5TU USKA, KHJt2N:CA V CBUU ŽaScmki GLASILO SZDL ZASAVJA TEDNIK TRBOVLJE, 19. VIII. 19G1 - ŠT. 34 - LETO XVII. - 20 DIN GOSTOVANJA PRI PRIPADNIKIH JLA NA ZASAVSKI CESTI DO 10, SEPTEMBRA (ma) ZAGORJE — Prejšnji ponedeljek so se v Zagorju ob Savi sešli predstavniki občinskih odborov SZDL, občinskih zvez kulturno prosvetnih organizacij zasavskih občin ter skupaj s predstavniki JLA izdelali program nadaljnjih gostovanj pri graditeljih nove Zasavske ceste. Dogovorjeno je bilo, da bodo v času od 16. avgusta do 19. septembra pripravili v taboru pripadnikov JLA več prireditev v izvedbi kulturnih skupin iz vseh zasavskih občin ter pripadnikov zagorskega Partizana. Pripadniki pripadnike JLA v Delavskem domu v Zagorju, na kateri bodo nastopile skupaj s pripadniki JLA skupine iz vsega Zasavja. O pripravah na to prireditev bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega tednika. Obisk izseljencev - D obisk dragih gostov g ■ Brez dvoma je ta misel, ki jo je izrekel podpredsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, Aleksander Rankovič, na sprejemu izseljencev v Zveznem Izvršnem svetu v Beogradu 30. Junija letos misel, ki jo vsi mi izražamo v času obiskov rojakov v domovini. Mnogi od rojakov, ki so nas obiskali iz prekomorskih dežel, so se že vrnili. Tudi letos smo med drugimi obiskovalci srečali mnogo znancev iz prejšnjih let in spoznali še več novih. Tudi mladih Je kar dosti med njimi. Mnogi so prišli pr\ič, da vidijo deželo, kjer se je rodil oče, mati, ded ali celo praded. V ZDA, Argentino, Brazilijo in Kanado se vračajo polni vtisov o lepotah in gostoljubnosti krajev, ki so jih imeli priliko videti. Presenečeni so nad razvojem, ki smo ga dosegli na gospodarskem, .kulturnem In drugih področjih. Nabrali so si vtisov, o katerih bodo znova in znova pripovedovali v novih domovinah. Mesec avgust pa je predvsem mesec obiskov rojakov, iz evropskih dežel. Prišli so rojaki iz Francije — Pariza, Pas de Calaisa, Mosella in Meruthe et Moselle, Nizozemske, Nemčije in drugod. V Slovenijo jih je tako prišlo v skupinah v začetku tega meseca blizu 1500 in od teh bodo marsikateri ostali pri svojcih in znancih v Zasavju. Tako kot so podružnice Slovenske izseljenske matice v drugih krajih (Nova gorica, Kamnik, Murska Sobota) priredile kulturne prireditve in sprejeme za rojake iz prekomorskih dežel, tako bo imela tudi podružnica Slovenske izseljenske matice v Trbovljah, kakor vsa leta doslej, osrednjo prireditev za rojake, ki so na obisku v rojstnem kraju. Vendar bo letos ta prireditev dobila svečanejši odraz, ker bo to osrednja republi- ška prireditev za rojake iz evropskih dežel, podobna tistim, ki jih je podružnica priredila 1956 in 1957 leta To srečanje bo le eno izmed možnosti nadaljnjega utrjevanja vezi med staro in novo domovino Ob obiskih se bodo dragi rojaki spoznali z razvojem krajev, kjer so preživeli svojo rano mladost, ogledali sl bodo nove gospo-darsko-komunalne dosežke Srečanje pa bo služilo za širšo izmenjavo vtisov o vsem. kar so lahko spoznali in videli. Ob domači viži in .polki pa si bodo Stareti in mlajši rojaki nabrali novih prijetnih vtisov, ki jih bodo nonesli v nove domovine, z _jasno in glasno izraženo mislilo KM ALU SPET NA SVIDENJE V STARI DOMOVINI Dragi rojaki, želimo vam prijetno bivanje pri nas in kar je.nadvse pomembno., še mnogo nuiogo zdravih let Anton Kukoviča U m m m n m m 63 y m n u IEL J JLA pa se bodo v tem časa srečali dvakrat z zasavskimi športniki in sicer v Litiji in Trbovljah. 13. septembra pa bo pod pokroviteljstvom zasavskih občinskih odborov SZDL zaključna prireditev za graditelje nove Zasavske ceste — Kako so izkoriščene zmogl ivosli ? (ma) TRBOVLJE — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je v zadnjem času ugotavljal po delovnih organizacijah metodologijo spremljanja stopnje Izkoriščenosti zmogljivosti Med tremi občinami v Sloveniji, ki jih je izbral, so bile tudi Trbovlje (z raven tega pa še Skorja Loka in Žalec). Zraven naših narodnostnih manjšin živi izven meja Jugoslavije tudi znaten del našega naroda, ki se je v preteklih desetletjih izselil v tujino. Ocenjujejo, da se je v dobi od 1900 do 1914 Izselilo zaradi slabih gospodarskih prilik in političnega pritiska 1,100.000 Jugoslovanov. Med obema vojnama pa se Je Izselilo še okrog 200.000 Jugoslovanov. Slovencev je emigriralo po Istih ocenah od leta 1900 do 1914 približna 300.000, med obema vojnama pa okrog 60.000. Računajo, da živi v tujini okrog 360.000 Slovencev, vendar pa v tem številu niso všteti otroci izseljencev, ki so se rodili izven naših meja. Po splošni oceni je samo v ZDA okrog 175.000 potomcev naših izseljencev, ki še govorijo slovensko In se na svoj način še čutijo Slovence. -on- Obisk na Zasavski cesti (ma) TRBOVLJE — Pripadnice JLA — graditelje nove Zasavske ceste, so zadnjo so-b >to obiskati predsednika skupščin občine Trbovlje, Ado Naglav, in Hrastnik, Milan Babič. ter predsednika občinskih '•Iborov SZDL teh dveh občin '•'•iire HoJej in Martin Klinar. V cpremstvu starešin JLA so »i gostje ogledafl traso nove Zasavske ceste od Zagorja proti Renkant in se zanimali za delo in življenje graditeljev nove Zasavske ceste, V razgovoru s starešinami JLA so gostje pohvalili prizadevnost graditeljev — pripadnikov JLA. Gostje savske skoraj na odseku Za ceste, ki Je že nared za asfaltu atije Prejšnji potek je k tmisija za gospodarstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je izvedla akcijo, sklicala v Trbovljah sestanek s predstavniki Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, Strojne tovarne Trbovlje. Cementarne, Mehanike, ELIT, Tovarne pohištva in SGP Zasavje, katero so člani komisije predhodno obiskali; zraven njih pa so se sestanka udeležili še predstavniki občinskih vodstev družbeno-poli- tičnih organizacij in občinske skupščine. — Z ozirom na aktualnost obravnavanega vprašanja bomo o posvetovanju, zlasti še o nekaterih bistvenih ugotovitvah, obširneje poročali v prihodnji številki »Zasavskega tednika«, na kar še posebej opozarjamo! Pojasnilo uredništva: Tiskatski škrat nam je. v zadnji številk. sprem n I funkcijo pisca sestavka »i-.i ZADEVANJA ZA UVELJAVI, TEV USTAVNIH NAtEL — OSNOVNA NALOGA Cl ANO / ZK«. Sestavek je napisal Marijan OROŽEN, sekretar organizacijske kom.sij* CK ZKJ in delegat ,H'astnik» za Vlil. kongres ZKJ — Prosimo za razumevanje' Posvetovanje v Zagorju Pred dnevi je bilo v Za gorju ob Savi posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov zasavskih občin Trbovlje, Hrast, nik, Litija In Zagorje ob Savi, ki ga je sklical Okraj ni sindikalni svet Ljubljana, vodil pa njegov predsednik S Zalokar. Na posvetovanju so razpravljali o zadnjih uk epih Zveznega lzvr»nega sveta v zvezi z. novimi pogoji gospodarjenja Predsla-ni-ki občin-kih sindikatih svetov so po-očal1 o ukrepih, da zagotovijo zapose-n«m nadomestilo osebnih dohodov v zvezi z zvišanjem cen Ugotovljeno je bilo, da v občinah — z izjemo Trbovelj — niso iz delali izračunov zvišanji stroškov in so se za zvišanje osebnih doh ndko» zapo -sienih odločali brez posebnih ustreznih ugotovitev Udeleženci sestanka so za radi tega sklenili, da naj b izdelali take izračune, hkrati pa zagotovili v de lovnih organizacijah različen dodatek, pač i ozirom na višino osebnih dohodkov, da dobijo zaposleni i najnižjimi osebnimi dohod ki večje nadomestilo. Ilkra tl so- razpravljali še o tem koliko zaposlenih prejema osebne dohodke, nižje od 30 000 din, in podprli prizadevanja sindikatov po odpravi osebnih dohodkov pod 30.939 din Na posvetovanju so ugo tovili, da večjih problemov v zvezi z zagotovitvijo osebnih dohodkov ne bo; vprašanje je le, kako zagotoviti družbenim službam potrebna sredstva za nadomestilo. -B •% . « .\ y . •' ^ - •< : > * 'j ' < e - -'.'-V ;■ f ■ telefon, v kratkem pa dobe še t ra n »forma tor s kr postaje. Ostala Je *e regulacija hudournikov In grndnja crkle Klek-Praninska vas—Kneir—dol. Planinska ras. ki Ima nad Iti prebivalcev. Je popolnoma odrezana od dolin e* saj pelje .vanjo zelo slaba kolovozna pot. Sredstva za gradnjo ceste so bila zogolovl.irna /.e prejšnje leto, pa so Jih zadnji čas preusmerili v cesto na Kum reto* so bila prav tako predvidena Iz Gozdnega sklada pa najbrž spet ne bo z njimi nič. ker bodo šla za dograditev ceste na Vrhe. Tu se vsiljuje vprašanje, zakaj Planinska vas čaka že 7 let na povezavo / dolino »rue važen problem prebivalstva Kleka Je • ureditev poti v/ dolino in s (em povezano vprašan’«* varnostj prihoda dela\cev na 'delo. S Kleka vodi nevarna pr* not v Globnšak Po tej poti hodi dnevno nad . Si delavčev l ansko leto Je bilo tu nad 7 zlomov . rok In nog * Ipred vsem v zimskejn času) za kar so bile prikrajšane delovne organizacije za več kot 3N delovnih dhl. To ni malo In delovne organizacije bi z razumevanjem tega problema rešile to stvar s prerej manjšimi sredstvi (recimo posipanje po’edlce pozimi). m ANDREJ FORTF Je pripovedoval o delovanju kulturno prosvetnega društva Klek. Skozi vse leto so organizirali razne prireditve. predavanja ln proslave, med drugim tudi oddaja Pokaži kaj znaš 8 to oddajo bodo go- stovali tudi v Dolenjskih toplicah. nato pa odšli na Izlet po partizanskih poteh (Rog — 2ti ženberk — Soteska). Dvorano /a prireditve Imajo, nimajo pa sredstev. da bi Jr bolje opremili Središče kulturne dejavnosti na Kleku pa je klub. v katerem imajo tudi televizijski sprejemnik. Težave so s knjižnico Knjige so že vse prebrane, novih pa ne morejo dobiti, ker gredo vsa sredstva v centralno knjižnico v Trbovljah S O delu gasilskega društva je govoril MARTIN 2AGAK Gasilci bi rabili prevozno sredstvo; do sedaj so Imeli voz na konjsko vorego. starega že 20 let Rabili bi terensko vozilo alt kaj podobnega. Namen*imajo kupiti tudi manjšo nmtorko. s katero bi gasili po,okoliških vaseh Pri gasilskem domu bodo zgradili'prostor za gorivo. V Planinski vasi je potrebno zgraditi vodni zbiralnik. Ul bi se uporabljal deloma tudF za pitno vodo. na Kleka pa bodo zgradili v kratkem tudi nov hidrant In tn * prostovoljnim delom. e FR ANT GRČAR Ja pe povedal. da krajevna organizacija ZZB na Kleku stremi za tem da bi v Dolenjskih toplicah zgradili dom. ki naj bi služil za okre vallšče starejših prebivalcev Kleka. Graditi bi ga le začeli pa še niso dobili gradbenega dovoljenja Videti Je, da bo to kmalu urejeno in bodo starejši prebivalci Kleka našli miren počitek v Dolenjskih toplicah. . ; jffl «r: - 1ML. - j#38fStLwa* ?MvmaLL Klek — prllj ib! jena Izletniška točka Trboveljčanov (na sliki Dem I Čečeve) RAZPRAVA 0 DRUŽBENIH CENTRIH Izvršni odbor ObO SZDL Trbovlje je na zadnji seji razpravi/,al tudi' o nekaterih vprašanjih v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem družbenih centrov. Občinski odbor SZDL Trbovlje je doslej izdelal že dve analizi o družbenih centrih, zdaj pa je potrebno da bi ugotovitve analiz uskladili z urbanističnim načrtom Trbovelj, ki naj bi nakazal perspektive družbenih centrov v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Trbovlje je sklenit, da bo predlagal občinski skupščini. da zagotovi, da bodo investitorji stanovantske izgradnje urejevali tudi prostore za družbeno živlienie občanov istočasno pa tudi prostore za otroško varstvo in obiekte za rekreacijo občanov. ih v današnjem stanju ni mogoče razviti, to so: pediatrija, ginekologija pa še predporodna in porodna zaščita matere Drugih specialnosti vsaj v bližnji prihodnosti ne bodo razvijali, 'ker bo to .prišlo v poštev pri razvoju bodočega skupnega zdravstvenega centra v okviru vseh treh občin. Zelo v zaostanku je preventivna zdravstvena služba. Glavni vzrok je pomanjkanje prostorov, pa Se t1 prostori, ki jih imajo, ne odgovarjajo Težave »o tudi s kadrom . Higienska služba n pr. sploh ne more zaživeti, kot bi bUo treba, . ker zauosluje le nekaj honorarnih uslužbencev Kot izrazito industrijski kraj s tremi močnimi industrijami (Steklarna, Kemična tovarna. Rudnvk) bo moral Hrastnik sčasoma dobiti tudi specializirano zdravnike za medicino de1« — to je vse bolj in bolj potrebni), In kakšen naj bi bil novi zdravstveni dom? Tam bosta dve splošni zdravstveni ambulanti, ginekološka služba, otroški dispanzer, zobozdravstvena služba, lekarna, rešilna postaja in seveda tuli uprava zdravstvenega doma Pa stavba’ Pritlična-bo. kei teren za kaj drugega ni pri moren Da je doin nujno po treben. dokazuje že to, da s o tem govorili na vseh zborih volivcev Potem bosta ostali le atnhu lanta Stekhirne oz Kerni' n -tovarne In ambulanta na Dolu, odpadli pa bosta ambulanta v centru in rudniška ambulanta Obe sta v starih stavbah m zato zahtevam ogromno do narja za vzdrževanje, razen tega pa današnjim potrebam sploh več ne odgovarjata. Kako pa bo z novim kadrom? Zdravniški kader.imajo že za-goovljen: trenutno štipendirajo dva šudenta na splošni medicini, eno šiudentko pa na stomatologiji. Študij stomatologije je pred kratkim končal štipendist NOB, ki je sedaj na odsluženju vojaškega roka, nato pa se bo tudi zaposlil v Hrastniku. — Razen tega štipendirajo še dve medicinski sestri in dve laboranr.k;. Velik problem je stanovanjsko vprašanje, saj sta dve medicinski sestri odpovedali službo prav zaradi tega, ker nista dobili stanovanj Osta! bo še problem kadra higienske službe — prav ta kader je tudi zelo težko dobiti. — Sedaj vse bolnike, ki jih je treba operirati, pošiljate v Trbovlje. Kaj pa potlej, ko bo dograjen nov zdravstveni dom? — Večjih operacij ne bomo Izvrševali, saj imamo za to v Trbovljah vse pogoje, imeli pa bomo poseben prostor, kjer bomo operirali bolnike z manjšimi poškodbam, Toliko dr. Toplak In še stališče občine O tem je govoril gradbeni referent, tov. Prikeržn k — S pravo gradnjo letos spomladi še nismo pričeli Takrat je le' Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Iz Ljubljane odprl tla, da bi videl. kakšen je teren. Ker na ta način n:so mogli vsega ugotoviti, je Zavod poslal naprave za gloh.nsko vrtanje in tako so lahko ugotovili vse. kar je bilo potrebno. Z gradnjo pa niso pričeli zaradi tega. ker še ni bila pripravljena dokumentacija Pa sredstva č V glavnem so že zagotovljena S posoj il, potrebni pa so tudi prispevki gospodarskih organizacij saj je nov zdrav- TEDNI Osnova za uspeh - kadri Občinski odbor SZDL pravljen osnutek da v moram, da v zadnjem ča-Hrastnik je že izdelal pro- razpravo občinski skupšči- su predvsem krajevna gram dela za razdobje do ni. Menimo, da naj bi v organizacija SZDL Hrast-konca letošnjega leta. Ker teh razpravah aktivno so- nik — Spodnji del že išče je program precej obširen, delovalo tudi društvo in- nove oblike dela in več-smo predsedniku občin- ženirjev in tehnikov, ki kjrat samostojno nastopa, skaga odbora SZDL Mar- naj bi --:--avilo predlog Na to vpliva dober kalinu Klinarju zastavili ne- za razvoj že obstoječe in- drovski sestav vodstva te kaj vprašanj: dustrije in obrti ter pred- organizacije Pa tudi na Predvsem nas zanima videlo možnosti za usta- Dolu Je čutiti živahnejše težišče dela organizacij navijanje nove dopolnilne delo organizacije SZDL SZDL na področju hrast- dejavnosti oziroma za Zaradi tega bomo v pri-niške občine v prihod- združevanje, specializaci- pravah na bližnje konfe-njem obdobju? jo skupnih služb itd. Na renče krajevnih organiza- — Res je, da je pro- tribunah občanov oziroma cij SZDL posvetili poseb-gram dela precej obši- zborih volilcev pa naj bi no pozornost kadrovskim ren; osrednja vprašanja, se razčistila stališča in pripravam Kadrovska koki jih bomo obravnavali, možnosti razvoja kmetij- misija ObO SZDL Hrast-pa bodo vsekakor v zvezi stva. Svet za kmetijstvo nik pa bo že v kratkem s z izdelavo 7-letnega per- naj bi v sodelovanju s pri- kadrovskimi komisijami spektivnega plana, s po- stojnimi upravnimi organi KO SZDL razpravljala o močjo krajevnim skupno- in KZ Dol pripravil ustre- nekaterih -aktualnih ka-stim, pripravami na vo- zen program. drovskih vprašanjih jgR. litve novih vodstev v kra- Kakšno'je bilo doseda- In za zaključek še tole jevnih organizacijah So- nje delo krajevnih orga- vprašanje: kako je z de-cialistične zveze in izbolj- nizacij SZDL? lom krajevnih skupnosti? šanje obveščanja občanov — Se vedno moramo — Zdaj so v teku pri-(predvsem s tribunami). ugotavljati, da je težišče prave za prve sestanke IjO Občinski odbor SZDL dela oziroma vseh akcij novo izvoljenih svetov : Hrastnik bo dal priporo- na občinskem odboru So- krajevnih skupnosti Z čilo občinski skupščini cialistične zveze, namesto jesenjo bo torej delo kra-Hrastnik, da pred dokonČ- da bi bilo obratno, pose- jevnih skupnosti zaživelo nim oblikovanjem 7-let- bej zdaj, ko so področja Ugotavljamo pa da je v nega perspektivnega pla- krajevnih organizacij So- razpravah o ustanavlja-na o osnutku razpravljajo cialistične zveze in kra- nju krajevnih skupnosti občani na tribunah in jevnih skupnosti oziroma sodelovalo premalo obča-zborih volilcev, kjer naj stalnih delovnih predsed- nov, zaradi česar tudi do- =UW se formulirajo stališča in štev zborov volilcev slej še ni zaživelo delo mnenja, in šele tako pri- usklajena. Poudariti pa skupnosti. (ma) fljH stveni dom splošna potreba vseh. — Kdaj boste pričeli z gradnjo? Takoj, ko bo dokumentacija dokorčrto izdelana, to pa bo prav gotovo v roku desetih dni. Načrte je delal IBT Trbovlje, v zaključni fazi pa sodelujejo, tud: strokovnjaki ljubljanske' fakultete za arhitekturo— glavni' projektant arhitektonskega dela je prof. Edvard Ravnikar, kot že rečeno pa je nosilec celotne do-. kumentacije trboveljski Investicijski biro Gradnja, bo veljala približno 250 milijonov dinarjev, se bo pa seveda znatno podražila, če ho potrebno veliko specialne opreme. Pa stališča, občanov? Na zborih volivcev so dali občani prioriteto zdravstvenemu domu in so avtomatično izključili vse ostale nameravane gradnje vse do časa, ko bo dograjen zdravstveni dom. Takoj za tem pa pride v poštev gradnja kopališča, ki je prav tako preventivnega zna-v) N D. Kaj bo s cesto na Dolu? ® Za občinski praznik Hrastnika je dobil Dol asfaltirano cesto skoži naselje. Vendar so bila dela opravljena tako površno, da je že sedaj vsa razpokana Predsednik krajevne organizacije SZDL Dol, Drago MilLnovič, je povedal, da je asfalt na cesti že odstopil. Izvajalec bi moral priti popraviti cesto, vendar ga do sedaj še ni bilo. Treba bi bilo urediti tudi pločnike. Sicer je pa vprašanje, če ne bo cesta spomladi slabša kot pa je bila pred asfaltiranjem. Ljudje precej negodujejo, saj so bila v to cesto vložena precejšnja družbena sredstva. Prav tako je tudi z gradnjo stolpnice. Začeli so jo graditi, potem, so se spomnili, da bi bilo drugje bolje, pa so jo spet prestavili, ljudje pa čakajo, kdaj bo rešen stanovanjski problem Dola. No, zdaj bo menda le kmalu zgrajena. S Kulturno prosvetno društvo Svoboda na Dolu ima precej sekcij., najbolj delovni so pevci, ki se pripravljajo na praznovanje 30-letnice obstoja pevskega zbora, ki ga vodi že od ustanovitve pevovodja Dolfi Dragan. Na Dolu imajo klub, v njem je^ned drugim tudi televizor, v klubu pa se tudi sestajajo družbeno politične in druge organizacije Dola. Vendar pravega klubskega življenja ni. Prav tako je tudi s TVD Partizanom, ki nikakor ne najde prave oblike dela in boli ali manj životari H O dejavnosti krajevnega odbora Dol ve mnogo povedati predsednik Drago Kozole. Krajevni odbor na Dola ima do sedaj za sabo že precej dela in uspehov. Uredili so vodovod. Javno razsvetljavo, ustanovili varstveno ustanovo (radi bi jo tudi razširili) ter uredili krajevne poti, ki so že potrebne popravila. Naloga nove krajevne skupnosti, pa bo, da uvede delovne mesto tajnika, ker je do sedaj na Dola primanjkovalo vsaj občasnega uradovanja In je bilo treba iti za vsako malenkost na občino. Zelja prebivalcev Dola pa je, da bi ustanovili na Dolu manjše podjetje, recimo za mozaik plošče, v katerem bi zaposlili predvsem žensko delovno silo. : ~ # Gasilci na Dolu so v zadnjem času obnovili razpadajoč dom, nato so si nabavili motorno vozilo in z uspelo nabiralno akcijo ter s pomočjo zavarovalnice krajevnega odbora in občinske skupščine zbrali 900 000 dinarjev za novo motorno brizgalno, ker se jim je prejšnja uničila med poplavami v Celju. Ta brizgalna bo v kratkem izročena društvu. (jom) Problemov dovolj, nalog tudi !j+a' Prebivalci Sr-,rt-1 dela. Tu bi lahko našli kaj zase tudi sezonski delavci, ki sedaj nimajo drugega kakor gostilno. Stanovanjska stiska pa tare predvsem učitelje, zato je vsako leto velika fluktuacija učiteljev in jasno je, da to vpliva na kvaliteto pouka. TVD Partizan je začel zadnje čase nekaj bolj delovati in je letos že imel letni nastop. Rabili pa bi kanalizacijo ln vodovod, saj se sedaj nimajo niti kje umiti. (jom) se je razmahnila tudi kooperacija z individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Ti vzredijo živirto do določene teže, potem pa jo oddajo zadrugi. SadjaVstvo je druga važna dejavnost KZ Gabrovke Dale. To je obenem deloma tudi surovinska baza za nov obrat Presad. Sadnih površin > okrog 75 hektarjev. Polovica je že zasajena, ostalo pa bo v kratkem. V zadnjem času so uredili precej novih plantaž črnega ribeza, ker je zelo iskan na tržišču. Letno ga pridelajo na že dolgo čakajo na vod' vod, saj so prispevke že plačali, a delo gre le počasi na-1 prej. Skrajni čas bi že bil,i da bi tudi asfaltirali cesto skozi naselje in morda že do' Litije. Prav tako je tudi z razsvetljavo, ker bi bilo zaradi slabe ceste nujno potrebno urediti razsvetljavo nn- Kai kmaIu Je bila poroka, OD0] aan. ^em po nat0 sta skupno odšla v Sem prišel Trbovlje, kjer je Avgust delal v rudniku Julijana je rodila tri sinove, zdaj pa živi že 56 let v Trbovljah, vdova zdravil, »ali prav h Golčevim?« »Prav, prav. koga iščete?« priletna žena nadstropju. me je vprašala ie že 14 let, tu pa si je po-v nrvpm stavila tudi čedno hišico. ^ Zdaj ie seveda že sin pre- vzel gospodarstvo. Sicer pa »Neko ženico, ki se piše ima na starost največ vese- Golec in je stara 89 let. Ime ji je Julijana.« tja pri delu na vrtu. V kinu je bila v življenju samo dvakrat, brati In pisati prav »Aha, za časopis, ta sta- tako ne zna (če se je troho rvnnnlcnti ia Ir n r r bilo nnie pa V spodnjem nad- stom prTtisnUa). ^zna " pa Pše mi je po- vedno pri jeti za vsako op ra-vilo. stropju jasnila. Krenil sem po stopnicah navzdol in ob--stal pred priprtimi vrati, nato pa mi je neka starejša žena stopila naproti in tudi njo sem pobaral, da bi se rad pogovoril z JULIJANO GOLEČ, ki stanuje na Vreskovem 6 in je stara 89 let. Navihano mi je odgovorila (kar sem kasneje ugotovil), da morda stanuje zgoraj. Končno pa je rekla: »No, jaz sem tista .. « Vzelo mi je sapo: »Nak, tega pa ne bi verjel.« In res, nikoli na tem svetu ji ne bi prisodil tistih 89 let Resda Je bila prava. Rodila se Je v Zaboku pri Krapini na Hrvatskem. v poljski družini Tršlnsktjev. Oče je bil kmet. mati pa ]e gospodinji- ... .. , . 1», imeli pa so tudi precej »Včasih mislim, .da sem zemlje. V družini so bila stara 20 let, nikoli tudi Š‘W dekleta in štirje fantje. nisem blla prl zdravniku, majhna! Je že pasla krave in nikoli poskusila tablete ali pridno delala na polju, zato dobila injekcijo. Letos me s?raA“dlsai0,i°o iTobiškovaTa je tudi kap, pa je že pre-samo nekaj mesecev. Ko pa cej bolje.« le šla Ko sem odhajal, sem pomislil, da sama prav- ic bila stara 14 let. delat v tovarno. Kasneje Je nekoč prišla domov na do- pust in ji je prijatelj pred- zaprav ne bo mogla pre' i nap' (rap) ■“Sli Vo^bile^vzeiaT. brati tega, kar bom napi- ie v Šali dejal. sal... o sebi in delu Kramljanje po razstavi tu predstavil z modernističnih gledanjem. Doslej je razstavljal le v Jugoslaviji, tako v Trbov- Precej smo že pisali o 1. slovenski slikarski koloniji »Zagorje-Izlake 1964«. Razveseljivo in hkrati vzpodbudno je dejstvo, da se je prva misel o ustanovitvi ^ežicah^Titogrldu11' Beograd"« te kolonije porodila prav v Zagorju — in to v okviru Zadru. Subotici- in somborju sveta Svobod in prosvetnih društev oziroma točneje Predvsem vprašal za v likovni komisiji. In če zapišemo, da je to prva slo- »Kolonijo bi morali sčasoma venska slikarska kolonija, nam to pove vse. Kot žago- u^'mVpovabtu ’kvaiitetn^sit0 tavljajo nekateri, se jih bo porodilo še več, tradicija venske slikane sicer štejem ie-tovrstne umetniške dejavnosti pa bo ostala v rudar- ^nioS“kp°a ^ekakoAe^k skem Zagorju, kjer so slikarjeve roke upodabljale ru- nečat sim Osem ali deset črnih ptic, koli- Ribič. ki j, ime! na glavi širok slamnik, je počasi veslal " Voda fn Je neslišno nosila. Kadar je v pro- konmorana Sele pred zoro, ko je bila košara polna vsakovrstnih rib( je ribič odvezal vrv z vratov svojih krilatih pomočnikov in jih pustil v vodo. da so se po mili volji najedli rib. To je bila nagrada za dobro opravljeno delo. To je nočni jedilnik ribičevih ptic. Opoldne pa pride lastnik do kletke s svojimi pticami in se po zasluženem počitku — in to obojestranskem — nekoliko ustavi pri njih. Nato jim servira njihov dnevni menu — prav tako ribe. To so'tiste najmanjše ribe, ki jih zjutraj ni uspel prodati. Igrišče, ki se vidi na sliki, je v Kopanu, v vanju kor jih k hit.i na čolnu. Je zletelo v vodo in Hondurasu. To mesto je bilo velik kulturni cen- Toda če se je kdaj to komu posrečilo je izginilo P°d valovi. ter Maja. imel on in njegovi Igralci skffrn neverjetne Večkrat je kaka ptica izplavala razočarano, Igrišče je bilo dolgo približno 30 metrov, privilegije. Lahko so npr odvzeli ves nakit, s praznin1 kljunom in široko odprtimi očmi. V široko pa le 8. Obrobljeno je bilo s kamnito tudi najdragocenejši, nasproln' igralcem pa kljunu druge pa se je premetavala velika riba. <• ograjo, tudi vsem gledalcem Ker so bili gledalci v Kormoran je seveda vselej poskušal pojesti Na eni od krajših strani Igrišča ie nrav na Slavnem le najbogateljši meščani so si uh igral- .svoj plen Bi) pa vsak zvezan z vrvjo okoli . sredi stopnišča sedel m kamnitem nasloniaču cl-zma8ovaici najprej »privoščili« Mnogi sc vratu In sedaj ga ie lastnik potegnil k sebi, mu Sr SSToES1K««" ="«=»" "V-M >», Ul. ,.r»» ut «*l rib. It 1.11»»» m 1» <1,1 » »»»1« ^ kaj] leni in jim niso ppsiili kar tako meni nič tebi šaro nič, uiti. Le mestni poglavar le osial miren In Zraven .se je zadovoljno smehljal Nato so iz slačilnic prišli igralci, razdeljeni dostojanstven: naslednjega dne bo ukazal, da na dva dela in se razporedili po Igrišču Vsi so mu narede nov nakit, če mogoče, še lepši bili zelo lepo grajeni, okrašeni pa so bili z dragim kamenjem in dragocenim perjem. Prinesli so žogo. Bila je velika kot ta, ki jo poznamo dandanes, toda narejena je bila iz močne, polne gume in torej precej težka. Igra se je pričela Žoga je letela, igralci pa so take tudi na tol><,8k‘ rehl ""zi keda> }nvr I leteli na desno in levo Po pravilih se nihče ni ribe na prastar način e pomočjo pite kormo smel dotakniti žoge niti z roko niti z nogo In ranov. prav tako je nart lil tudi z drugo ribo. Pobožal ie k°rmoratia in ga čez nekaj časa spel poslal v vodo Kliajek' ribiči ribarijo podnevi, japonski pa. šele, ko Pade mrak -»v,.. ..._____Ko se Ponoči počasi spuščajo po reki si pri; nje Kitajske, ob drugi priliki pa sem videl prav prlvabilTribe^n »hnilprS v'dne'za' It «, »1« mA ll«MA»>lvi —■ 1. 1 Ca i.Afln t I A«,A 1 ■ — - - -— XIX. KRILATI POMOČNIKI Ribiča s slike sem srečal na neki reki osred- Tekst in fotografije: TIB O H SfUfU Počutil sem se nekako tako, je nesel, ga je kar božal. De-kakor noj. če skrije glavo v jal je, da sedaj kar lahko na-pesek', vendar sem vseeno valijo Nemci na nas. Brez kmalu zadremal. Ne vem, ko- 'kakršnih ovir smo kmalu po-liko je bila ura, ko me jo tem prišli v Jablano tn kar na-iredi noči prebudila luč. Na gledati se nsma mogli d rameni ni bilo ne slame ne sita gocenega orožja Sele pozne-in nekdo mi je svetil narav- je smo izvedeli, da je bila ob nost v obraz. '.-Pa smo te le cesti malo nad Repnikom našli,« je dejal tisti, ki je sve- nemška zaseda in da si Iz til. »Še dobro, da smo mi, kaj previdnosti niso upali udariti bi pa bilo, če bi bili Nemci po nas, ker niso vedeli, koli-ali beli ?« Bili so trije parti- ko nas je bito. Nemški vojak, zani, neki intendantski kape- ki je prišel k nam, je ostal ne-tan s svojima spremljevalce- koliko časa v Jablani, kjer je ma. Povedali so mi, da so pri- pomagal kmetom opravljati šli prenočevat in da so že ka- različna dela. Bij je mlad ke pol ure tnirno ležali, ko so fant, pravzaprav Avstrijec, nenadoma zaslišali nekakšne doma nekje blizu Dunaja. Ko čudne glasove — in še pre- smo se prepričali, da nam ni cej so se trudili, da so me nevaren ln da zares sovraži izsledili. Po kratkem razgovo- nemške osvajalce, smo ga po ru smo spet zaspali. Počutil partizanski vezi poslati v sem se takoj bolj varnega. avstrijski bataljon. Tiste po-Preko obveščevalcev iz Za- letne dni je število partizanov gorja smo zvedeli, da želi neki iz dneva v dan naraščalo, nemški vojak, katerega enota Vsak -dan so prihajali novi. se je nahajala v Toplicah, pri- Kp sem zvedel, da bosta priti v partizane. Nekaka z ne- šla v naše vrste tudi Vinko in zaupanjem smo motrili tova- Viki — moja sošolca, sem ji-rišico, ki nam je prišla to vest ma šel naproti do Čolniš še povedat, toda, vseeno smo se danes se spominjam, kako odločili, da gremo zvečer smo sedeli ob obronku gozda ponj, predvsem zaradi tega, nad čohvšaml. Pogovarjali ker je ta vojak obljubil, da bo smo se o naši borbi, sovražnl-s seboj vzel večjo količino kih, o svobodi, orožju in vseh orožja mogočih stvareh. Jaz sem se Ko se je zmračilo, smo se imel že za starega partizana odpravili na pet. Bito nas je in občutil sem, da sem neka-šest. veselo smo korakali v ko »važen«, kc sem jima kazal dolino in slišalo se je kot bi pištolo, bombice in naboje, nas bdo trideset šele ko smo Drugi dan sta oba odšla na-prišli do Repnika, smo postali prej Viki je imel srečo in je bolj t hi. Takrat sd imeli ostal živ, medtem ko je V nko Nemci v TooVcah precej moč- daroval življenje za najsve-no zasedo vojske. Blizu je bi- tlejše cilje v zgodovini naše-la tudi postojanka Werk- ga naroda. Tekrat, ko smo na-schutzev, pri koloniji pa z padati železniški most pri Ll-minamf In bodečo žico zava- tiji, sem ga poslednjič videl, rovan bunker, iz katerega so Partizanska uniforma mu je imel’ dober razgled po dolini, zelo pristojala. Ko sem odha-Ko smo se previdno približali jal, mi je še pomahal. Bil je cesti, ki pelje proti Lokam, -vedno zelo resen in kot vsi sta dva tovariša odšla naprej mladi ljudje, je bil poln živ-na dogovorjeno mesto, ostali ljenjske sile ln načrtov za smo bili v zasedi pripravljeni bodočnost, takoj pomagat., če bt bila ce- Takšna je §fla naša gene-lotna stvar le spretna zanka racija. Rasli smo v vojni in sovražnika Sedel’ smo v travi pubertete v današnjem smislu In prisluškovali v noč. Vse je nismo občutili. Iz otrok smo bito tiho. Tudi osvetljeno ni postati možje, vzrok temu je bilo ničesar razen nemškega bila borba, nevarnosti, pogled bunkerja in vinske skale, kjer' na mrive in ranjene partizane smo razločno videli stražarja in soviažnlke, pogled na kri, Werkschutza, ki je stražil Ker v naši tehniki ni bito objekt Nismo dolgo čakali in vedno totilto dela, da hi bili tovariša sta se vrnila — tudi 'stalno zaposleni, sem prosil nemški vojak je prišel. Nismo tovariša Tauferja, naj mi tu si mogli misliti, da bo plen in tam pusti upravljati kurir-tako dober. Kakor mulo ob- ske posle. Ker vsaka stvar toženega Nemca smo hitro zahteva gotovo znanje, sem razrešili bremena. S seboj je tudi jaz prvikrat samo šprern-privlekel šest nemških ročnih Ijal tovariša Pavliča na javijo bomb. dve č‘sto noyt mavzer- na Vače Na tej poti sem Viki. ogromno muntelje, krona del. da služba partizana ■— vsega pa !* bfl češki mitraljez zbrojevka Tovariš, ki ga sras/ssa »sve e5«tč&fis»gR ararararomraracMmooMs II. svetovni vojni nadoknadil, kolonija.« krat govorili o ustanovitvi sli- kar je bilo zamujenega. Kot član Ste vi tudi Istega mnenja, da karske kolonije — to smo bili Društva likovnih umetnikov sem je bilo bolj malo časa? nekaka povojna generacija. Od- od osvoboditve do danes raz- »Najmanj 14 dni je bilo pre- ločili smo se za Zagorje v okviru stavljal predvsem v domačih malo časa za ustvarjanje, pre- sveta Svobod in prosvetnih dru-krajih, nekaj le na Švedskem več v širino pa s kolonijo ne štev in s sodelovanjem občinske In v Londonu. Dolgo časa sem bi šel, ker bi s tem lahko po- skupščine, ki je finančno pod-bll zaposlen prt mariborskem stala preveč dirkaška'. Za čim prla uresničitev te ideje. Kolo-gledallšču kot scenograf in kot boljše delo pa je vsekakor po- olja je Imela predvsem namen, slikar. Doslej sem napravil treben daljši termin.« obdelati zasavske revirje na li- okreg 50 scen za dramo, opero Kateri motiv vam Je najbolj k°vnei11 f°dro^f’ nUcuu “n balet • ostal v spominu? lahka naloga, saj smo se omejili Kaj menite o zagorski kolo- »Separacija ln apnence, pa tudi oa Zagorje io okolico. Sama raz-nlli? figura rudarskega lika. rad bi stava 1e pokazala delavnost sli- »Pcsveti se neka misel, v skup- pa še pobliže spoznal samega kar^f.V- £5??}} PMn2r, uvrstilo v consko ligo Ostala moštva v Zasavju pa «o vedno stehta Kake to. da je MU kisov Uta Svoboda smdoja na lesl-vtcIT , « - Zdi se mi da so Igrane premalo reenl Ne prihalajo na treninge na tekmab pa man tka borbenosti mmrn pa tudi v prečeJlnilli finančnih težavah Mislil, da bi bita sdrudMcsr Proletarca In Sv obade uvodna? Verjetno ne Nastopalo W lahko le tl Igralčevi Pred leti ste s Kisovcu začeli graditi nove Igrllbe, vendar pa a deli or oadaljoluie Kabine so mu živosti sa dograditev Ig rtiča? - Rea ne vem. kako naj odgovorim na to vp rala nje. (•rad n Ja novega Igrišča za Borovnikom je oUTala na pol aoti Za gradnjo namreč, nimamo niti minimalnih finančnih sredstev pa Uidi organizacija »le s Morda bo" le zagorski mdnlk zgradil cesto čez naše igrišče, potem Konrada GOSTIŠA bi morda uredili zadevo v zvezi s gradnjo norega tgrtiča letos Imame Slovenci tri predstavnike * II 7r~*ni ove- ni nes Sr en pv tvojem kdo Izmed njih le uvrstil v 1 zvezno UgB? — Cai bi le bil da tudi Slovenci dobimo predstavnika v 1. zvezni nogometni ligi Sam sem pristal Maribora. Igralci se zelo disciplinirani 1« požrtvovalni. To pa je v nogometu včasih že pol uspeha. Tore! vso sreče Mariboru! Slišali smo, da nameraval v jeseni obesiti luicmti rine čevlje na »klin«? — Vesti so povsem tečne. Igranja imam le tkivni j Vendar pa nogometa ne bom zapustil. Ce bo potrebno, bom pomagal kot funkcionar In kot trener. (Jam) »...H...? z organiziranim napa otu izkazali z vodstvom 0:1. Po odmoru so tudi trboveljski igralci nekoliko bolj smiselno napadali in dosegli tri lepe zadetke, toda zadnji gol Irta je zaradi prekrška nad vratarjem sodnik razveljavil. Strelci: Sajič v 20. minuti za Velenje, Žibret v 71. minuti (enajstmetrovka) in Majcen v 72. minuti, "odnik Virt iz Trbovelj je zaradi namernega udarca sodnika izključil kapetana gostov — Rodiča. VI. kolo — 4. oktobra 1964: BRATSTVO — NOVA GORICA RUDAR — LJUBLJANA VII. kolo — 11. oktobra 1961: MUR. SOBOTA - RUDAR BRATSTVO — ALUMINIJ (Kidričevo) VIII. kolo — 18. oktobra 1964: CELJE — BRATSTVO RUDAR — BRANIK (Mbr.) IX. kolo — 25. oktobra 1964: ŽELEZNIČAR (Maribor) — RUDAR BRATSTVO — SVOBODA (Ljubljana) X. kolo — 8. novembra 1964: ILIRIJA (Ljub.) — BRATSTVO RUDAR — NOVA GORICA XI. kolo — 15. novembra 1964: TRIGLAV (Kranj) — RUDAR M. SOBOTA — BRATSTVO XII. kolo — 22. novembra 1964: RUDAR — BRATSTVO XIII. kolo — 29. novembra 1964: BRATSTVO - DELAMARIS (Izola) SVOBODA (LjebJ — RUDAR B moštva drugollgašev — Kladivar, Maribor fn Olim ■ niia — bodo tudi lefo« i.nln H stveno tekmo v L zvezni Ugl PU» Dono tirni letos Igrala n odigrali verjetne 22. avgusta novincem — Rndar- Prijateljsko srečanje SLAVIJA (Vevče) - BRATSTVO 0:4 (0:1) izven konkurence. Kot kaže razpored, bo to sezono tekmovanje zaključeno v pozni jeseni, kajti v SNL tekmuje v prihodnji sezoni kar 14 F. Sparemblek TRBOVLJE. — Pred dnevi je odpotoval v francoske in švicarske Alpe član trboveljskega planinskega društva Janez Bizjak (študent arhitekture), ki je prvi član republiške alpinistične odprave iz Zasavja. ZAGORJE. — Na odbojkarskem turnirju, ki je bil organiziran v počastitev občinskega praznika Zagorje ob Savi, je prehodni pokal osvojila ekipa TVD Partizan iz Zagorja, druga je bila ekipa JLA. Ob tej priložnosti so tudi odprli novo igrišče. TRBOVLJE. — Za Otmarja Pajerja, mladega nogometaša Rudarja, je bU .izlet« v Celje h Kladivarju »usoden« za dva meseca prepovedi igranja, kajti v matični klub se je ponovno prepisal potem, ko je prestopni rok te potekel. TRBOVLJE. - V predtekmi pred članskima ekipama Rudarja in Kladivarja se, trboveljski mladinci visoka porazili mladinsko ekipo Kladivarja z rezultatom Sa (3*1. Na tej tekmi je bil vratar Lukač nevarno poškodovan RADEČE. — Trboveljska nogometna ekipa Cementarne je v prijateljski tekmi premagala NK Papirničar Iz Radeč kar s 4:2 (2:1). Gole so dali: Hribar, Hladnik Mak in Kolmančič za Cementarno ZAGORJE OB SAVI. — Domači Proletarec je med tednom odigral prijateljske tekmo s prvim nogometnim moštvom Litije In ga katastrofalno porazil z 8* (3*1. TRBOVLJE. — Rokometni klub Rudar bo zaradi ogromnega zanimanja mladincev za rokomet verjetno sodeloval kar z dvema ekipama v na novo formirani mladinski slovenski rokometni ligi. TRBOVLJE. — Trboveljski rokometaši bodo prvo prven- 22. avgusta doma z novincem — Radarjem Iz Plevelj ev-člč). Kok oteč (Remele) in Binkovskl. g Koledarček g Sreda, 19. avgusta: LJUDEVIT Četrtek, 20. avgusta: BERNARD Petek, 21. avgusta: IVANA Sobota, 22 avgusta: TIMOTEJ Nedelja, 23. avgusta: ZDENKA Ponedeljek, 24. avgusta: JERNEJ Torek. 25. avgusta: LUDVIK Sreda, 26. avgusta: ALEKSANDER Četrtek. 27. avgusta: ZLATKO Kl\© KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: 19 avgusta jugoslovanski ftlm DEŽEVJE MOJE ZEMLJE; od 21. de 24. avgusta francoski barvni vistavisionski film ZASEBNO ŽIVLJENJE; 25. in 26. avgusta angleški vistavisionski film CAS BREZ USMILJENJA. KINO SVOBODA ZASAVJE TRBOVLJE: 22. in 23. avgusta ameriški kinemaskopski barvni film ZAKONSKI VRTILJAK; 29. in 30. avgusta angleški barvni film DOKTOR IN LJU BEŽEN. KINO SVOBODA II HRASTNIK: 19. in 20 avgusta švedski film HUDIČEVO OKO; od 22. do 24. avgusta španski barvni kinemaskopski film MA DAM SAN ZEN; 25 avgusta ameriški barvni kinemaskopski film KO ZVONIJO ZVONOVI; 26. avgusta italijanski film 6ALVATO-RE GING1ANO. KINO LITIJA: 19. avgusta ruski barvni film OPERACIJA Mi-RAZ; od 21. do 23 avgusta francoski barvni film DVOJNI OBRAZ; 25. in 26. avgusta jugoslovanski film NASILJE NA TRGU. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: 19 avgusta ameriški film — komedija NA DIVJI ZAHOD; 22. In 23. avgusta ameriški barvni film KOSILO NA TRAVI; 96 avgusta angleški film VSO DOLGO NOC. Avtomobilist zadel mopedista (Jom) TUBOVL JE — Dne 3. julija letos je VENCESLAV KOŠEN na cest; III. reda v Trbovljah na Vodenskl cesti z osebnim avtomobilom LJ 6t>-!)$ /adel mopedista EDIJA SMOLA n JA, ki je padel po ceatlMu: materialne škode je bilo za okrog 35 04(0 dinarjev. Od srede do srede HM HRASTNIK Rojstev doma ni bilo. Poroke: Alojz Kajina, elektrikar, Dol 128, in Roža-marija Funkelj, delavka, Hrastnik 128; Mladen Marič, absolvent strojne fakultete II. stopnje, Ljubljana, Titova 90, in Ana Leber, študentka, Hrastnik 392; Jože Barakini, strojni tehnik, Dol 36, in Marija Eberlinc, pletilja, Hote-mež 3. Smrt: Ivan Brinar, upokojenec, Hrastnik 375 — star 79 let. ZAGORJE OB SAVI Rojstev doma ni bilb. Poroka: Franc Ribič, avtomehanik, Briše 3, in Marjeta Skrabar, nameščenka, Prešernova 46. Zagorje. Smrti: Matija Klančišar, rudarski upokojenec, Kisovec 47, Zagorje — star 75 let; Katarina Ržišnik — rojena Ranciniger, gospodinja, Kisovec 186, Zagorje — stara 57 let. Iz Trbovelj in Litije nismo prejeli poročila. Zahvala OB ZAKLJUČKU Bagat tečaja za šivanje m krojenje, katerega je obiskalo v tem letu 323 tečajnic iz Trbovelj, in okolice, se zahvaljujemo organizatorjem In vodji tečaja Joži Laharnar za njen trud in požrtvovalnost. Na tečaju je bilo na razpolago 10 šivalnih strojev in ves šivalni pribor, teorija krojenja je bila zelo enostavna in lahka, tako, da je uspeh zagotovljen. Delovne žene trboveljske doline tn okolice si še želimo takšen tečaj, saj smo neverjetno veliko pridobile In ga toplo priporočamo vsem ženam m dekletom. PHLKL1C PREKLICUJEM zdravstveno knjižico Št. 172034, izdano na Občinski skupščini Trbovlje, dne 1. 10. 1960 na ime Vili Vresk. MAM OCIASI SOBO V ZAGORJU NUJNO potrebuje miren fant. Ponudbe pod »Miren«. Mopedist ni zvozil ovinka (jom) Hrastnik. Na cesti UL reda v Hrastniku, pri št. 50, se je 29 jul ja pripetila težja prometna nesreča. Mopedist Vili Trinkar (24) iz Hrastnika, Podkraj, ni izvozil zaradi prevelike hitrosti ostrega ovinka, tako da ga je s cestišča zaneslo na dvorišče gostilne, kjer se je zaletel v vrtno ograjo In pade!. Imel je tudi sopotnika Jožeta Kristana (21) iz Hrastnika šl. 23. Oba sta bila težje poškodovana in odpeljana v trboveljsko bolnišnico: škode na mopedu je * okrog 50.000 d,n. ZAPELJAL JE S CESTE (jom) HRASTNIK. — Dne 25. julija letos se je ob enih ponoči zgodila na cesti II. reda na relaciji Hrastnik— Zidani most lažja prometna nesreča. Osebni avtomobil PI-PS 86 je zdrknil s ceste 50 ntetrov globoko, vozni* Ljubo Kaštrin (39) se ni teže poškodoval, na avtomobilu pa je za okrog 300.000 dinarjev materialne škode. ČETRTEK, 26. AVGUSTA 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.19 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 S kamero po Afriki — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.39 Cik-cak (Ljubljana); 20.45 Igor Torkar: Študentska soba — repriza TV drame (Ljubljana); 22.00 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd); 22.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PETEK, 21. AVGUSTA 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18 10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Taškent — mesto izobilja — mladinska oddaja (Beograd); 20 09 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 Studio 13 (Zagreb); 21.45 Jazabelle — ameriški film (Beogradl; 23 15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). SOBOTA, 22. AVGUSTA 19.15 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.32 Nenavadni konj Champion —• serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20 30 Cikcak (Ljubljana). 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev IV. epizode (Beograd); 21.45 Dick Powell vam predstavlja — serijski film (Ljubljana); 22.35 Poročila). Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.30 S kamero po svetu (Beograd); 21.45 Dr. Kildare — serijski film (Zagreb); 22.35 Včeraj. danes, jutri (Zagreb). NEDELJA, 23. AVGUSTA 9.30 Deček iz cirkusa — seiijskl film (Ljubljana). 10.90 Kmetijska oddaja (Beograd) 15.00 Prenos državnega prvenstva v tenisu iz Maribora (Ljubljana). 17.00 Tekmovanje v lahki atletiki za memorial Kusoeinskega — pienos iz Varšave (Intervizija) (do 19 39). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 87. policijska postaja — serijski film (Ljubljana). 2135 Mah komorni koncert: Ciril Škerjanc (Ljubljana). 22.05 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 8 — SLJEME 9.30 Deček iz cirkusa — serijski film (Zagreb). 20.45 Serijski film (Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb) PONEDELJEK, 24. AVGUSTA 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 19.19 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po svetu (Ljubljana). 20.0C TV dnevnik (Beograd). 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd) 2199 Dekliška leta — sovjetski celovečerni film (Zagreb) 22.30 Včeraj. danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). TOREK, 25. AVGUSTA Ni sporeda. SREDA, 2«. AVGUSTA 19.98 Objava dnevnega $>poieda (Ljubljana). 19 10 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Taškent ■— mesto izobilja — mladinska oddaja (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Rezervirano za prenos (Zagreb) 21.45 Reportaža (Beograd). 22.15 Včeraj danes. jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — S1.JEM* 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). ooo BBR Tudi vi BBBB postanite m&zj redni (TEDNU naročnik bbbbBBBBLlillI 'iiee»»e»e»Be»e»EBBB»eeeee»e»B»tiBEe»ee»BeBeeeBBee»»e RTV - Ljubljana Porotne ob e ii J ou « oo. io no 12 oo. u oo n ne n 00 18(1(1 IS 0» In H 110 Pozor. nlmnft prednosti ob 1100. Kii.Hilekl posveti ob 1216 Vsak dan zn vas nb in 00 F »d liski dnevnik ob 16 80 Oddala Naši posluftalcl Ce-■Sgd Slllnio In pnzdravl1a]o - vsako nrrtello oh 9 05 In f2 05 vsak ponedellek četrtek In soboto pa ob H »5 / Maihnl zabavni ansambli. 900 Počitniško popotovanle od strani do strani. 9.15 Vesele počitnice 10 16 Z opernimi pevci po svetil 1100 Turistični napotki za tuje gosle. 11.15 Pozor, nima* prednostiI 12.05 Zabavna glasba. 12 26 Z Jugoslovanskimi pevci popevk. 13 15 Obvestila In zabavna glasba. 13 30 Priporočajo vam 14 35 Nafti posluftalcl čestitajo In pozdravilalo 15.15 Zabavna glasba 16 00 Vsak dan za vas 15 16 Turistična oddaja 19 05 Glasbene razglednice 2.0.00 Četrtkov večer domačih 'pesmi In ČETRTEK. 20 AVGUSTA napevov. 22.10 Jazz s plošč. 2305 7.15 Zvočni kaleldoekop. 9.25 Ura stare glasbe. RH Kil A, 19 AVGUSTA 19 0« Objava dnevnega sporeda Ljubljena), IS 10 TV obzornik LJublinr.nl; 10.30 Za poletne po-itnlcc — odflaia za otroke (Za-reb); 36.00 TV dnevnik (Beo-Ttid); 20 30 Piopa«mdna oddaja Zagreb); 20.45 Tržaške lučke — 1 revija slovenske popevke na 'ižaškem (Zagreb); 22 05 He-ntngway: dokumentarni film Beograd): 22.15 Včeraj, dane*, utri (Zagreb). Na kanalu 9 — Sljeme: 19 13 Včeraj danes, lutrl (Za- PETEK, 21. AVGUSTA 7.15 Od uverture do finala. 8.05 Češkoslovaška zabavna glasba. 9.30 Slovenski pevci popevk. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.25 Opoldanski domači pčle-mčle 13:*.(> Obvestila in zabavna glasba. 13 45 Priporočajo vam. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba. 15 45 Mladinski zbori pojo. 16 00 Vsak dan za vas 17 05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 1810 Promenadni koncert. 19 05 Glasbene razglednice. 20.09 Trideset minut v studiu 14. 20 50 Arena za virtuoze. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22 50 Literarni nokturno 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA, 22. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.05 Iz repertoarja pianistke Sofije Deželič 8.25 Iz koncertov In simfonij 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 31 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze. 10 15 Jugoslovanski pevci popevk. 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12 05 Zabavna glasba 12 25 Lahek opoldanski spored zabavne glasbe. 13.30 Priporočajo vam. 14 05 Srečanje z domačimi vižarji. 14.35 Naši poslušalci Če- stitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Vedri uvodni takti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Nočni akordi. NEDELJA, 23. AVGUSTA 7.15 Narodni ln domači zvoki. 8 00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškuc: Vozli. 9.05 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljalo 16.00 Se pomnite, tovariši! 10 30 Pesmi borbe in dela. 1100 Turistični napotki za tuje turiste 11 15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas 15 06—19 00 Danes popoldne: šport ln glasba. 19 05 Glasbene razglednice. 21.00 Melodije v Izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 24 AVGUSTA 7.15 Jutrnnia glasbena srečanja 8 05 Domače viže v dvo- ln tričetrtinskem taktu. 8 25 Tako pojo in igrajo v Sofiji 9 15 Petnajst minut z basistom l.adkom Korošcem. 10.15 Iz sibske narodne glasbe. 16.55 Glasbena medigra 1100 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Pozor, nimaš prednosti i 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Opoldanski domači pčle-mčle. 13.15 Obvestila in zabavna glnsb^. 13.30 Priporočalo vam 14 05 Glasbeni avtomat. 1515 Zabavna glasba, lfi.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi 11 10 Zvočni razgledi — francoska zabavna glasba. 19 05 Glasbene razglednice. 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe. 22.10 S popevkami po svetu 23 05 Po svetu jazza. TOREK. 25. AVGUSTA 7.15 Lahka koncertna glasba. 8 05 Jugoslovanski pevci popevk. 900 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.15 Šaljive note 9 30 Z Ljubljanskim iazz ansamblom. 11 00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12 05 Zabavna glasba. 12 25 Mali koncert lahke glasbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam 14 25 Nekaj slovenski!) narodnih pesmi 14 35 Naši posluftalcl Čestitajo in pozdravi ja io 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe. 18.10 Koncert po željah poslušalcev 19 05 Glasbene razglednice. 22.00 Lahka glasba. 22.10 Plesna glasba 23.05 Nočni akordi. 24.00 Zadnja poročila tn zaključek oddaje. | SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE f ► Odsek za narodno obrambo ► St.: 822-1/64 ► Datum: 11. avgusta 1964 SPUilll Miro obveznikom - nabornikom Na podlagi 61. člena Zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) pozivamo obveznike — nabornike, rojene v letu 1946, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli pozivnice za obvezni vojaški nabor v dneh od 8. do 10. septembra 1964, da se enkrat v navedenih dneh javijo naborni komisiji Komande vojnega odseka Ljubljana zaradi nabora. Komisija bo delala v sejni dvorani Skupščine občine Trbovlje, Leninov trg 10. Ta poziv velja tudi za tiste obveznike — nabornike letnikov 1937 do 1945, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki iz kakršnih koli razlogov niso pristopili k naboru v letu, ko je bil nabor njihovega letnika. S seboj prinesite osebno izkaznico in knjižico predvojaške vzgoje. Tisti obvezniki — naborniki, ki niso prejeli poziva za nabor in niso bili na fluorografskem pregledu pljuč in sistematičnem zdravnšketn pregledu pred naborom, naj se takoj, najpozneje pa do 20. avgusta 1964, zglasijo na Odseku za narodno obrambo, zaradi napotitve na te preglede. Obvezniki^— naborniki, ki zapadajo navedenemu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru pa bodo na podlagi določil 339. člena Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, številka 30-560/59) poklicani na odgovornost. Istočasno obveščamo tudi vojaške obveznike (obveznike in rezervne podoficirje), ki jim je zaradi bolezni ali poškodb zmanjšana sposobnost službe v JLA, da pristopijo dne 10. septembra 1964 ob 7. uri k naborni komisiji zaradi ugotovitve sposobnosti. Takšni vojaški obvezniki morajo s seboj obvezno prinesti vojaško knjižico, osebno izkaznico in zdravniške izvide, ki pa ne smejo biti starejši od 6 mesecev. NEZAKONITA ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA X »INTERTRADE«—LJUBLJANA PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO * M K l> N AKOI> IN A TRGOVINA - POSRF.DOV ANJE UVOZNO IZVOZNIH POSLOV. POSREDOVANJE IN OROANIZACI JA IZVOZA INIJUSTRIJSKE OPREME, INVESTICIJSKIH DEL IN USLUU TER INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE. * FINANCIRANJE UVOZNO IZVOZNIH POSLOV S LADJEIJF.I.NISTVO — POSREDOVANJE NAKUPA IN PRO DAJE PLOVNIH OBJEKTOV * ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM Centrala: INTERTRADE Ljubljana. Titova cesta 1. PredstaviilSiva v Jugoslaviji: Beograd Zagreb Rljeka. Predstavništva In podjetja v Inozemstvu: ZDA — New Vork. KOLUMBIJA - Bogota, ARGENTINA — Buenos Aires ZAR — Cairo In Alexandrla, SUDAN — Khartoum, INDIJA -New Delhi. Bombav, Calcutta, Madras In Chandlgark. CEY-LON — Colombo. CSSR — Praha. (n) TRBOVLJE — Tomiča K. Ž. Iz Trbovelj je strugarka v STT. To delovno mesto pa so ji z odločbo, izdano 27. 1. 1964, odpovedali, češ da je bila na svojem delovnem mestu skrajno nedisciplinirana, da ni upoštevala strokovnih navodil urejevalca in da ga ni hotela poslušati Zoper to odločbo se je K Ž. pritožila v zakonitem toku, vendar jo je UO STT 18 2 t l. obvestil, da jo bodo skušali premestiti na drugo delovno mesto, če pa takšnega delovnega mesta ne bo na rarpolago, da obvelja odpoved. Kakor je K 2 predvidevala, je v resnici niso premestili na drugo delovno mesto In tako se ji Je v odpovednem roku do 29 2 delovno razmerje Izteklo. V pravdi pa, ki jo je sprožila prav zaradi te nezakonite odpovedi, je bilo nedvomno dokazano, da tož-nicl delovno rannerje pri toženi stranki ni prenehalo in da je odločba o odpovedi brez vsake veljave. Priče so tudi potrdile, da K. 2 ni bila nedisciplinirana Itd., ampak da je bila disciplinirana In pridna delavka ki postavljene norme ni le dosegala, ampak jo je celo znatno prekoračila. Največji del krivde pri vsem tem Ima urejevalec, ki je začasno nadomestil stalnega urejevalca (ki o strokovnem delu In obnašanju tožnice ni Imel nobenih pripomb). Začasni urejevalec do podreje-nilT delavcev sploh ni imel pravilnega odnosa, zlasti pa je nepravilno postopal s ločnico Če ga jo le-ta poprosila za strokovni nasvet, ji ga ni hotel dati, norčeval se je Iz uje in se sploh vedel skrajno nesramno — po njegovem mnenju je bila K. 2. »nedisciplinirana« prav zaradi tega, ker mu je kol resna delavka to obnašanje očitala Takoj po sklenjeni poravnavi, 15. apr'la, je tožnica spet pričela opravljati svoje delo v STT Na dvakratni opomin njenega pravdnega zastopnika ji tožena stranka ni Izplačala zneska ki predstavlja osebni dohodek, za čas, ko tožnica brez svoje krivde ni mogla delati Sodišče je smatralo, da je tožhenl zahlevek utemelj-n, ker so ugotovili, da je tožni-ea pokazala resno zanimanje za delo, da je hotela delati, kar ji je tožena stranka onemogočila če K 2. od 1 marca do 15. aprila ni delala, je bila kriva tožena stranka in S SODIŠČA gre zato tožnicl pravica do osebnega dohodka, kolikor bi ga prislužila v tem času. Tožena stranka je na glavni obravnavi zatrjevala, da tožhenl zahtevek ni utemeljen da tožnica ne more dobiti osebnega dohodka za mesec dni In pol. ker v tem času pač ni delala Ker pa je tožeči stranki uspelo d kazati, da je bila odpoved službe neveljavna In je tožena stranka s svojim zagovorom propadla. sta obe stranki še pred koncem glavne obravnave sklenili med seboj poravnavo tako, da bo K 2 še naprej zaposlena v STT In da ji ho tožena stranka povrnila pravdne stro'-ke v znesku 8 709 dinarjev Razen tega pa ji bodo Izplačali na račun njenih osebnih dohodkov za čas od t. 3. do 15 4 t. 1. znesek 46 744 dinar jev. NESREČE • NESREČE • NESREČE • NESREČE Vinjen mopedist je padel » (jom) Trbovlje Dne 10 julija ob 21. ur: je vozn.k mo- 090MM W »—Mio« POJASNILO V predzadnji številki »Zasavskega tedn ka« je pod poročilom »BRIGADIR JANI PAJK IZ IRROVEU REŠIL STARO MAMO IN NJENO VNUČKO« objavljenem na tej strani, pod podpisom pisca Miloša Jakopea pomotoma Izostalo »Po Dolenjskem 'Is tu«, kar danes popravljamo. — Uredništvo Z T PRIZNANJE HRASTNIŠKIM ŠOFERJEM llrastnlške šoferje združuje predvsem tovarištvo In skupno sodelovanje in zaradi tega tud. dosegajo uspehe pri vzgoji .mlajših kadrov, pti mohitizad ji članov šoferjev za disciplino na cestah in- pcmoč pri-varno st! prometa Društvo se je ustanovilo tovarišev tz drugih komun pa 1952. leta. Do sedaj so za svoj tudi od Republiških vodstev tn trud prejeli'žc nešteto pohval organizacij AMD. Precej čla-th priznanj svojih stanovskih nov društva |e odlikovanih prav zaradi svojega truda in pomoči pri urejevanju prometa. 12 članov pa je dobilo največje priznanje za šoferja — plaketo za vzornega voznika Društvo ski bi za vzgojo svojih članov, da bi vsi postali disciplinirani m vzorni vozniki. Večkrat je že organzira-lo razne seminarje m tečaje za vzgojo voznikov, za varnost prometa In podobno Vsako leto. oh prazniku šoferjev. organizirajo parado vseh motorn h vozil v Hrastniku Letošnja parada je prav uspela Sodelovalo je 123 vozil Poleg predstavn kov oblasti In množičnih organizacij se je slavnosti udeležilo tudi precej osalih občanov 'o s tem dalo onznanje delu društva V bodoče. Imajo v načrtu še razne tečaje in sem narje za svoje člane Nameravajo pa organizirati tudi pionirski krožek v okviru društva in tudi sicer še vnaprej skrbeti za varnost pomela. peda Zmago Repovž, 22 let, iz Trbovelj, Glob išak št. 2, vozil vinjen- po cesti I reda v Trbovljah Na ostrem ovinku je zavozil na pločnik, padel ter se lažje telesno poškodoval Na mopedu je za 100 000 d n škode Ta moped je bit last Lovra Podgorška iz Trbovelj Njemu sta ga ukradla Pavel Volčanšek, star 22 let, tz Trbovelj. Dom ih vrt L5 in Ferdo Janc. star 22 let, iz Trbovelj, Trg svobode 23, potem pa sta ga posodila Zmagu Repovžu Vozil je brez vozniškega dovoljenje (jom) Trbovlje. Dne L. avgusta je Peter Cestnik (29), iz Globušaka R. Trbovlje, vozil po Partizanski cesti motorno kolo brez vozn.škega dovoljenja Na zadnjem sedežu je ime! sopotnika Petra Rajevca (27) tz Kolonije L. maja 17, Trbovlje Ker Jo bil nevešč vožnje ga je na posuti cesti zaneslo, da Je trčil v hišo. Pn tem je sopotnika vrglo po cestišču, prt Čemer se laž.je poškodoval po roki in glavi. Z mopedom v osebni avtomobil (Jom) Trbovlje — l, avgusta oJ> 14.02 uri je vozn.jt 'osebnega avtomobila, Jakob Lipovšek z Gabrskega 32 (25). vozil pravilno po svoji desni-strani po .Vo-Jenski cesti Za njim je peljal mopedist Franc tx>nčar sj Trga Franta Fakina 2 (19) Voznik osebnega avtomobila jo pravilno ustavil, Lončar pa se Je zaradi nepazljivosti pri-prehitevanju zaletel vanj. Pri trčenju se Je lažje poškodoval škode tia obeh vozilih je za okrog 35 000 d,nar Jev. NEPOBOLJŠLJIV TAT MOPEDOV (Jom) TRBOVLJE — F. D (18) Iz Trbovelj., Klek 37. je že star znanec uslužbencev postaje Ljudske milice kot nepoboljšljiv tat mjpedov, za radi'česar je bil te večkrat v kazenskem postopku Tako je tudi v noči od 3. dn 6 avgusta teros ukradel moped Martinu Božaku iz Kovinarskega naselja v Trbovljah In se z nj'm odpeljal proti Celju, kjer so ga prijeli uslužbenci I.M Tam je trdil, da se piše Knez in da je moped njegov. Miličniki mu niso verjeli in so ga zato pridržali. Vendar jitn je pobegnil s postaje Ljudske milice' ter takoj zatem v Celju ukradel drugi moped Z njim se je pripeljal v Trbovlje, kjer ga je službujoč, miličnik opazil tn ga prijel ■ ;I • • © 1 cirkus, poletje in prva ljubezen \ oboževali svoje živali, toda. če J so se postavljali z divjostjo \ svojih levov. zahrbtnostjo i' svojih panterjev ali spretno-i stjo tigrov, se je zde o, kot i da so njihovi varovanci neka-j ki junaki pod/em'ja, začasno J zaprti, a vedno pripravljeni J napasti s svojim orodjem, ki ^ jim ga je podarila narava, i Kljub vsem hvalnicam raz-I ličnih paznikov me je vedno 1 bolj nevzdržne vleklo * sloji nom. tako da sem počasi pri-t čela verjeti celo v mistiko, s r katero je obdajal te živali # Tony, najm"ajši paznik slonov, f »Kaj se je zgodile Ruth?« f sem ga nekoč vprašala. »Nje-t ne oči so solzne.« r Tony je nekaj trenutkov molčal In me gledal z žalostno prizanesljivim izrazom, kot da bi že vnaprej vedel, da mu ne boni verjela. Potem je rekel: »Ruth joka s »Živali ne jokajo,« sem ugovarjala. Tony ai odgovoril, le gledal me je s tistim preveč potrpežljivim pogledom, da sem morala rječi: »lerej dobro, ona joka. Toda zakaj?« »Zalo. ker Je slon, zato Jo-» ka Ona ve. da je veliko modre jša od vsakega človeka, toda njena duša je vklenjena v to velikansko slonovo telo in ne more ven. Zato se včasih joka s Od takrat sem gledala Ruth .s Tonyjevimi očmi in nič več se mi ni zdelo nemogoče, da se v tem masivnem, predpotopnem telesu njen visoko inteligentni dah toka nad svojo usodo Od takrat sem gledala Rutk s Tonyjevimi Mini in nič več se mi ni zdelo nemogoče, da se v tem masivnem, predpotopnem telesu njen visoko inteligentni duh jeka nad svoja usodo. OGENJ Avgusta senu celo štiri dni nastopali v Clevelandu, zato smo si\ dovolili luksus, da smo stanovali v hotelu. Drugi dan po našem prihodu sem mota'm iti dopoldne na cirkuški prostor k našemu zdravniku, ker sem imela težave z želodcem. Tako sem postala priča katastrofe. ki se je še danes z grozo spominjam. Bilo je še zgodaj zjutraj, šotore se postavili le ptejšnji' dan h na cirkuškem prostore je bilo vse mirne. N-nadema zakriči nekdo: »Ogenj!« in že sem zagledala, kako so iz stranske stene menažerljskega šotora bruhnili sveti- plameni. V nekaj trenutkih je ogenj zajel ves- šotor Od »seh strani so planili možje da bi rešili živali. V petih minutah je bilo vse končano Šotor je zgorel do tal, curki vode iz cirkuškega gasilskega avtomobila so zadušiti zadnjo žerjavico v tleči slami. Policija se je tru-diia zadržati množico radovednežev, ki se je nenadoma pojavila. Cirkuški veterinar dr. Henderson je stal ob pogorišču z od groze ekamen-lim obrazom. 65 živali j.» bodisi zgorelo pri živem telesu ali pa so jih zaradi težk>li opeklin morali ustreliti, od leb največ zveri, katerih kletke so postale prave bakle, krt se bile nastlane s slamo. Poginilo je več kot ducat opic in dve kameli Rešene kamele so morali s silo Izvleči iz šotora, zebre so od strahu podi«Jane galopirale v krogu, da so jih ie z veliko težavo polovili in sp avili na vara*. Te podrobnosti smo Izvedeli šele pozneje. Ta trenut k sem ogledala dolgo vrsto slonov. Id so prihajali iz pogorišča. Nekaterim so viseli celi kosi kože s telesa in z nog, (Se nadaljuje) maum , »Seveda, kaj pa bi rekli tvoji znanci, s prstom bi kazali za teboj.« je v vnemi nekoliko pretiravala Mili. Ko se je Andi končno odpravil, se. Mili ni bilo treba več pretvarjati. Stopila je k mizi, kjer sta ležala pozabljena prstana. Nadela sl je Ciski-nega. si ogledovala iztegnjeno roko ter mrmrala: »Gospa Hain. gospa doktor Hainova, Mili plemenita Hain . .« Potem, ko je oba prstana zaklenila k svojim dragocenostim, je odšla v spalnico. Premišljevala je. kako bi jo uredila, če bi bilo treba vanjo postaviti še eno posteljo in kako bo takrat* ko ne bo tu spala več tako sama in zapuščena Nekoliko pozneje ie v stanovanjski sobi zazvonil telefon Mili se je že v postelji predajala svo im rožnatim sanjam. Nejevoljna zaradi motenja je odšla k telefonu. Prepričana je bila da se ji hoče Ciska opravičiti. Ko pa se je najavil Andi je vedela, da ie bitka dobljena Sredi oktobra je Ciska dobila razglednico, ki )t je potrdila da je Andrea sprejela njeno da-rllo. S svojo čedno šolsko pisavo se ji je Miška zahvalila za bortbonijero. Ka) več ni pisala, če- ,godi. . .Ko je obrnila razglednico in se zagledala v. prelepo pokra jino ob Bodenskem jezeru,- je opazila, da je ob robu napisanor »Kaj dela ljubi Seppi?« »Njemu gre dobro,« rje glasno spregovorila Ciska in pogledala proti črnobeli kepici na pragu delavnice. »Toda njegova gospodarica se čuti zelo osamljeno,« je dodala z grenkim humorjem. Mili ni prihajala več k njej Ciska bi rada vedela, če je ostal Andi vsaj z njo v prijateljskih odnosih ali pa se je morda tudi nje začel izogibati. Zagrizla se je v delo. Poleg kmečkih vrčev, ki jih je naročila pri njej neka trgovina narodnih umetnin, je začela modelirati otroške plastike. Tokrat ji je služil za model obraz male Miške, ki se ji je s svojimi nagajivo resnimi potezami tako globoko vtisnil v spomin. Otroško glavico je modelirala na različne načine in v raznih velikostih Ko jih je vzela iz peči, je bila zelo srečna, ker so se ji posrečile. Ta dan je deževalo prvič po dolgih tednih suše. Ciska pa si ga ni zapomnila le zaradi malih plastik in dežja temveč zaradi stvari, ki so se še zgodile ta večer. Seppi je z glasnim bevskanjem napovedal obisk, še preden je zazvonil zvonec na vratih delavnice. Prišla je Mili. Ciska se je je zelo razveselila, ji odvzela moker dežnik in jo pozdravila z besedami: »Kako sem vesela, da si se v takem dežju potrudila k meni!« »Morala sem, ko pa te ni več blizu,« je pbtožila sestra. »Nisem si upala, ko si bila zadnjič tako jezna name!« »Jezna — kje pa! Se hvaležna sem ti bila,« ji je pojasnila in se ji v znak sprave pustila objeti in poljubiti: »Ne razumem te,« je rekla Ciska, čeprav ie slutila, za kaj - gre. Potem, ko jo je posadila v ■udobni kot svojega kavča in ji nalila, skodelico dišečega čaja. jo je pobarala: »Torej, kaj je novega pri tebi.? Pripoveduj!« »Ali si morda že kaj zvedela?« je vprašala Mili, ki je bila videti nekoliko v zadregi. »Nič nisem izvedela, le zdi se mi, da si danes vsa drugačna — lepša —mlajša, z eno besedo — videti si srečna in zadovoljna!« Mili je v zadregi nategovala čipke svojega robčka. In potem je. ne da bi dvignila pogled, tiho spregovorila: »Zaročila sem še.« »In to z Andijem,« je Ciska dopolnila stavek. »Sr govorila z njim?« je vprašala Mili in na široko odprla svoje modre oči. »Andi se od tistega prepira ni niti enkrat več prikazal tu,« je odgovorila Ciska, »toda slutila sem. da se bosta našla, kajti Andi je mnogo fcolj primeren ženin zate, kot bi bil zame!« »Zares nisi huda, ker nisem odbila njegove ponudbe?« se je začudila Mili. »Ti si ga že vedno imela rada. Mili — potem sem ti pa jaz prekrižala račune Ce mene ne bi bilo. bi bila vidva že zdavnaj poročena,« jo je bodrila Ciska. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Lepo In sončno vreme je pričakovati vse do konca tedna, pa tudi v prihodnjem tednu ne bo bistvenih spremen'b. Ustanovljen decembra 1917 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi - Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK V letošnjem prvem polletju so v Cementarni Trbovlje in v obratu Zidani most proizvedli 98.900 ton cementa. Letni proizvodni načrt določa sicer proizvodnjo 175.000 ton cementa, vendar računajo, da • bodo z nekaterimi dodatnimi ukrepi zagotovili, da bo letos dosežena rekordna letna proizvodnja cementa — 200 000 ton. Povpraševanje po cementu je veliko. Po zdajšnjih cenitvah bi ga lahko prodali še enkrat toliko, kolikor ga proizvedejo. Zaradi tega že nekaj časa v Cementarni Trbovlje razmišljajo o povečanju proizvodnje, in sicer s postavitvijo nove 1500-tonske peči in 40-tonskega mlina. Poraja pa se vprašanje, kako zagotoviti potrebna sredstva za investicijo. Računajo namreč, da bi celotna investicija veljaja okrog štiri milijarde dinarjev; Cementarna Trbovlje pa bi morala za lastno udeležbo zbrati okrog dve milijardi dinarjev. Ob sedanjih pogojih gospodarjenja (kontrolirane cene) pa bi Cementarna do leta 1971 zbrala le tretjino, in šele leta 1974 polovico vseh potrebnih sredstev za to — pravzaprav nadvse potrebno in umestno — investicijo. Po sedanjem programu investicije bi v trboveljski Cementarni povečali proizvodnjo za skoraj enkrat, na okrog 350.000 do 400.000 ton letno, tn sicer kot že omenjeno z namestitvijo nove 1500-tonske peči in 40-tonskega mlina. Na novo bi zaposlili le 80 oseb. S tem bi se letna proizvodnja cementa na zaposlenega od sedanjih 470 ton, povečala na okrog 900 ton, s čimer bi dosegli dober srednjeevropski letni povpre-ček v proizvodnji cementa na zaposlenega. Razumljivo je, da Cementarna Trbovlje v kratkem času ne more zbrati potrebnih sredstev za novo sred- Vietnam in Ciper sta bila In sta ie o Bertrand RUSSEL,. angleški filozof: Mi središču pozornosti soetovne javnosti. ZDA se f,0Q0 let vadimo organizirati vojne. Zdaj Mfo/e skra!n' da fe»" °duadimo! ba miru... Harold MACMILLAN. bivši predsednik Morda vas zanima, kaj so povedati nekateri o vojni: John BATGAMAN, angleški znanstvenik: M, znanstveniki imamo čedalje vet razlogov. da se bojimo znanstvenih izumov!^ Bill VOC.AN, ameriški kritik: K trajnemu miru bi mnogo doprineslo, te bi obstajal mednarodni zakon, po katerem se ne bi sme'a začeti nova vojna vse do takrat, dokler ne bi natiskalt vseh knjig, posvečenih minuli vojnif R. A Buttler. britanski zunanji minister: laz' ne telim iti no mesec niti na kakšen drug planet telim videti samo mir na našem planetu! britanske vlade: Danes biti liv, predstavlja določen riztk! John KENNEDV, pokojni predsednik ZDA; Moj oče mi je pravil, da so »biznlsmeniv m njim. ra; Trbo’ Ije, Trg revolucije II If - telefon 80 t v t - poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-IVvin-I - Naročnina posamezna številka 20 dinarjev, mesečna Ml dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 460 dinarjev in letna 720 dinarjev - Poštnina plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo - Stavek, klišeji In tisk CP »Mariborski lisk«. Maribor.