-----68    -----
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
154. O gradnjah termitov.
Med vsemi žužki so termiti najboljši in najveščejši graditelji. Njihova gnjezda so trojna. Ena 83 vzdigajo kot brežički nad zemljo, druga so pod zemljo, a tretja po drevesih.
Najznamenitejša in najpoznatejša so ona gnjezda, ki stoje kot brežički. To so najveličastnejše in najdo-vršenejše gradnje, ki jih žužki umejo izvajati, to so prave trdnjave, katerim se niso mogli dosta načuditi vsi potniki, ki so jih po Afriki, Aziji in Ameriki nahajali. Po zunanjem so videti ta gnjezda kakor visoke kopice sena, visoka so kedaj pa kedaj po pet metrov. Trdnjavice te so narejene od zemlje. Termiti prilepljajo kosec za koscem 8 svojo slino, in tako pozidajo trd brežiček, da na DJem more po več ljudi stati, in se čisto nič ne poškoduje. Tu in tam stoji brežiček pri brežičku, in potniki so se več potov prevarili, češ, da pridejo v zamorsko vas. Iz daleka so termitna gnjezda prav res podobna zamorskim kolibam, no iz bližine vidi človek, da so to dosta večji stani, nego jih zamorci sebi grade. S početka je tak šiljasti brežiček komaj črevelj visok, ali kedar se družina namnoži, treba je okrog starega novih brežičkov postaviti. Pozneje se prostor med po-jedinimi brežički pozida, in vsi se pokrijejo z eno skupno streho. Kedar se družina zopet namnoži, povišajo stan in pokrijejo z novo streho, in tako postaje brežiček višji in višnji. Nekateri termiti pa grade nizka gnjezda, podobna ogromnim glivam.
Znotraj so termitna gnjezda s skrivnimi svojimi hodniki in kleti podobna starim graščinam. Tu so premnoge stanice in sobe, zibuke za mladi zarod, stanovanja za delavce in vojnike. Tu se vzdigajo svodovi in mostovi, tu vodijo potje in kanali, in vse je pravilno in vešče izvedeno. Glavna stanovanja družinska so spodaj na dnu gnjezda. Tu v sredini vidimo kraljevsko dvorano, v katerej kraljujeta kralj in kraljica. Dvorana ta je kakor nizka krušna peč. Vhodi vanjo so mali, tako da samo delavci morejo prihajati vanjo, dočim matica s vvojim debelim zadkom ne more nikamor ven. Ona je v svojej palači prav zazidana, tu mora ostati do smrti. Okolo kraljevske dvorane so prostori za zarod. Malo dalje so sobe za družino, ki straži matico. Na to so stanovanja za vojnike, in naposled še cela vrsta sob in magazinov, ki so nasuti z raznovrstno hrano in gradivom. Gori proti vrhu je še ogromna dvorana, o katerej sodijo, da je za prezračavanje gnjezda.
Zelo je težavno proučiti notranje urejenje termitnega gnjezda. Kakor hitro človek razdere en del, koj se podere cela vrsta sob in svodov, po vrhu še pritisnejo vojniki, s katerimi je težava bojevati se. „Oni vojujejo do zadnjega moža", pripoveda Smeathman, „in odvažno branijo vsak pedalj svoje hiše. Bosonogega črnca odpode prav cesto. Nikadar nismo mogli mirno pregledavati notranjosti gnjezda; dokler so nas vojniki napadali, dotle so delavci zapirali vse odprte hodnike in sobe." Najtežje je priti do matičinega stanovanja, ker tu je najhujša borba.
Kedar z motiko zasekaš v termitno gnjezdo, koj se na presekanem mestu pokaže vojnik, kakor da bi rad videl, kaj se je zgodilo, ali koj se tudi zgubi v gnjezdo. Znotraj pa je spravil na noge ostalo vojno, kajti kmalu se izmota cela četa. Razjarjeni vojniki zlete <ioli z gnjezda in grizejo, kar zagrabijo. Ako nalete na človeka, nemilo ga ogrizejo, včasih se tako zagrizejo v kožo, da jih je treba kar raztrgati. Ako je človek med tem pobegnil , vrnejo se vojniki v gnjezdo skozi prebito odprtino. Kmalu na to pa prigrmi cela množina delavcev, in vsak nosi v čeljustih mal kosec prsti, da zacelijo poškodovano mesto. Delaje brzo in v tem silnem mrgolenju vlada tak red, da nobeden nobenemu ni na potu. Dokler se stan popravlja, dotlej so vojniki znotraj v gnjezdu, a samo nekateri hodijo zunaj med delavci. No tudi le-ti nič ne delajo. Ako bi med delom z novega zamahnili z motiko na poškodovano mesto, koj bi se zgubili vsi delavci, kakor da so se v zemljo udrli, in čez malo časa se pokažejo zopet vojniki. Ako ne dobe neprijatelja, umaknejo se nazaj, in koj na to se pokažejo zopet delavci z novim gradivom, da nadaljujejo započeto delo. In ta prizor bi se nam toliko potov ponovil, kolikor potov bi hoteli. Smeathman trdi, da pri tem nikdar ni videl, da bi se vojniki dela dotaknili.
Imamo termitov, zlasti v južnej Ameriki ,kateri grade svoja  gnjezda  po drevesih.   Tu jih vidimo kakor velike
črne krogle, katere merijo v premeru več ko po metru. Radi boje in oblike prispodabljajo potniki ta gnjezda zamorskim glavam. Čim je gnjezdo starejše, tim je čr-uejše in trje, in stara gnjezda se dado samo s sekiro razbiti. Tvarina, od katere grade taka gnjezda, vrlo je nenavadna. Vsi zidovi, ki zapirajo premnoge hodnike in galerije, sobe in dvorane, zgrajeni so od termitne balege. Gnjezda ta izrasto prav iz drevesa. Prvi hodniki in stanovanja so napravljeni znotraj v samem drevesu, in kedar se družina namnoži, pokaže se gnjezdo iz drevesa in raste od časa do časa, kakcr je potreba. Vojniki in delavci imajo svoja stanovanja na obodu gnjezda. Dalje proti sredi so sobe za ličinke in jajčeca, a v sredi je prostor za kraljevski par. Ako človek izreze kos gnjezda, umaknejo se delavci koj iz porušenega kosa in se skrijejo nižje v gujezdo. Na to se pokaže četa vojnikov, ki razdražena na okolo teka in s tipali opipava razdejano mesto. Kedar vojniki vidijo, da jim tu ni več posla, vrnejo se v gnjezdo, a samo nekateri cstanejo, da dočakajo in potem nadzirajo delavce. Tudi delavci se začno kmalu motati iz gnjezda, da pocelijo poškodovano mesto. Vsak delavec opipa najpreje rob porušenega zida, potem se obrne z zadkom in položi na zid kosec svoje balege. Mnogi se potem zopet obrnejo, da opipajo in popravijo svoje delo, no večina se koj umakne, da morejo drugi blizu. Nekaterniki prinašajo tudi kosce starega podrtega zidu, pa jih postavijo in prilepijo v novi zid. Tako gre delo brzo od rok ia kmalu je vsa škoda poravnana.
Nekateri termiti pa imajo svoja stanovanja pod zemljo. V južnej Ameriki je našel Fr. Muller termita, čegar podzemni stanovi so pravo mojstersko delo. V takem stanu je po dvajset do trideset nadstropij, in v vsakem je mnogo sob. Stanuje se tu prav velikaški. Ako se tako gnjezdo poškoduje, popravijo je termiti prav tako kakor smo to uže popisali. Tudi v Afriki imamo termitov, kateri pod zemljo žive, ali gnjezd jim niso moi>li če oslediti, da si je njihove podzemue hodnike lahko dobiti.
Vsa termitna gnjezda pokazujejo, da so termiti vešči in razboriti graditelji, no največjo veščino pokazujejo v gradnji svojih potov. Vsi njihovi potje so skriti in obzidani. „Kamorkoli gredo termiti," omenja nam Hagen, „in naj bi bilo še tako daleč, povsodi najpreje zgrade cev, debelo kot gosje pero, ki je od znotraj gladka. Divno je gledati, kako jim delo brzo gre od rok. V nepreglednej vrsti dohaja delavec za delavcem s koscem zemlje, da g i na priložoem mestu prilepi. Vsi, ki so motrili to delo, priznavajo, kako te cevi brzo rasto. Forskal pripoveda, kako so termiti v Egiptu v enej noči izdelali cev daljšo od treh metrov." Nekateri termiti obzidajo biline, ki jih hočejo pojesti. Po peskovitih krajih afriških se nahajajo neštevilne trda in okamenjene cevi, katere so nekdaj termiti zgradili. Danes ni po teh krajih bilin, zato tudi ni termitov.
(Dalje prihodnjič.)
-----    69    -----