradijo stanovanjske hiše na Topolcu in sicer od dneva, ko dobijo lokacijsko dovoljenje.
—	občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost po stopnji 2 % od davčne oziroma prispevne osnove;
—	občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku, po stopnji 10 % od odmerjenega davka.
4-
Za oprostitev samoprispevka v denarju se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku !Uradni list SRS, št. 3/73).
6.
Svet krajevne skupnosti Topole lahko na prošnjo vaščana oprosti plačevanja samoprispevka, če bi plačevanje !e-tega povzročilo bistveno poslabšanje socialnih razmer njegove družine.
7.
Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. alineje 4. točke tega sklepa obračunavajo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu osebnih dohodkov, nadomesti! in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev, določenih v 3., 4. in 5. alinei 4. točke tega sklepa obračunava, odteguje in nakazuje pristojni občinski upravni organ davčne službe.
Vrednost del za izvršitev programa po predračunu je 1.200.000 dinarjev, s samoprispevkom se bo predvidoma zbralo sredstva v višini 700.000 dinarjev.
8.	*
Samoprispevek se plačuje na račun Krajevne skupnosti Topole, št.
52210-645-45746.
4.
Samoprispevek v denarju plačujejo naslednji zavezanci:
—	delavci po stopnji 2 % od izplačanih neto osebnih dohodkov in nadomesti! osebnih dohodkov;
—	upokojenci po stopnji 2% od pokojnin;
—	lastniki kmetijskih zemljišč in gozda po stopnji 2 % od kataster-skega dohodka in od vrednosti lesa, določenega za posek;
9.
V primeru neplačevanja samoprispevka, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
10.
S sredstvi samoprispevka gospodari in jih razporeja organ, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti.
10
URADNE OBJAVE
26. januar 1979 — št 2
11.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. februarja 1979.
Topole, 26. decembra 1978	Predsednik
sveta krajevne skupnosti ULJANČ1Č ADOLF, 1. r.
OBčtMA tZOLA
Na podlagi 107. in 118. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-74) ter 52., 197. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 21-76) in 201. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnčga zbora dne 28. decembra 1978 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI IN ORGANIZACIJ! ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE V OBČIN! IZOLA
1.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo enote in štabi civilne zaščite ter določi njihova organizacija za območje občine Izola.
11. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
2.	člen
Za izvajanje ukrepov civilne zaščite, organizacijo samozaščite, zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih razmerah, se ustanovijo enote civilne zaščite.
1.	člen
Enote civilne zaščite v občini so:
—	specializirane enote civilne zaščite
—	splošne enote civilne zaščite.
4.	člen
Vrste, velikost in število enot civilne zaščite se določi v načrtih o organizaciji civilne zaščite na podlagi ocene ogroženosti občine, krajevne skupnosti oziroma temUjne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
Izvršni svet se pooblašča, da na predlog občinskega štaba /a civilno zaščito in v skladu s prejšnjim odstavkom določi krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti \ občini, ki morajo ustanoviti in organizirati enote civilne zaščite ter določi njihovo minimalno sestavo.
5.	člen
Enote civilne zaščite lahko ustanovijo tudi tiste temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki po določilih izvršnega sveta za to niso obvezne.
6.	člen
Specializirane enote so namenjene za izvajanje posameznih zahtevnejših vrst ukrepov civilne zaščite.
Specializirane enote civilne zaščite v občini so:
—	enote za prvo medicinsko pomoč
—	enote za gašenje požarov
—	enote za tehnično reševanje
—	enote za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito
—	enote za prvo veterinarsko pomoč
—	enote za socialno delo
—	enote za vzdrževanje reda
—	enote za identifikacijo mrtvih
—	enote za zveze.
7.	člen
Občinske specializirane enote ustanovi Izvršni svet skupščine občine, v skladu z občinskim načrtom civilne zaščite.
Specializirane enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih, naseljih in ulicah ustanovijo sveti krajevnih skupnosti.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo enote civilne zaščite delavski sveti oziroma drugi organi upravljanja, v skladu z njihovimi načrti in občinskim načrtom civilne zaščite.
8.	člen
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin.
Ustanovijo se v manjših naseljih, ulicah, večjih stanovanjskih in drugih zgradbah, za več zgradb skupaj ter skupno za stanovalce in male organizacije (trgovine, delavnice, poslovne prostore in podobno). Ustanovijo jih štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti, v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti.
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot. Ustanovijo jih njihovi delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja.
9.	člen
Enote civilne zaščite delujejo predvsem na območjih za katera so ustanovljene, lahko pa se uporabijo tudi za izvajanje nalog zaščite in reševanje izven organizacij in skupnosti, ki so jih ustanovile, če tako določi pristojni štab za civilno zaščito.
!(). člen
Vse enote civilne zaščite izvršujejo naloge v tesni medsebojni povezanosti. Za koordinacijo dela skrbijo pristojni štabi za civilno zaščito.
11. člen
Organi, ki ustanovijo enote civilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot in njihovo strokovno usposabljanje ter so odgovorni za zagotovitev finančnih sredstev za njihovo materialno popolnjenost.
!!!. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV ZA CIVILNO ZAŠČITO
! 2. člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov /a samozaščito, /a vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepo\ ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter \ drugih izrednih razmerah se ustanovijo štabi za ci\i!no zaščito.
! '. člen
Štabi za civilno zaščito v občini so:
—	občinski štab za civilno zaščito
—	štabi za civilno zaščito \ krajc\nih skupnostih
—	štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupra\nih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Štabi za civilno zaščito imajo poveljnika civilne zaščite, načelnika štaba in ustrezno število pomočnikov načelnika.
Poveljnik, načelnik in pomočniki imajo lahko namestnike, katerih število se določi po potrebi.
Štabi delajo v plenumu. Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pa v operativni sestavi, ki ustreza naravi posledic oziroma naravi zaščitnih in reševalnih akcij.
Operativni sestav štaba se ob izrednih razmerah lahko dopolni s člani iz organov družbenopolitičnih in drugih organizacij.
15.	člen
Štabi civilne zaščite imajo naslednje naloge:
ocenjujejo ogroženost, izdelajo načrt civilne zaščite, organizirajo in usmerjajo izvajanje ukrepov civilne zaščite, vodijo in usklajujejo akcije civilne zaščite, skrbijo za usposobljenost in pripravljenost enot in prebivalstva ter izvajajo druge naloge, določene z zakonskimi predpisi.
26. januar 1979 — Št. 2
URADNE OBJAVE
11
16.	člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ občinske skupščine za organiziranje, priprav!janje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet občinske skupščine. Za svoje de!o je odgovoren Izvršnemu svetu in svetu občinske skupščine za !judsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi Republiškemu štabu za civiino zaščito.
nika ah njihovi namestniki so lahko hkrati poveljniki specializiranih enot pri krajevni skupnosti.
Podeželske krajevne skupnosti !ahko vključijo v štab tudi pomočnika načelnika za veterinarsko pomoč oziroma za zaščito rastlin in rastlinskih proizvodov.
23.	člen
Strokovne in administrativne posle štaba za civilno zaščito v krajevni skupnosti opravlja obstoječa strokovna služba v krajevni skupnosti.
17.	člen
Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo:
—	poveljnik civilne zaščite
—	namestnik poveljnika
—	načelnik štaba
—	namestnik načelnika štaba
—	pomočnik načelnika za operativne in organizacijske zadeve
—	pomočnik načelnika za sodelovanje s centrom za obveščanje in alarmiranje
—	pomočnik načelnika za pouk enot in prebivalstva
—	pomočnik načelnika za materialno in tehnično oskrbovanje enot
—	pomočnik načelnika za komunalne dejavnosti in asanacijo
—	pomočnik načelnika za evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivalstva
—	pomočnik načelnika za reševanje, odstranjevanje ruševin, zakla-njanje in zatemnjevanje
—	pomočnik načelnika za protipožarno varnost
—	pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč in za prvo veterinarsko pomoč
—	pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično zaščito in za zaščito rastlinskih kultur in proizvodov
—	pomočnik načelnika za vzdrževanje reda
—	in odgovarjajoče število namestnikov pomočnikov načelnika.
IM. člen
Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed delovnih ljudi in občanov, ki lahko glede na svojo strokovnost in sposobnost uspešno opravljajo dolžnosti in naloge v štabu.
19.	člen
Strokovne in administrativne posle za občinski štab opravlja upravni organ za ljudsko obrambo pri Skupščini občine.
20.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni in strokovni organ krajevne skupnosti za organizacijo, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanja ljudi in materialnih dobrin.
Usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti in sodeluje s štabi sosednjih krajevnih skupnosti.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
Za svoje delo je odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa občinskemu štabu za civilno zaščito.
2!. člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti sestavljajo:
—	poveljnik civilne zaščite
—	načelnik štaba.
—	pomočnik načelnika za operativne in učne zadeve
—	pomočnik načelnika za zaklonišča, zatemnitev in maskiranje
—	pomočnik načelnika za evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivalstva
—	nomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč in asanacijo
—	pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin
—	pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito
—	pomočnik načelnika za vzdrževanje reda.
22. člen
Sestav štaba iz prejšnjega člena ustreza velikim krajevnim skupnostim. Manjše krajevne skupnosti pa imajo lahko manj številen štab, v katerem so posamezniki zadolženi za več področij. Pomočniki načel-
24.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanje ljudi in materialnih dobrin.
Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti imenuje njen delavski svet ali drugi ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizacije oziroma skupnosti.
25.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sestavljajo:
—	poveljnik civilne zaščite
—	načelnik štaba
—	pomočnik načelnika za operativne in učne zadeve
—	pomočnik načelnika za zatemnitev, zaklonišča in maskiranje
—	pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč
—	pomočnik načelnika za protipožarno varnost
—	pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito
—	pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin
—	pomočnik načelnika za vzdrževanje reda.
26.	člen
Sestav štaba iz prejšnjega člena ustreza velikim organizacijam in skupnostim. V manjših pa se lahko ustanovijo manj številni štabi s člani, ki imajo po več zadolžitev. Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z živinorejo ali z rastlinsko proizvodnjo, vključijo v štab tudi pomočnika načelnika za veterinarsko pomoč oziroma za zaščito rastlin in rastlinskih proizvodov.
27.	člen
Štabi za civilno zaščito se lahko ustanovijo tudi v naseljih, ulicah, stanovanjskih in drugih stavbah. V naseljih, ulicah, stanovanjskih in drugih stavbah, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo le splošno enoto civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik te enote.
IV. KAZENSKE DOLOČBE 2H. člen
Proti kršiteljem določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o ljudski obrambi.
V. KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in služb civilne zaščite za območje občine Izola (Uradne objave, št. 2-71).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. ' Št. H-1-7H
Izola, 2M. decembra 197M
Predsednik BRUNO PODREKA, l.r.
12
URADNE OBJAVE
26. januar 1979 — št. 2
OBČtMA KOPER
Na podlagi 15. in 91. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
O OBNOV! VINOGRADOV
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa pogoje in enoten postopek za načrtovanje in izvedbo obnove vinogradov z namenom, da bi bila s tem zavarovana vinogradniška zemljišča, uveljavljeni najsodobnejši postopki obnove ter dosežen red in uspeh obnove.
2.	člen
Obnova vinogradov je dovoljena le na zemljiščih, ki so rajonizirana kot vinogradniška zemljišča po določilih zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74) m pravilniku o ra-jonizaciji vinogradniškega območja SRS, o sortah vinskih trt, ki se smejo saditi ino območjih za proizvodnjo kakovostnih vin (Uradni list SRS, št. 18^77).
POSTOPEK
9.	člen
Vsi investitorji obnove vinogradov morajo prijaviti predvideno obnovo vinogradov kmetijski zemljiški skupnosti občine Koper. Prijava mora vsebovati ime in naslov investitorja, številke parcel in predvideno površino vinograda, katastrsko občino in ime kmetijskega strokovnjaka, ki bo nadzoroval izvajanje obnove. Prijava mora biti podana do konca meseca avgusta vsakega leta.
10.	člen
Komisija pregleda skupaj z investitorjem vsa za obnovo predvidena zemljišča na zavarovanih vinogradniških legah. Na ostalih vinogradniških zemljiščih pa je pregled obvezen le za površine nad 1000 k v. m.
Komisija nadzira tudi potek obnove vinogradov.
11.	člen
Po proučitvi vseh pogojev za obnovo vinograda sestavi komisija zapisnik o obnovi vinograda v treh izvodih.
!2. člen
Med investitorjem, ki skupinsko obnavlja vinograd in pristojno kmetijsko organizacijo združenega dela mora biti sklenjena pogodba o obnovi vinograda in trajnem proizvodnem sodelovanju. Sestavni de! te pogodbe je zapisnik o obnovi vinograda.
3.	člen
Pristojni organ za izvajanje nalog po tem odloku je petčlanska komisija za obnovo vinogradov, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine izmed strokovnjakov, ki imajo izkušnje na tem področju (v nadaljnjem besedilu: — komisija).
4.	člen
Komisija določi na rajoniziranem vinogradniškem območju zemljišča, ki so namenjena kompleksni obnovi vinogradov, to je zavarovana vinogradniška zemljišča.
Zavarovana območja so vrisana na topografski karti M ! : 3()(M).
5.	člen
Komisija posreduje predlog načrta o določitvi zemljišča za kompleksno obnovo vinogradov in rajoniziranem vinogradniškem območju pristojnim krajevnim skupnostim, ki so dolžne vsaka za svoje območje dati mnenje k predlogu načrta komisije v roku 6(1 dni. Šteje se. da krajevna skupnost soglaša z načrtom komisije, če v roku 6(1 dni ne poda svojega mnenja.
Po tako izvedenem postopku sprejme občinska skupščina v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, v skladu s prostorskim planom, sklep o določitvi zavarovanih vinogradniških zemljišč.
13.	člen
Zemeljska dela pri obnovi vinograda lahko opravljajo le organizacije ali zasebniki, ki so ustrezno opremljena in strokovno usposobljena za tako delo.
14.	člen
Izvajanje obnove vinograda nadzira nadzorni organ, ki ga določi investitor v smislu Ki. člena tega odloka.
15.	člen
(e komisija ugotovi, da sc obnova ne izvaja v skladu z zapisnikom, predlaga upravnemu občinskemu organu pristojnemu za kmetijstvo, da izda odločbo o prepovedi nadaljnjih obnovitvenih del.
16.	člen
Investitorji, ki obnavljajo vmogradc na površinah večjih od 0.3haz
lastnimi sred'''!''L'*!*.'it..	''	p'oščenidavkaod
kmetijskih zembišč na podtagt odi-	Ivkth^hcanov.
17.	člen
Investitorji iz prejšnjega člena so deležni ugodnosti, ki jih za obnovo vinogradov nudi S!S za razvoj kmetijstva.
POGOJ! OBNOVE ('.člen
Kot smernice za obnovo v inogradov veljajo določila telmičnotehno-loških osnov za ureditev vinogradov vSKS. ktiihjesptejeltzvršnt odbor kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije
7. Gen
Pri obnovi vincgtadov veljajo naslednja dolcetta.
—	najmanjša velikost vinograda - d:u.'h''u ! temini jeHOha. v skupni ohiovt
—	vinogradi morajo bttipravtloma veneto ko'U!/]emom.'!'a(ud) v več kosili, če ti niso odvla!)etitd)ug od dtugegavee kot ".3km zračne črte.
Posatneznikosiv)nogtav!avd!užbcn!lnstmninesnn.-joh)tinian)š)(d 5ha. v skupni obnovi pa ne manjši od lila.
o uptavičenosti in vehkosti obnove vinogradov, ktrnso/ajett v ptvi m drugi altnei tega èk'tia, odloča koniisija.
velikost vinograda m omejena če se z obnovo dopolnjuje ze.ob-'tojcčt vtnogrnd ali pri napravi poskusnega vmou'ada;
velikost vinograda mora biti prcdvtdcna s ptogtatnom obnove.
Upravičenost postopne obnove vinograda doloet komtstja
K. člen
Pri obnovi vinograda morajo biti upoštevane tudt telmolosko-teh-nične osnove, ki jih je sprejela kmetijska živtlska razvojna skupnost Smvenije in so objavljene v mesečniku Sodohnoknictijstvo«št. 7-8/77.
18. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje za kmetstvo pristojna inš-pekei jska služba.
19. člen
Proti kršiteljem določb tega odloka se uporabljajo prisilni ukrepi in k tzenskevloločbeS. točke 11(1. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
2(1. člen
Investitor, ki ne obnovi vinograda po določilih tega odloka, ni upravičen do povračila stroškov obnove, če postane obnovljeni vinograd ovira za načtino obnovo in združevanje zemljišč pri morebittiih pozne )ših:tgrarnili operacijah.
21 člen
(c koniisija ne dovoli obnove vinograda, lahko investitor predloži zadevo v presojo občinskemu uprav nemu organu, pristojnemu za kme-ttjstvo.
PREHODNE DOLOČBE
Do
lj)ŠČ!
ja.
22. člen
"vclgtvitvc sklepa o določitvi zavarovanih vinogradniških zem-ctjda tega odloka odloča o vseh obnovah vinogradov komisi-
26. januar 1979 — Št. 2
URADNE OBJAVE
13
KONČNA DOLOČBA 23. člen
Ta odlok /acne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
št.: 320-1/79
Koper, 24. decembra 1978
PREDSEDNIK MARtO ABRAM. 1. r.
—	vinogradi morajo biti praviloma v enem kosu. izjemoma pa tudi v več kosih, če !e ti niso odda! jeni drug od drugega več kot 0,5 km.? Posamezni kosi vinograda v družbeni lastnini ne smejo biti manjši od 5 ha v skupinski obnovi pa ne manjši od ! ha.
—	oupravičnosti in vehkosti obnove vinogradov, ki niso zajeti v prvi in drugi ahneji tega č!ena od!oča komisija,
—	velikost vinograda ni omejena, če sc z obnovo dopolnjuje že obstoječi vinograd ali pri napravi poskusnega vinograda,
—	velikost vinograda mora biti predvidena s programom obnove.
Upravičenost postopne obnove vinograda določi komisija.
OBčtNA PtRAN
Na podlagi 15. in 19. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 26-73 in 23-77). 22). člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12-78) na predlog kmetijske zemljiške skupnosti občine Piran, po ugotovitvi, da so ukrepi iz tega odloka v skladu z družbenim načrtom razvoja občine, je skupščina občine Piran na njenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1978 sprejela
ODLOK
O OBNOV! VINOGRADOV SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in enoten postopek za načrtovanje in izvedbo obnove vinogradov z namenom. da bi bila s tem zavarovana vinogradniška zemljišča, uveljavljeni najsodobnejši postopki obnove, dosežen red in uspeh obnove.
2.	člen
Obnova vinogradov je dovoljena le na zemljiščih, ki so rajonizirani kot vinogradniška zemljišča po določilih zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS. št. j6-74) in pravilnika o ra-jonizaciji in vinogradniškega območja SR Slovenije, o sortah vinske trte. ki se smejo saditi in o območ)ih za proizvodnjo kakovosti vin (Uradni list SRS. št. 18-77)
3.	člen
Pristojen organ za izvajanje nalog po tem odloku je 5-članska komisija za obnovo vinogradov, ki jo imenuje izvršni svet skupšeine ohčme Piran izmed strokovnjakov, ki imajo izkušnje pri obno\i vinogradov (\ nadaljnjem besedilu: komisija).
4.	člen
Komisija določi na rajoniziranem vinogradniškem ohniov]u zcmljts-ča. ki so namenjena kompleksni obnovi \inogradriiko\. to je za\aro-vana vinogradniška zemljišča.
Zavarovana območja so vrisana na topogratskt kart! M ! : SIMM).
5.	člen
Komisija posreduje predlog načrta o določitvi zemljišč /a kompleksno obnovo vinogradov na rajoniziranem vinogradniškem območju pristojnim krajevnim skupnostim, ki so dolžne \ s;tka /a sbo je območje dati mnenje k predlogu načrta komisije v roku 60 dni Šteje se. da je krajevna skupnost soglaša z načrtom komisi je. če v roku Od dni nejtoda svojega mnenja.
Po tako izvedenem postopku skujiščina občine Ptran \ roku enega leta od uveljavitve tega odloka sprejme v skladu s prostorskim planom sklep, o določitvi tega odloka sprejme v skladu s prostorskim planom, o določitvi zavarovanih vinogradniških zemljišč.
POGOJ! OBNOVI
6.	člen
Kot smernice za obnovo vinogradnikov veljajo določila tehnično tehnoloških osnov za ureditev vinogradnikov v SR Sloveniji, ki jih je sprejel strokovni svet Kmetijske živilske razvojne skupnosti Sloveni je.
7.	člen
Pri obnovi vinogradnikov veljajo naslednja določila:
— najmanjša velikost vinograda v družbeni lastnini ie 3d ha v \ku pinski obnovi pa 6ha.
8.	člen
Pri obnovi vinograda morajo biti upoštevana še ta določila:
—	pri ugotavljanju, ali je zemljišče primerno za vinograd, mora komisija upoštevati mikroklimatske značilnosti kraja (pozebe, veter, suša. toča in podobno),
—	zemljišče mora biti pregledano tako. daje možna določitev globine rigoliranja. založenega in rednega gnojenja.
—	počivanje zemlje pred ponovno obnovo je praviloma obvezno,
—	vinograd mora biti dostopen traktorju in priključkom.
—	pri obnovi vinograda mora biti določen način odvajanja odvečne talne in površinske vode, kakor tudi način zagotovitve vode za škropljenje.
—	zemljišča morajo biti zrigolirana najmanj 70cm globoko.
—	na zemljiščih z nagibom do 20% morajo biti trte vsajene po plastnicah, zemljišča z nagibom nad 20% pa morajo biti terasirana. Mere teras določi komisija.
—	pri izbiri sorte in podlage trt morajo biti upoštevani predpisi o ra-jonizaciji in trsnem izboru. .
—	medvrstna razdalja sajenja trt mora biti najmanj 250cm, medtr-sna razdalja pa najmanj 100cm,
—	oporo in vzgojo oblik trt določf komisija.
9.	člen
Investitor obnove mora imet) zagotovljeno predelavo grozdja, ustrezne kletne prostore in možnost prodaje pridelka.
POSTOPEK
K), člen
Vsi investitor ji obnove vinogradov morajo pri javiti predvideno olinovi vinogradov tajništvu kmetijske zem![iške skupnosti občine Piran. Pti)a\a mora vsebovati ime in naslov insestitorja. številke parcel in predvideno po\ršino vinograda, katastrsko občino in ime kmeti[skega strokovnjaka, ki bo nadzoroval izdajanje občine. Prijava mora biti podana do konca meseca avgusta vsakega leta.
! 1. člen
Komisija pregleda skupaj z imestitorjem vsa za obnovo predvidena zemljišča na zavarovanih vinogradniških legah. Na ostalih vinogradniških zem)asciti pa je pregled obsežen le za posršine nad l.()(M)kv ni.
komisija nadzira tudi potek ohno\e vinograda.
1 2. člen
Po proučita \sch pogo]^\ za obnovo \inograda komktja sestavi zapisnik o obno\ i \ inograda \ treh izvodih. Obrazec zapisnika je sestavni del tega odloka.
1 3. člen
Med investitorjem, ki skupinsko obnaslja stnograd in pristojno kmetijsko organizaci jo združenega dela mora btti sklenjena pogodba o obnov! \inocrada in trajnem jiroizsodnem sodetovanju. Sestavni dc! te pogodbe je zajiisnik o obnosi vinograda
14 člčn
Zemeljska dela pri obnovi vinograda lahko opra\lja)o le organizacije ali zasebniki, ki so ustrezno opremljeni in strokovno'usposobljeni za taka dela.
15.	člen
Izvajanje obnove vinom uda n tdztra nadzornt o^ an. kt et določt in vestito! v smislu Id. člen.' tega odloki
URADNE OBJAVE
26 januar 1979 — St 2
16.	člen
Če komisija ugotovi, da se obnova ne izvaja v sk!adu z zapisnikom, predlaga občinskemu upravnemu organu, pristojnem za kmetijstvo, da izda odločbo o prepovedi nadaljnjih obnovitvenih del.
17.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzira pristojna kmetijska inšpekcija.
18.	člen
Proti kršiteljem določb tega odloka se uporabljajo prisilni ukrepi in kazenske določbe po 110. členu točke 8. zakona o kmetijskih zemljiščih.
PREDHODNA DOLOČILA
19.	člen
Do uveljavitve sklepa o določitvi zavarovanih vinodradniških zemljišč, iz 4. člena tega odloka, odloča o vseh obnovah vinogradov komisija.
KONČNO DOLOČILO
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
št.: 320-15-71-78
Piran, dne 25. decembra 1978
Predsednik:
ANTON MIKELN, 1. r.
OBčtMA POSTOJNA
Na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 181. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
O REJI, REGISTRACIJ! !N OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH DOMAČIH ŽIVAL!
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov. postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi. ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju Skupščine občine Postojna.
2.	člen
Na območju občine Postojna je v strnjenih stanovanjskih naseljih prepovedano rediti kopitarje, parkljarje, kunce, perutnino in divje živali. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo v strnjenih stanovanjskih naseljih samo 7 dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
Strnjena stanovanjska naselja iz prvega odstavka tega člena določi Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Postojna v soglasju s krajevnimi skupnostmi.
5.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8.
dneh.	..	..
Če se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v rejt na področju občine dalj kot 30 dni, mora živa! prijaviti v 8. dneh po prihodu.
6.	člen
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Postojna (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
- 7. člen
V evidenci o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka. V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
8. člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo sprepembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen?
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9Lč!en
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali. Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis *HUD PES*.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
3.	člen
Divje živali razen malih gozdnih glodalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke, in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
V	strnjenem stanovanjskem naselju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve.
Za bivanje in vzrejo več živali v strnjenem naselju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije m zbora stanovalcev, etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjskega objekta.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo , o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter bivati na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
26 januar 1979 — št. 2
URADNE OBJAVE
15
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
15.	(len
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice, ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17.	člen
Psi. starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18.	člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum. da je živa! zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
19.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in Kraški zdravstveni dom Postojna.
Živa! iz 1. odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorom. Za psa velja to neglede na to. če je bi! cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prinašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic, ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi. odjavi in cepljenju psa.
21.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od tega, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes humano pokonča, oz. se izroči v last drugi osebi.
22.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
23.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tefa odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki živa! ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
25.	člen
Golobi in ostale vrste ptičev se lahko redijo le v golobnjakih oziroma ustreznih ptičjih kletkah.
Golobnjaki oziroma ptičje kletke se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov in ostalih vrst ptičev mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
26.	člen
izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava za inšpekcijske službe Skupščine občine Postojna in uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva.
27.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena.
—	če ne upošteva določi! 13. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določi! 16. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen).
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen),
—	Če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka. 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen 2. odstavek).
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
28.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. člen),
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 9. člena tega odloka.
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne upošteva določi! 15. člena odloka.
—	če ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 320-1/79
Postojna^ 26. decembra 1978	Predsednik:
ZVONE NASTRAN. 1. r.
OBČtNSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KOPER
Na podlagi določi! 5. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na področju občine Koper za obdobje ^76—80 v letu 1979 in 1980 je skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Koper na svoji seji dne 13. decembra 1978 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Skupščina ugotavlja, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na področju občine Koper za obdobje 1976—80 za leto 1979 in 1980 sprejet, ker je dodatek k samoupravnemu sporazumu sprejelo 71,24% delavcev (14.155 od 19.870 delavcev) v občini Koper.
2.	Dodatek je sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev sporazumevanja.
3.	Stopnja prispevka iz dohodka na osnovi BOD znaša v občini Koper 0,24 %.
Št.: 1-21-1-79
Koper, 13. decembra 1978
Predsednik skupščine JANEZ BRANK. Lr.
16
URADNE OBJAVE
26. januar 1979 — št. 2
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PIRAN
Na podlagi 16. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana obalne izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980 o izvajanju programa vzgoje in osnovnega izobraževanja v občini Piran v letih 1979 in 1980 je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Piran na seji dne 26. decembra 1978 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Piran ugotavlja, da so do 26. decembra 1978 pooblaščeni organi udeležencev samoupravnega sporazuma iz območja občine Piran, ki združujejo 3037 delavcev ali 83,3 % vseh zaposlenih v občini Piran, sprejeli dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana obalne izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980 o izvajanju programa vzgoje in osnovnega izobraževanja v občini Piran v letih 1979 in 1980.
i
Na osnovi ugotovitve iz prve točke tega sklepa, je dodatek k samoupravnem sporazumu v občini Piran sprejet, ker je zagotovljena dvotretjinska večina udeležencev.
3.
*Za občinsko izobraževalno skupnost Piran sc za leto 1979 določa stopnja prispevka iz bruto osebnega dohodka v-višini 3.34% in sicer:
a)	za zajamčeni in dodatni program — 3.29%
b)	za skupni program 0.1"? %
c)	za program vzajemnega kreditiranja naložb — 0.08%
Št.: 402-1/79	Predsednik skupščine
Piran. 16. januarja 1979	prof. ZDRAVKO KLASEK, l.r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČHSK P!RAN
Na podlagi 19. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana obalne skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976 do 1980 o izvajanju programa otroškega varstva v občini Piran v letu 1979 in ! 980 je skupščina skupnosti otroškega varstva občine Piran na seji dne 19. decembra 1978 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina skupnosti otroškega varstva občine Piran ugotavlja, da so do 18. 12. 1978 pooblaščeni organi udeležencev samoupravnega sporazuma z območja občine Piran, ki združujejo 4.873 delavcev ali 80.8% vseh zaposlenih v občini Piran, sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana obalne skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letih 1979 in 1980.
Na osnovi ugotovitve iz prve točke tega sklepa, je aneks k samoupravnemu sporazumu v občini Piran sprejet, ker je zagotovljena dvotretjinska večina udeležencev.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA PIRAN
Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran na seji dne 22. decembra 1978 in 26. decembra 1978 razpravljala o poteku sprejemanja aneksov za leto 1979 in 1980 v združenem delu ter sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina ugotavlja, da je do 22. decembra ! 978 pristopilo k aneksu k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana socialnega skrbstva v občinah Izola. Koper. Piran ter SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980 v združenem delu 82 % vseh zaposlenih občanov občine Piran.
2.
Prispevna stopnja iz BOD v letu 1979 za občinsko skupnost socialnega skrbstva Piran znaša 1.21 %.
Št.: 30—4/78
Piran. 22. december 1978
Predsednik skupnosti BOGOMIL LISJAK. 1. r.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBCtNE P!RAN
Na podlagi 10. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana tclcsnokulturnih dejavnosti v občini Piran in zagotavljanju sredstev za njegovo uresničevanje v obdobju 1976— 1980 za leto 1979 in 1980 je skupščina telesnokulturne skupnosti občine Piran na seji dne 4. januarja 1979 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina telesnokulturne skupnost) občine* Ptran ugotavlja, da so do 13. decembra 1978 pooblaščeni organi udeležencev samoupravnega sporazuma z območja občine Piran, ki združujejo 4A65 delavcev ali 71% vseh zaposlenih v občini Piran sprejeli aneks samoupravnemu sporazumu o temeljih plana tclcsnokulturnih dejavnosti v občini Piran v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa telesnokulturne dejavnosti v letih 1979 in 1980.
Na osnovi ugotovitve iz prve točke tega sklepa je aneks k samoupravnemu sporazumu v občini Piran sprejet, ker je zagotovl jena 2/3 večina udeležencev.
Prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za leto 1979 za skupnost otroškega varstva občine Piran znaša za:
—	zvezo skupnosti otroškega varstva — 2.20
—	skupnost otroškega varstva občine Piran — 1.36 Št.: 238/78
Predsednica skupnost) IVANKA JOVANOVIČ. 1. r
Piran. 19. decembra 1978
3.
Prispevna stopnja iz BOD v letu 1979 za telesnokulturno skupnost občine Piran znaša 0.34%.
Št.: 93/78
Piran. 4. januarja 1979
Predsednik skupščine BOJAN LOBORA. 1. r.