7. Htov.
Novo mesto 1. ain-ihi 11)0(>.
XXIL letnik.
DOLENJSK
u
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroCnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznaniU
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Ijepisje tujih držav, naj ec jim raje vceplja čut domovinske ljubezni in veaelje <lo kmetijskega poklica.

Ne zapuščajmo domače zemlje!
Skrbi polnim oÈesom zrejo boljši posestniki v tok današnjega taaa. Vse biti po boljšem zaslužku v svet, ne meneč se za drugo. Najbolj delavne moci odhajajo v tujino, doma pa propadajo kmetije. Po globokih in nevarnih nidokopib giblje tisoče rok, doma pa ostaja zemlja neobdelana in zapuščena. Vse drvi le naprej za denarjem in naj je delo že tako nevarno in težavno ! Kaj je samo denar največji blagor na svetu? Nekdaj ui bilo tako, in vendar so živeli bolj srečni rodovi. Kmetski sinovi so pomagali na očetovem domu, in če jili je bilo preveč, iskali so zaslužka doma. Ostali so pri svojem poklicu, pri kmetiji, ki nudi s svojimi različnimi deli in 8 svojimi letnimi časi največ spremembe, največ spodbude, ki nudi zdravo in naravi primerno življenje. Dandanes pa tak preobrat! Kaj bi ne bilo bolje, da bi se kmetski sinovi držali svojega poklica? Će tudi ni pri kmetiji takega zaslužka kakor pri nidokopib in tovarnah, zato je pa kmetako Življenje bolj zdravo in mikavno ! Kaj pa je lepšega kakor delo v prosti naravi pod milim nebom? Kaj ni to delo veliko bolj zdravo in manj nevarno kakor po rudnikih globoko pod zemljo? Vsak dan čujemo iz daljnje Amerike in drugili krajev poročila o nesrečni smrti našib rojakov ! Koliko nesrečnih žrtev že počiva v tuji zemlji, ki bi lahko Še živeli na domačih tleh! In zadnje poročilo? Kaj ne pretresa groza in strah človeka, ki bere o strašanski nesreči v francoskih ruđnikib, kjer je bilo veČ itot 1000 Ijitdi takorekoč živih pokopanih ?
Zato pa ne drvimo samo za denarjem in nc iz-«clujmo se tako mirnodusno ! Dosti poštenega zaslužka «e dobi na domači zemlji, in Če bi nasi kmetski sinovi resno vpoštevali nevarnosti življenja po tujih krajib, ttiarsikdo bi doma ostal in iskal zaslužka raje pri domačih ljudeh. Dokler zamore dežela preživljati s poštenim knibom domače sinove, ni nobena sila ostavljati
------------—	—	—	—J
'''»služka! Pomislimo, da je življenje po tujih krajib tudi bolj nevarno in bolj nezdravo.
Mnogo dobrili naukov bi se v tem oziru lahko vcepilo mladini po ljudskih šolah. Tam je mesto, kjer naj se vžiga ljubezen do rodne zemlje in do kmet-^'i^ga življenja. Namesto, da se jim vtepa v glavo zem-
Varujmo našo prašičjorejo!
Že dober mesec je tega, kar sc je zanesla v naše kraje svinjaka kuga z vsemi svojimi nasledki. Trije okraji, ki meje na Ilrovaško, so zaprti. Vsa kupčija je pretrgana in ustavljena. Kolika nesreča je to za naše kraje, ve le tisti, ki to sam izkuša. Naši prašičerejci imajo ogromno škodo od zaprtije, ker jim je s to za-prtijo vsahnil za dolgo časa glavni vir gospodarskih dohodkov. Veliko škodo trpi pa tudi prašičja reja sama na sebi, ker trpi na svoji veljavi in vrednosti. Naši prašiči so cenjeni v kupčiji, ali če bodemo imeli opraviti spet in spet s svinjsko kugo, trgati se bodo začele nase trgovinske vezi. Namesto k nam, odhajali bodo trgovci v druge kraje, ki niso okuženi. — Kdo pa je vsemu temu kriv ? Nihče drugi kakor naŠi brezvestni tihotapci ! Ni Še dolgo, da se je zasačilo in konfisciralo v Brusnicah okolu 50 utihotapljenih prašičev. Koliko se jih pa drugače vtihotapi, katerim ne pridemo na sled?! — Že samo dejstvo, da mejimo na Hrovaško, ki je vedno bolj ali manj okužena, je prava nesreča za naso prašičjo rejo, ker preti iz te dežele vedno in vedno nova nevarnost. Sedaj pa še taki mejaši, kakor so Podgorci, ki so vajeni od mladih nog na barantijo s sosednjo ITrovasko in od katerih jih je mnogo, ki so znani tihotapci. Dokler tega tihotapstva ne zatremo, toliko časa smo z naso prašičjorejo kot mejaši Hrovaške v vedni nevarnosti.
Zato pa je treba najstrožjih sredstev ! Pretrgati se mora vsaka zveza v prašičji kupčiji s sosedno Ilrovaško. Prašiče prirejajmo sami, Hrovaska naj jih pa izvaža in prodaja v druge kraje. Saj ni treba, da bi bili Dolenjci na ljubo našim prekupcem in tihotapcem nekaka posredovalna postaja za mimogredočo rejo hrvaških prašičev! Čemu to? S tem delamo le konkurenco domaČi reji in zanašamo v deželo pogubonosno svinjsko kugo! To mora prenehati! Stopimo na svoje noge, vpeljujmo povsod domačo rejo in pustimo hrovaške prašiče tam, kjer so. Tihotapce pa zasledujmo in proganjajmo brez vsakega prizanašanja, kajti ti so krivi vsega zla, ki smo ga že imeli in ki ga imamo s prašičjo zaprtije. __—r—
Na kaj gre paziti pri okopavanju trt v vinogradih?
Ravno zdaj se ima vršiti okopavanje trt po naših vinogradih, in zdi se nam potrebno spregovoriti nekoliko o tem delu. To delo ne vrši se namreč, kakor je
}ako važno, po dolenjskih vinogradili povsod pravilno, namreč tako, kakor bi se moralo vršiti. Nepravilnost se razodeva v več toèkali. Tako je gotovo kaj ne prav, da se pri prvem okopavanju dol koplje, tako namreč, da se zemljo z matikami navzdol proti dolini promiče. Pri prvem okopavanju strle napnenci (šparoni) vsi naravnost kviàko, ker niso še nič povezani. Vsled tega okopuje se prav laliko trte počez, ne pa navzdol, toraj tako, da se zemljo nič dol proti dolini ne vleče, ampak da ostane zelo na prejšnem mestu. Pri takem počeznem okopavanju premakne ae namreč zemljo, ako se je z delom na levi strani, toraj ob levem robu vinograda pričelo, le nekoliko na levo stran. Ako seje pa na desni strani ob desnem robu z okopavanjem pričelo, premakne se jo pa le nekoliko na desno, ne vleče se jo pa v dolino. In to je gotovo velike gospodarske vrednosti, kajti z drugim in tretjim okopavanjem, ko ne moremo veČ počez okopavati, ker so nam po^'ezani napnenci na poti, vlečemo inoČno zemljo z vrha v dolino. Na vrhu vinograda zmanjka nam vsled tega v prilično kratkem času zemlja, trte pridejo nam na vrh, kakor pravimo, tako je njih korenine videti. To se zgodi tem rajši, ker tudi hoja po vinogradu, osobito pa, ker veliki nalivi zemljo z vrha dol odplavljajo, jo v dolino premicejo. Ako se pa pri prvem okopavanju počez koplje, nasprotuje se odmikanju zemlje z vrlia jako, in zato naj bi se prvo kopanje vedno tako vršilo, da bi se kopalo počez. V vinogradih kmetijske sole na Grmu vrši se to že od prvega začetka ; in kar je tam mogoče, mogoče je gotovo tudi povsod drugod, le dobre volje je treba, druzega pa prav nič, že celo pa ne več dela, toraj potroska. Kopiji navzdol ali pa počez, stane te isti trud, toraj tudi isti denar, zakaj bi se toraj počez ne okopavalo.
Druga nepravilnost, katera se vrši pri okopavanju, in to posebno pri prvem okopavanju po dolenjskih vinogradih, je ta, da se pri tem delu najviâjih korenine (živakov), takozvanih rosnih korenine, trtam ne porezuje, ampak na miru pusti. To, da se trtam rosne korenince ne odrezujejo, je pa jako napačno, kajti posleditia takemu puščanju rosnih korenine je ta le: Ker se nahajajo one prav blizo površja zemlje, da, deloma znabiti že na površju samem, razvijajo se vsled toplote in bližine zraka prav hitro, in nič ni bolj mogoče kakor to, da v par letih druge spodnje korenine do tega privedejo, da opešajo, da se celo popolnoma odgnijejo. Koliko pa da je trta vredna, ako ima le čisto pri vrhu korenine, presoditi mora pa vendar vsak se tako priprost vinogradnik. Poletna suša in zimski mraz sta gospodarja čez take trte v prvi vrsti. Zato naj bi vsakdo, kdor trte okopuje, imel pri sebi tudi nož. bodisi reznik ali pa le dobro nabruaeni „pipec", s katerim naj bi vse rosne korenine prav vestno odřezoval. Že celo bi se moralo pa kar brezpogojno to tam vršiti, kjer se je ob času grubanja na zeleno cepljenih trt, grubanje pregloboko vršilo tako, da je prišel že evropski del pod zemljo. Pri takih trtah je evropski del gotovo jako močno ukoreničen, in ako se mu te korenine pusti, naseli se na njih trtna nš, katera celo trto uniči. Istotako treba iz istega vzroka vsem tistim trtam pri okopavanju najvišje, toraj rosne korenine, vse gladko proč porezati ; katere so bile kakor že cepljene, toda pregloboko aajene, tako globoko,
da je prišel evropski del pod zemljo. Pregloboko gru-bane, ali pa posajene cepljene trte, kaže še celo potem, ko se jim je odrezalo roane korenine, odkopané pustiti, tako da se z nova ukoreničiti ne morejo. To je jako priporočljivo. __—1—
Posebnega pozora vredno delo v vinogradih je vežnja pognankov.
V proSlem letu je peronospora v dostih krajih tako nastopila, kakor prej se nikoli. Pritožbe, da je peronospora trte jako poškodovala, dasiravno se jih je škropilo z galico, bile so vsakdanje. Ako smo opazovali po peronospori poškodovane vinograde, prepričal se je lahko vsak, da je bila poškodba kaj neenaka. V enem vinogradu bila je mogoče kaj velika, v drugem veliko manjSa, v tretjem znabiti prav malenkostna, latina je, da še celo v enem in istem vinogradu, in to prav blizo skupaj, niso bile trte enako poškodovane, dasiravno se jih je ob istem času škropilo. Nastane vprašanje: Kaj je temu vzrok, da se je poškodba trtja po peronospori javila tako različno? Na to vprašanje hočemo, oprti na pozorno opazovanje vinogradov v prošlém letu, odgovoriti, ter tudi navesti iz tega opazovanja sledeče nasvete za tekoče in za bodoča leta.
Da je bila po enih vinogradih poškodba po peronospori veliko večja kakor po druzih, temu je vzrok pred vsem različna lega vinogradov. V zapadnih legali je bila poškodba, in to osobito po prvem, torej pred drugim škropljenjem, neprimerno večja, kakor pa v južnili, ali pa v južnovzhodnih, ter odločno vzhodnih. To je Čisto naravno, kajti peronospora je glivica (goba) ; o glivah gobah pa vemo, da zahtevajo v svoje prospc-vanje pred vsem vlage in pa primerne toplote. Zapadne lege so pa vedno najvlažnejše, ker jili solnce šele pozno obsije, in se toraj v njih vlaga dežja ali pa vsakdanje rose najdalje časa obdrži. Zato jc pač prav priporočljivo, vinograde v zapadnih legah najprej škropiti, prejkakorpaouevjužnih ter vzhodnih. Da je bila po enih vinogradih poškodba po peronospori veliko večja kakor po drugih, da je še celo venem in istem vinogradu prav blizo skupaj, škoda bila različna; temu je bila vzrok zakasnena vežnja mladja, pognankov. Pisatelj teb vrstic je imel lansko leto priliko v Trškigori videti oddelek vinograda, kateri je bil z eno samo sorto trte zasajen, in to s peronospori ne zelo podvrženo kraljevino, in v katerem je to-le opazil: Oddelek je bil že v prvič poškropljen, pred drugim škropljenjem naneslo je pa pomanjkanje delavcev, da se je v oddelku, katerega imamo tu v mislih, mladje na obedveb koncih veliko prej k kolju privezalo kakor pa v sredini. Posledica zakasnelega povezanja je bila pa ta, da je peronospora, z vso gotovostjo se sme to trditi, v zakasneno povezanem delu, desetkrat večjo škodo pro-vzročila, kakor pa v pravočasno povezanem. Zakaj da je tako, bilo je čisto naravni vzrok, namreč ta-le: Dol proti tlem viseči pognanki bili so v veliko večji bližini zemlje, kakor pa kviško povezani. Vsled tega nahajalo se je listje trt v veliko večji vlagi, to tembolj, ker so ne kviško povezani, ampak dol viseči pognanki, tla, zemljo jako obaenčevali, tako jo
Bolnce ni moglo tako dobro OBuèiti, kakor med trtami, katerih pognanki so bili pravočasno kviško povezani.
Kako velikega upliva da je nizkost pognankov oziroma listja k tlera, k zemlji, o tera nas poučujejo pač Dajbolj naše trtnice, v katerih pridelujemo cepljene trte. V teh moramo cepljenke 8 do 12 krat škropiti, alto jih hočemo obvarovati pred uničenjem po peronospori. Iz te akuBDje sledi nauk: pravočasnemu, kakor hitro mogočemu povezanju mladja pognankov, gre navečja pozornost nakloniti, kajti zakasnena vežnja pognankov je odločno vei^jega upliva glede škode po peronospori prizadete, kakor pa zakasnelo škropljenje. Iz istega vzroka, namreč zaradi bližine listja zemlji, podvržene so seveda tudi mlade, sele posajene cepljene trte, veliko bolj poškodbi po peronospori, kakor pa že starejše visoke. Zato naj se poškropi take mlade trte prej kakor pa že odrasčene, poškropi naj sejih najprej. Osobito pa ne gre opustiti pravočasnega po-vezvanja pognankov in pravočasnega Škropljenja istih na zelenih požl ahtnitvah. Na stotisoče zelenih lanskih poŽlalitnitev je peronospora vničila, ker se jih ni pravočasno povezalo in poškropilo.	—1—
-.-^sa«»—
roliticni pregled.
Kranjski deželni zbor je sklican na dan 2. aprila.
Državni zbor avstrijski se je to pot zares povzdignil iz prejšnje brczdelice in surovosti do resnega dela. Volivna preosnova je važna reč in se ne more Uvesti vsako leto nova, zato pa je treba dobro premisliti, predno se uvede kaj tauega. Celih 11 dnij so razni govorniki govorili za iu proti ; z večine vsi soglašajo s tem, da je potrebua voHvna preosnova, a 2 vladno predlogo ni prav res zadovoljen skoro nobeden. Izmed govornikov omenjamo samo štiri, slov. posl. Hobiča, ki se je krepko poteguil za krivično prikrajšane koroške Slovence, daije dr. Šustersiča, ki je izjavil, da je proti povišanju števila mandatov italijanskih primorskih poslancev, dalje, da je odločen nasprotnik i;ahteve liberalcev, naj se ločijo mesta in dežele, ter •lejal, da se nikakor ue morejo izvršiti želje kranjskih Nemcev, da bi dobili en mandat. Veleposestnik grof liarbo je obžaloval in jadikoval, da bo Slovenci na Kranjskem toliko nehvaležni Nemcem, da jim ne privoščijo nobenega mandata. Posl. dr. Ferjančič pa je povedal, kar že davno vemo, da bo kranjski liberalizem ♦»'j tla, kakor hitro obvelja vladna predloga, zato želi, se kranjskim mestom dasta vsaj dva mandata, a odvzameta kmečkim mandatom, in ker druzcga ni več vedel ta modri mož, spravil se je nad ljubljanskega knezoškoia zaradi njegovega zadnjega postnega pastirskega lista, v katerem vernikom na srce polaga vestno ilolžnost volit in sicer volit dobre poslance. — To je tudi sploli znamenje naše ljubeznjive liberalne stranke ; po Škofa in duhovščini udarjati, to jiui je višek in zapo-Padek vse politične modrosti. Višje se ne povspne. ^^0 je bilo videti na zaupnem ehodn te stranke 25. m. m. fzffied 2r)00 povabljenih se jih je odzvalo okrog 500, po kaj so prišli v Ljubljano? O čem sklepat, pregledat in popravit program stranke? Kaj Še! Po-Víídali so jim voditelji stranke, da bode velik zaupen
shod mesca septembra in sicer kar dva dni, takrat se bodo pa zares domenili. To je resnost liberalne-stranke ! — Pa vrnimo se nazaj k volivni preosnovi ! Naši liberalci sedaj poživljajo mestne občinske zastope naj pošljejo v državni zbor zalitevo, da se naj da mestom dva mandata. Naš novomeški občinski odbor je že sedel na ta lim. A pomagalo bržčas ne bo vse vkup nič. — Še hujie vojske za voUvno preosnovo kakor so bile v državnem zboru pri prvem branju pa bodo v odseku 49 članov, ki je izvoljen nalašč za to, da popravi vladno predlogo. Bo torej poteklo se mnogo vode predno bo nova voUvna preosnova gotova stvar in državna postava.
Ogrska oblaslva postopajo jako ostro z onimi, ki so povzročili te dolgoletne homatije in zmešnjave, med drugim je tudi razpustila koalicijski odbor. Prišli so na to, da je proti vladi in vladarju započeto gibanje delo prostozidarske lože, ki hoče na vsak način razbiti Avstrijo. Seveda je vlada (in tudi uaŠa avstrijska) tako pametna, da v imenu svobode odkrito {ali pa pri nas) skrito pripušča take veleizdajske družbe. Da bi se le ne maščevalo to!
Ministerstvo se je izreklo, da hoče pospeševati gradnjo Št. Janške železnice. Tudi za železnico Novo mesto - Brežice je ministerstvo izdalo dovoljenje za pred-dela. Znabiti bo vendar enkrat tudi nas Dolenjce doletelo kaj druzega nego neprestana pozabljenost in zaničevanje. — Meseca junija se zaČne graditi železnica Kranj-Tržič.
Kaj iz Francoskega. liadi one velike nesreče v rudnikih v Courrieres je nastalo po celi okolici splošna stavka. Delavstvo je silno ogorčeno nad inženirji iu lastniki rudnikov, ki so jih pošiljali na delo, ko je že bila nevarnost v rudnikih silno velika. To stori brezsrčni pohlep po denarju, kateremu se ne smili človeško življenje. — lîadi popisovanja cerkvenega premoženja se vrše med oblastmi in vojaštvom ter ljudstvom mnogokje prav resni, krvavi spopadi. Francoski katoličani se probujajo in pripravljajo na odpor, kaker-šnega^ oblasti niso pričakovale.
Židovski listi na Ruskem ščujejo zopet na novo revolucijo, v druge dežele pa poročajo židi najbolj •lažnjive in nesramne reČi o ruskih razmerah, da bi tako liusijo očrnili pred svetom.
Povest za pastorke i& maeelie ter tudi druge ljudi.
Bil je vdovec. En ćas je žaloval, resDÍĚno žaloval za svojo blago soprogo, a kmalu je sprevidel, àn mu tako ne b» obstati. Prve svoje žene res da ni mogel pozabiti, vendar kaj naj sam poćne? Kdo naj nm vzgaja edino dete? Sam je preveč z doma po opravkih, a vzgojo prepustiti z večine poslom : je li to modro? Sam si je moral reći, đa ne. In ozrl se je za drugo ženo. Dobro maćelio je nameoil svojim otrokom. Strogo pa je prepovedal poslom o tem govoriti otroku. Kot mož, ki je poznal svet, se je bal, da ne bi v mlado srfieee prišli predsodki proti bodoCi novi materi ter bi bila tej na ta naćin jako obtežena pot do otrokovega srca.
A kaj pomaga, Će ženskam kaj prepoveš? Neprevidnost in klepetayost je ćesto večja kot strah pred gospodarjevo jezo. Tako je bilo tudi tukaj.
Mala Nežiea je spavala v lepi, mehki posteljci za težko zaveso i pred posteljo pa ste seáeli krščene», kakor navadao pravimo deklam pri otrocih, in njena prijateljica. Mlinska kolesa naj se akri ejo pred njiju jeziki! In to je vzbudilo otroka. Posluia. O hodoči materi njegovi, o mačehi govorite, in besedo mačeha izgovarjate s tolikim studom in zaničevanjem ter tako pomilujete ubogo Nežico, da ji kar zastaja sapa. Vleče na ušesa, a ni več čuti glasu, OMe ste.
Neiica sede in sedi ter zre predse široko odprtih očij, v katerih ni solze, dasi bi tako silno rada jokala. Ustnice se ji tresejo kakor v mrzlici in sedaj pa sedaj se izvije izmed njih kaića beseda. Torej mačeho naj dobim, šepeta, v eni uri že pride — in papa jo pripelje seboj 1 — Papa, papa, ihti ittrok, zakaj přivedeš svoji Nežici mačeho? Ali ne ves, kakšne so mačehe? Ali nisem bila vedno pridna in poslušna? Zakaj naj bi bila torej odslej tepena vsak dan? V eni uri bo ie tukaj in potem bo z menoj ravnala kakor tista grda mačeha, o kateri ji je zadnjič pravila krščenca Suzana. O, ta Suzana ji je pravila toliko toliko strasnih pripovedk o mačehah t Kako rada jo je tedaj poslušala, in sedaj ji stopajo pred oči vse one krvoloĚne, nasilne, okrutne, pošastne podobe. Bojazen v otrokovem srcu narašča vedno bolj in bolj. Kako je rekla Suzana? „No, bomo videli, kaj bo!" Da, kdo ve, kaj in kako bo to! Kaj bo neki počela ž njo ta mačeha? Oe bo taka, kakor mačeha v Suzaninih pripovedkah, o to bo strašno. In mačehe so vse enake, vsaj pravijo tako. Čas hiti, vedno bližje in bližje prihaja trenutek, ko ima priti; skoro, skoro bo tukaj; o, kaj ni nobene pomoči, nobene rešitve? — Ne sme me najti, zakriči otrok v največjem strahu, ne, ne, proč, stran, pa le hitro, le bri, toda kam? Vsa se tresoč z eze iz postelje in najde pri svitu nočne svetilke svojo obleko. Urno urno se obleče in steče k oknu. Kam, le kam? Kar zagrabi njena roka na vratu majhen medaljon s podobo njene mamice in mama, ljuba mama zakliče veselo, „k tebi pojdem, vem, kam so te položili, vem, kje stanuješ — veli k rat sem bila s Suzano tamkaj zunaj — ti bos vsprejela svojo Nežico, da je ne najde mačeha. K mamici pojdem, moji ljubi, dobri mamici!"
Še ogrne v naglici malo, višnjevo ruto, ki je visela preko stola, potem pa se otrok tiho in varno zinuza iz sobe po stopnicah skozi vežo na cesto; nihče je ni opazil. Posli v kuhinji so klepetali in preslišali nje hojo ter odpiranje in zapiranje vrat. Imeli so obilo dela, da vse lepo pripravijo za vsprejem novoporočenega para, vmes pa tudi živahno razpravljali ta najnovejši dogodek. Spodaj pred hišo je kočijaž Štefan ravno zapregal konje v kočijo, da gre na kolodvor po gospoda in njegovo novo soprogo. Niti sanjalo se mu ni, da je švignila mimo njega Nežiča.
Nežiea pa stopica, kolikor le hitro more z drobnimi no-žicami, preko trgov in ulic iz mesta ven. Začelo je snežiti, pa danes sneg ni mehak, ampak bodeče trd in leden, lie je zunaj na deželni cesti. Ob obeh straneh je sneg visoko nakopičen, žive duše nikoder, le mala Nežiea hiti dalje, preko ramen samo malo višnjevo ruto, polno snega, z nje zlatimi kodri pa se igra veter. Ne pogleda ne na levo, ne na desno, saj ji je pot dohro znana. Pa kadar je hodila prej tod po cesti, bilo je vse lepo zeleno, in sijalo je zlato, toplo solnce; R danes je tako strašno mraz, vse pusto in otožno, ta bela barva čez in čez ji ni kar nič všeč, in snega ji veter nanaša v oči, da komaj gleda. Pa dalje mora, brez počitka in odloga, samo da uteče mačehi. Ali je še daleč do stanovanja, koder biva ljuba mamica? tako bi rada vprašala, a ni nikogar. Noge se udirajo v sneg bolj in bolj pri vsakem koraku, o kako je že trudna, silno trudna, težko že tudi sope, pa dalje, dalje, sicer jo doide mačeha. Vedno težje koraka dalje, a koraka vendarle, kar tja v en dan, brez preudarka, vedno bolj omahuje, tudi pade, a spet se pobere. — Glej, ali ni tam zid pokopališča? Je ie res! In železna vrata, so že prava! Saj /jJi je videJa že toUkrat! Zbere zadnje moći; dobro, da nigo vrata zaprta. Kdo bo pa tudi prišel v tej zimi motit mir pod zemJ;o spavajočiliŠe gre po potib pokopališča, do materineg-a o	itta^ la.	s Wï\i.em y voVii, a tu yt
popuste telesne in dušne moči, nezavestna se zgrudi na gomilo.
In nov, vihrav ples zaplešejo snežinke v zraku, silen veter jih z močjo tira na zemljo, da rase bela odeja preko nje bolj in bolj.
Ravnokar sta vstopila novoporočenca v lepo okrašeno in razsvitljeno hišo.	(Konec aleđi.)
Piše se nam:
Mokronoška kmetijska podružnica je 22. marca oddala svojim udom okrug 22 000 cepljenih trt. V obširni podružnični trtnici v Málkovou pri sv. Trojici se pncapi vsako leto črez 100,000 trt. Toda lansko leto je bilo tako neugodno in zlasti zgodnja zima je cepljenkam toliko škodovala, da jih «i bilo mogoče več razdeliti, dasiravno so samo udje hoteli imeti precej črez 60.000 cepljeuk, Cepljenke so bile po 14 h, a udje so dobili po 20 cepljenk brezplačno. Nekaterim je pa preskrbela podružnica okrog 14.000 cepljeuk iz Štajerskega. L-ita 1905 je podružnica oddala svojim udom 19.997 cepljenih trt, neudom pa 17.935 in vrh tega še 14.100 ukoreničenih trt, Trtuico oskrbuje jako spretno g. Franc Jurhar, — Rizun trtnic« v Malkiivcu ima mokronoška kmeti ska podružnica drevesnico v Šmarjeti, iz katere so 1. 1905 dobili udje 460 drevesc brezplačno, 380 drevesc pa po 50 h. To drevesnico oskrbuje,gosp. Kržan, oskrbnik v Klevevžu. Ker pa ta drevesnica v Šmarjeti ne zadostuje, kupila je podružnica 1. 1903 v Mokronogu dva in pol orala zem jišža za drevesnico. Ta drevesnici je stala z ograjo vred 4890 K. Pocepilo pa se je v tej drevesnici 1. 1904 4110 drevesc, 1, 1905 pa 5600 drevesc, približno toliko se jih bode pocepilo in zasadilo tudi tekoče leto. Kadar ta drevesca doraatejo, bode vendar mogla podružnica vstreči zahtevam svojih udov po lepih drevescih. Ker daje podružnica svojim udom tudi kmetijske stroje, travniške brane, čistilnike, Škropilnice itd. na razpolago, se ni čuditi, da število udov vedno raste. L 1903 je štela podružnica 134 udov, 1, 1904 jih je bilo 164, 1, 1905 pa 194 udov in letos se jili je oglasilo celo 239 udov. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da mokronoška kmetijska podružnica prekosi vse druge podružnice in celo jako delavno novomeško.
DomaČe vesti.
(V goriškega nadškofa) posrečen je bil 25, marca prevKv. g, dr. Frančišek Sedej ter isti dan tudi slovesno vstoličen,
(Osebna vest.) Premeščen je g. J. Zupančič, c, kr. sodni kaneelist iz Trebnjega v Novo mesto.
(O zdravju bivšega sekundarija gospoda dr, Celestina Li ebscha) v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji povzamemo iz zasebnega pisma, blagohotno nam prepuščenega v porabo sledeče; splošno se telesno počuti dobro, se redi in še nikdar ni izgledal tako dobro kakor sedaj. Cel dan hodi sam po hiši in izïen hiše, pa razven par besedij, kakor „dober dan, dobro jutro, na svidenje," i. dr, sam ne more ničesar govoriti; moč mišlenja mu je namreč oslabela. Ko je obiskal pred kratkim votlino, koder je bil rojen Izveličir, e šel sam po precej nerodnih stopnicah navzdol, in se razjokal kakor otrok samega veselja, da je prišel na ta sveti kraj. Edino naravno zdravilo je zanj — čas.
(Umrla) je dne 21. marca nagloma Marija Cigler, mati čevljarskega mojstra in staroste kat. društva rokod. pomočnikov g. Leopolda CigI erj a. Hudo obiskanemu možu nuše prisrčno sožalje.
(Umrla) je dne 25. marca ob 5. uri zj. previđena b sv. zakramenti za umirajoče^ po daljšem bolehanju v 18. letu svoje starosti gdč. Antonija Žabkar. hčerka c. kr. okrajnega gozdarja g. Josipa Žabkarja. — To je druga cvetka, katero si je utrgala smrt v novomeški kongregaciji od njenega početka 1. 1901. Rsjnica je hila v kongregaciji splošno vsem priljubljena radi svoje živahne, šegavs vesele narave pa tudi i-fldt vestno-sti v družbenih zadevnb. Tudi kot vHa pevka in spretna diletantinja na odru je mnogo koristila kongregaciji. Kdo se ne spomm/a, kako izvrstno je Jsni pri „VestaJki" Xxúíň m \ivi\»ittto raaUoûe	Kako raia
bi jo bila igrala tudi letos, ko bo ponovila kongregacija „Ve-stalko", in z žalostjo je čutila, da so ji opešale moči. Velikrat v bolezni osobito pa zadnje dneve je izrekla, kako zadovoljna in srečna da je, ker je v kongregaciji. Zato so ji pa tovarisica
7. itcv.
DOLENJSKE NOVICE.
61.
kongreganistinje izkazale na lep in ginljiv nafiin zadnjo čast; poklonile so ji lep svež venec, se udeležile skupno pred krsto pogreba ter bile drugo jutro navzoĚe pri slovesnem zádušném opravilu v kapiteljski cerkvi. Tudi zapele bi ji bile nagiobnico, a ker je bila rajuica svoje dni tudi pevka „Dol. pevskega društva", «apel ji je moSki zbor imenovanega društva pred hiSo in ob odprtem grobu dve žalostinki. Nifi ne pretiravamo, Se rečemo, da že dolgo nismo slišali tako lepega in di>vrSenega petja imenovanega abora, kakor ob tem pogrebu. Tudi kapiteljske pevke so svoji tovarSici poklonile lep venec, bilo je tie nekaj đrugili vencev od bližnjih sorodnikov. Za krsto ti« je zvrstilo silno veliko prav odliětiega občinstva, ne samo gospe in guapodičin, ampak tudi jako mnogo gospodov- Naj bo ljubeznjiva skrb Marijanske kongregacije za rajno ob bolezni in po amrti ter aploSno sočutje in velika vdeležba globok« užaljenim starišem vsaj kapljica tolažbe nad izgube pridne, nadarjene in nkaželjne hčerke. Svetila ji večna luč!
—on.
(Umrl) je 20, m. m. v Ljubljani nanagloma gosp. Jožef Lukman, vitez reda železne krone III. vrste, načelnik banke, dolgoletni predsednik Kranj.ske hranilnice, kot tak je silno veliko storil za razne dobrodelne naprave na Dijlenjskem, oaobito za bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Bil je v vsem nioi jako blagega značaja. Pri pogrebu je bila .zastopana mestna hranilnica novomeška, bolnica usmiljenih bratov i. dr. Pokopaval je mil. gosp. prost dr. Elbert, pokojnikov osebni prijatelj. N. v. m. p.
(Umrl) je v bolnici usmiljenih bratov 19. m m. bivši «alezijanec AjdovSek, zadnji Čas dijak VIII. g. r. v Novem westu. — V Mokronogu je umrl 18. m. m. notarski uradnik Anton Ž gaj nar, star 79 let.
(Umri) je dne 29. marca ob 9. ari zjutraj v Smarjeti P" Rudolfovem občoapoštovani gostilničar in posestnik gospod Juže Pergar, 68 let star. Naj v miru počiva!
(Nemške postne pridige) bodo letos v kapiteljski cerkvi vsak večer ob polu 7. uri, in sicer se prično 6 aprila ûa sopraznik Žalostne Matere božje ter trajajo do velicega <;etrtka zvečer. Pridigal bo preč. g. P. Jožef G-erz S, J.
(Dol. pevsko društvo v Novem mestu) priredi v
«oboto dne 7. apr ^sporedom: 1. J. I l^n zbor iz „Stvar Hans Heiling", bar »iRiimarin
a v Narodni čitalnici koncert s sledečim «ydn: „Nebesje oznanja božjo slavo", me-enja". 2. H. Marschner: „Arija iz opere ton-solo poje g. J. Germ. 3. a) F. Gerbič: -- , triglaaen ženski zbor. b) dr. Anton Dvorak: jnPratau", dvoglasen ženski zbor. 4. K. Bendl: „V črnem lean", mešan zbor z bariton-sulo. 5. Pablo de Sirasate: „Fantazija na ciganske melodije" i violin-solo igra g. kapelnik Rudolf Hachla. 6, Gaetano Donizetti: „Sekstet iz opere Lucia ûe Lammermor"; pitjó: gospa Kompare^ gospica Mikolič in J. Kozina, J. Reisner, J. Germ, J. Škerlj. 7. H. AVieni-^ski: „Faustova fantazija"; violino igra g. kapelnik R «aclila. 8. Tscliaikowsky P. J.: „Arija iz opere Onegin"; ba-'■'ton-aolo poje g. J. Germ. 9. Dr. A. Dvorak: „149. psalm" ; "•«šan zbor. Koncertne točke spremljajo na klavirju g. M. Kozina,
M. Hladnik in g. J. Kozina. Začetek ob 8. uri zvečer. , (»Dolenjski Sokol") ima svoje redne vaje vsak pon-'{«IBk, sredo in petek ob 8. uri zvečer; s prihodnjim torkom, t. m. počenši, pa priredi vsak torek in petek ob 6. uri «večer redovne in proste vaje za starejše člane. K prvi vaji 3. t. m. vabijo se osobito oni člani, ki bodo nastopali v "•■uštveni obleki in niso imeli doslej prilike vaditi se v na-^^opu, kreUnjn in v prostih vajah.
(Nov kapelnik novomeške godbe.) Defioitivno ime-^"van je za to mesto g. Rudolf Hachla, dosedaj koncertni '"•Ija v Celovcu.
J, .(Kip vstalega Zveličarja) je na prodaj pri J.
nasi, v lludolfovera po jako vredni ceni. . (VeJiJcega gada je rhil) g. Franjo Pire pri pre-SKovanju „Jaksetove rupe" v Broiskem gozdu. Gad je pri-izpoi velike skale in bil sa od zimskega spunja popolnoma .unumVjett.
v JakSetovo rupo in Mehovo.) Ob lepem renienu v nedeljo popoludno izlet k obema Jakšetovima ru-iama, prihodnjo nedeljo k razvalinam gradu Mehovo. Oba ""^a izleta se primerno opišeta v eni priliocinjifi ster
Dober došel vsak prijatelj prirode! VeČ pove: Franjo Pire, časnikar, v Kandiji 53.
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je razposlala ob letošnjem novem letu 4276 družbenih koledarjev za leto 1906. Od teh je bilo vrnjenih 1223 komadov; žal, da večinoma od takih naslovnikov, od kojih smo za trdno pričakovali, da nam povrnejo vaaj poštne stroške za dopoèiljatev. Glasom družbenih izkazov je bilo do konca febrnarija 1906 zi 1140 koledarjev blagajniitvu plačanih 1916 K 49 v. Torej znaša preplaČana svota za te koledarje 548 K 49 v. Neplačanih in nevrnjenih pa je Se ostalo 1913 koledarjev. Ker so ti koledarji, letos le pesniku „Prešerin" posvečene vsebine, zahtevajo od več strani, prosimo vse one Č. naslovnike, ki sj morda založili koledarju pridejani ček, naj nam poàljejo vplačilo navadnim postnim potom ali naj pa vrnejo koledar. Naj se ne štejejo te vrstice podpisanemu vodstvu v zlo, kajU ako bi družba ne pazila tudi tu na svoj dobiček, očitati bi se ji smela malomarnost.
(Bisernice) iz belokranjskega narodnega zaklada 1. V AdlešiČih nabral župnik Ivan Saselj. Založilo „Kat. tisk. društvo v Ljubljani." Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1906. VII + 329 str. Gena 2 K. Dobiva se tudi v prodajalni J. Krajec nasi. — Zanimiv del naše dežele je Bela krajina, samosvoj svet, katerega marsikdo podceňuje in prezira, ker ga ne pozna, Malo ozemlje je, saj obsega le okr. glavarstvo Črnomaljsko ali sodna okraja Črnomelj in Metlika, ter šteje približno 83.000 duš, a kako veliko ima pristno svojega, kaže ravno ta knjiga. Sad 20 letnega opazovanja je hranjen v njej, gotovo torej ni nič prenagljenega in nedozorelega v njej. G. pisatelj je razdelil tvarino v VI. poglavij : I. Pregovori in reki. II. Pesmi (str. 17—175). III. Vraže, prazne vere, narodni običa i. IV. Bajeslovne stvari. V. Pripovedke in pravljice. VI. S ovarček (str. 239—325). Kdor se zanima za Belo krajino ali se celo mora zanimati zanjo zaradi kakorsnih koli službenih poslov, sezi po tej knjigi, našel bo v njej mnogo neznanega, kar mu bo odprlo dušo tega vrlega a pozabljenega ljudstva. — Zelo snažen in razločen, prav okusno in pnkupljivo pa je izdelan ovitek v dveh barvah, kar je vse v čast tiskarni, — Temu J deln sledi v kratkem času H, del.
(Za krščanske matere.) Najvažnejša dolžnost vsake mitere je, dobro vzgojiti otroke. Največja Čast za matere so, dobro vzgojeni otroci. A dobro vzgojiti je težko. Prava vzgoja je največja umetnost Pri tej težki nalogi pa je prav dober „krščanski detoljub", list, ki izhaja že 15. leto, in se za yo h naroči pri Čast. g. M. Bulovcu, spirituálu pri ursulinkab v Ljubljani. Že naslovi člankom 1. stev. letošnjega letnika dokazujejo, da je ta list pred vsem materam, pa tudi vsem vzgojiteljem prepotreben in koristen. Naslovi se glise: Cast in dolžnost krščanske matere; materina čast; k nebeški materi; kaj žrtvuje dandanašnji katoličan za svojo sv. vero; delaj z Bogom in Zi Bnga; krščanska družina pred postajami križe-vega pota; sad dobre vzgoje (zelo kra,sen sestavek); nasledki slabe vzgoje; smrt pred ogledalom; blaga srca; vzgledi vlečejo." — Matere, kiščanski vzgojitelji, gg. katehetje, sezite po tej krasni knjižici! Kot priloga je prišlo življenje „sv. Stanislava Kofltke", slovanskega svetnika, ki je najprimernejše darilo otrokom, n. pr. ob godu, za prvo spoved, zlasti pa še kot spomin na prvo sv. obhajilo, Mati, vzemi to knjižico in daj jo tvojim ljubim otrokom ! Ako kdo želi »ristopiti k dra-stvn krščanskih detoljubov, plača letno udn ne 2 kroni ter dobi list brezplačno.
(Današnji list) obsega deset strani.
» I I -»-
za-številk.
Gospodarske stvari.
— (Varujte se pred agenti, ki prodajaj» nmetno kJajo. Po deželi hodijo razni agenti, kater/ ponujajo umetno klajo za živino, a navadno pod pretvez«, da bodo posJflii samo vzorce. Mesto vzorca pa naročajo pri svojih tvT4\i.a\\ twWVw Uaga, 4(i	lift more
porabiti in je s tem mnogokrat znatno oškodovan. Tako se je pripetil slučaj, da je posestnik, ki je imel samo eno kravico, po agentu naroči) le malo take klaje, a jo je potem dohiJ Icar za 330 K. Torej pozor!
—	(Setev detelje in trave.) Ce seješ deteljo in travo, potem je treba, da seješ deteljo posebej in travo posebej. Le na ta način dobiš enakomerno ruso. Dobro je, da primešaá deteljnemu in travnemn semenu suhe, drobne prsti, ker na ta naiin lažje aejeŠ, Tudi se priporoma, da vsako seme posebej naročiš. Pri semenskih trgovcih se dobe ie zgotovljene menanice trav za napravo travnikov, ali v teh mešanicah je navadno dosti smeti. Zato pa naroćnj vsako seme za se, in ie treba, obrni se v tej zadevi do kakega vešćaka in prašaj ga za svet.
—	(Kako je povečati krompirjeve pridelke.) Množina pridelka se ravna pri krompirju najbolj po sorti in po gnojenju. Zato je pa treba, da delamo poskušnje z raznimi sortami, ki se nam dandanes priporočajo in da ostanemo pri tisti, ki je najbolj rodovitna v naši zemlji in ki nam tudi glede drugih lastnosti ugaja. Posebno je gledati tudi na to, da je krompir trden proti paleža ali krompirjevi pleanji in gnjilobi. Izvrstne aorte po naših krajih so onejidovec, leo, agnelijev biser, aspazija in velikan Goljati. Način saditve je za krompirjevo redovitost menj merodajen, vendar se priporoča, da ne sadimo krompirja pregosto, kakor je pri nas običajno. Cem bližje skupaj stoje grmi, tem manj je prostora za popolni razvoj. Zadosti na gosto je sajen, če ga sadimo v vrste po 2 čevlja narazen in t vrstah po en čevelj, ali pa če delamo jamice na vse strani po poldrug čevelj narazen.
—	(Opešani travniki) naj segnoje. Dobro je tudi, da se raztrosi po njih nekoliko travnega semena, posebno semena francoske pahovkein pasje trave. Seveda je tako seme spraviti kolikor mogoče do tal, kar lahko storimo s travniško brano.
—	(Proč z mahom!) Po naših travnikih in starejših deteljiščih je polno mahu. Ta mah je žira priča naše brezbrižnosti. Mah raste povsod, kjer stradajo travniki in kjer se nič ne obdelujejo. Zato pa grablje v roke ali pa travniško brano in proč z mahom, ki kvari ruŠo in izpodriva dobre trave.
—	(Proti mišim.) Poljake miši naj sa pokončujejo, ker se nam ta golazen sicer preveč množi. Dandanes se močno priporoča „fuksol", ki obatoji iz belih kroglic. En kilogram trna 8000 do lO.OOO takih kroglic. Te kroglice se raztrosijo tako, dâ pridejo na štirjaski meter po ena do 4 kroglice. Najbolje jih je tiositi v luknje. Fuksol se dobiva pri tvrdki S. Fuchs & Co. na Dunaja (Wien VII, Mariahilferstrasse 38). 1 kilogram stane 3 K.
—	(Setev rediča ali regrada.) V zimskem času cenimo jako takozvano redièevo ali regradovo salato. To zadobi se na ta naČin, da se korenine rediča (cikorije) na vrtu ali kjer se ga ima sejanega, pokoplje ter v gorki kleti ali pa se boljši, T gorkem hlevu přisuje. Tako prisute korenine poženejo v zimskem času lepo rumeno ali pa rndeče pisano listje, in to nam daje ravno prav gao, res da nekoliko grenkljato, ali za to pa jako zdravo salato. No za take korenine zadobiti, treba je pa redič sejati, in sicer kaže najbolj širokolistnati redič z nideČim listjem sejati. Seje se pa redič ali sam zase, toda redko, kajti pregosta setev daje le drobne, manj vredne korenine; seje se pa tudi, in to je prav priporočljivo, med grah. Kadar se namreč grah pred zataknenjem natiča okoplje, poseje naj se pred okopanjem med grah na redko redič. Ko grah dozori, porije se ven natič z grahovco v red in redič se okoplje, ako treba, tudi nekoliko zredči, in potem se ga pusti, da do zime kar mogoče debele korenine naredi. Te se izkoplje ter, kakor že zgoraj povedano, v klet ali hlev přisuje. Seme prav finega goriškega rediČa se dobi v kmetijski šoli na Grmu, pa tudi v novomeških prodajalnicah ga imajo.
—	(Razglas.) Osemtedenski mlekarski tečaj priredi C. kr, kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 17. aprila do 13, junija t. ], Tečaj bo teoretično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira, V tečaj se sprejme le 12 udeležencev. Pouk bo brezplačen. Hrano in stanovanje si mora vsak udeleženec sam preskrbeti, Nekterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati pddpore 50 do 60 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do 10. aprila t. 1. na podpisani odbor. Prednost za vsprejem bodo imeli tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske
zadruge. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 16, marca 1906.
— (Kaj je storiti z drevesci, katere je poškodovala krtica?) Ko sem lansko leto presajal iz syoje male drevesnice jablance na stalna mesta, sem z žalostjo «pazil, da so imela nekatera korenine skoraj popolnoma oglodane,-Krtica se je priklatila t drevesnico in veliko škode naredila. Tacih drevesc ni kazalo saditi na navaden način, zato senrv vsa ta drevesca popolnoma obřezal in sicer vse vejice in vse koreninice, da je bilo drevesce podobno dolgi palici; tudi glavno ali srčno korenino sem odžagal, kolikor je je bilo oglodane. Pri nekaterih drevescih je komaj ostalo 3 cm onega dela, ki je rastel v zemlji. Taka drevesca sem dobro zatlačit in privezal h kolu, ki sem ga poprej dobro utrdil. Delavec, ki mi je pomagal saditi, se je norčeval čez prazno delo, kakor je rekel. Pri nekem silno oglodanem drevescu je celo rekeU „Stavim petak, da se to drevesce nikoli ne bode prijelo." Stave si sicer nisem upal vsprejeti, a tolažil sem se vendar,, da bode rastlo. Hodil sem večkrat okrog teh zasajenih šib, a dolgo časa ni bilo zapaziti življenja na njih; o kresu so pa naenkrat začela poganjati in naredila so nekatere do 20c[i> dolge mladike. In letos kažejo prav lepo. Okrog 25 tako oglodanih drevesc sem posadil, a samo jedno prav malo se mi je posušilo, vsa druga rastejo. Torej Če krtica koreninice ogloda, nikar drevesca zavreči, ampak gladko obrezati vse veje ia vse korenine in dobro s prstjo zatlačiti, in rastlo bode. Po-sknsi in ne bodeš se kesal.	— d —
Nii/iiiinila mestnega inagintrata.
(Seja obSinakei^ii odbora) v Rndolfovem z dnâ 22. marca 19(H>. 1.) Pnroiilo ž.npnnstva v zftdevi nove Toliloe icr>rme državnega zbora. Goipod žtipiu mnenja, da te nahaja v raspravi pri državnem eboru Í7.-(leiaiia nova volilna refurma, po kateremn nacrtn bu imela dežda Kranjf^ka 11 poslancev in sicer mesto Ljubljana 1 ia cela deželn 10. tem uačrta ne bi imela draga mesta in triçri ivojih zastopnikov, ker je ista razdeljetift^ v iame kmeúke volilne okraje. Da je taka raxilelitev volilcev na Kranjskem neopravičena, je razvidna iz tega, da so rnziie drage, poftebno pa nemSke dežele povsod razdeljene v koieéke in mestne volilne okr«je. Gotovo ima meščatutvo, posebno trf^ovstvo ia obrtiigatvo v mestih popolnoma druge interese, kakor kmeike občine. Z ozirom na to predlaga, da obfinski zastop sklene sledečo resolucijo: „Na Krenjnkem naj se nstanovi poleg Ljubljane Se dva mestna volilna okraja, v katera je uvrstili vsa mesta, trge, indit-strijslna srediiića in one druge kraje, ki so sedež e. kr, okrajneoin sodiŇčQr ostalo deželo je razdeliti v Š kmečkih volilnih okrajev,' Qospod lioimoti predlaga, da bi se $e dodalo, ako ni mogoče doseči razdelitev po mestib, da bi pa trgovci in obrtniki dobili svojega poslanca. Pri i^lasovatiju ne-sprejme prej imenovana resolucija z dodatkom goiip. Kosmana. 2.) Prošnja zdravstvenega okrona za odstop zemljišča za zidanje ženske bolnice. Poročevalec gosp, dr. Defrancescbi razloži potrebo ženske bolnice v Novem mestu ter povdarja, kahino mora biti stavbiáíe in kako mora biti zgradba postavljena, da bode ugajala vseatranskim potrebam gledĚ zgradbe aarae kakor tndi gledé bolnikov. Zdravstveni zotitop si je ogledal razna stavbiSča, ter priporoča kot najbolj ugodno, zemljišče g. dr, Albina Poznika. To zem-IjiSfie bi samo na sebi ne zadustx)Talo, a ker ima pa mestna občina zraven' dve parcele, za to zdravstveni zastop prosi, da bi se te dve parcele odstopile zdravstvenemu okrožju za knptio ceno. S tem hi zemljiSče popolnoma zadostovalo svojemu namenu. Nadalje pojasni gmotno praAanje gledé zidanja bolnice kakor tndi poda razna druga pojasnila ter predlaga, da. mestni zaattip sledeče sklene: 1, Mestni lastop ne ugovarja proti temn, da se zida ženska bolnica nn posestvu g. Dr. Albina Poznika. 2, Uestni zastop odstopi zdravatveuemn okrožju naprošeni parceli za knpno ceno inr sicer parcelo g. Ikiuhviča in parcelo g. Tomažiča. 3. Uestni zastop naroča županstva, da pri komisijskem ogledu zastopa sklep mestnega odbora. Vse StoSke so se soglasno sprejele, B.) Poročilo županstva o potrebni akciji giedë pospeševanja nove stavbe za stanovanja, G. župan odda predsedstvo I. svetovalcu g. Kosmanu. lati prebere sledeči dopii goitp, župana : „Slavni mestni xastop! Podpisani predlagam, da slavni mestni zastop uvažuje dejstvo, da je v Novem mestu pomanjkanje stanovanj, ter da vsied tega marsikatere uradniške kakor tudi privatne rodbine morajo stanovati izven mestnega ozetnlja, da od tega Novo mesto kot tako, nima nobenih koristi, obratno pač sosedne občine, ni^j sklene sledeče: 1. Mestni zastop je pri' pravljen jmdpirati vsako akcijo, ki tneri na to, da se zidajo bi^e za privatna stanovanja gmotno. 2, Mestni ««stop je pripravljen pri novih dvonadstropnih stavbnb la dobo davčne prostosti (12 let) nobnnili drugih občinskih doklad pobirati, razun gostaščine in vodtirine. 3. Izvoli naj se poseben odsek od treh osab, kateri ima nalogo, v najkrajšem času stopiti v dogovor z raznimi podjetniki in privatniki v tej zadevi, ter résultat istega posvetovanja predloniti mestnemu zastopstvu. Rudolfovo, 22, marca li)0H. 6. pl. SIndovif 1. r. župan. O. župan utemeljuje svoj predlog iz gospodar.nkega «taiiSča ter povdarja potrebo novih sfavb z ozirom na to, da je zopet nastopilo pomanjiianje stanovanj. Vzroki tega bo, da so v mestu stavbisča predraga, zaradi tega je potreba posredovanja mestnega odbora, da se cene stavhiSS nredijo knkor tndi, da se na prostorih, kjer bi morate niive stavbe stati, tndi uredijo nlice. Zaradi teh pomanjkljivosti se zidajo hiSft
iKTen tneiitnega osemlja in ao uradniki primorani na ta nai'iu ee teliti ii n>esta, e tem pa trpi mestna obúina v gmotnem oziru- Nadalje po?ilarja, '<U tudi drage meetae obiine dajojo raznim padjetjim olajSave ter upa, dti meutni zastop nje|;oT predlog sprejel, ter e tem puspeSil aidanje novih ^tavb. Na to dH g. županov namestnik na glasovanje vse tri predlogo, kateri BO bili soglasno sprejeti. Na predloi^ gosp, dr. Defrancaadiija se v sato posebni odsek isvuli mestno atarešinitro. 4.1 SlnSajnosti. O, Hosman naznanja, da so lia tukajšnjemu koludrorn skladišča veliko preinajlina in ne ^dostnjejn današnjemu prometu, pusebno kar se tiče skladanja lesa kakor tadi, dft Bvečer v íakaluici ne gori nobena IniS ter predlaga, naj se mest-Jiema županstvu naroči, da se obrne na c, kr. ravnateljstvo driavnili i.e-!e«nic v Beljaku s proinjo v potrebno «krenitev, da se tem neilnetatkom "V okom pride, kateri predlog se je soglasna sprejel G. snpati se spominja anirti ravnatelja kranjske hranilnice g Luukmana, kateri je bil naklonjen (nestii in zdravstvenem a okrožju, na kar so vsi gg. odborniki vznak sožalja vrtali roz sedežev. Ker se nihie več ne oglasi k besedi, Eabljnfi g. iSapan sejo.
Tržne cene dne 26. marca 1905 v Rudoltovem.
imenovanje	Bektl. po		Imenovanje	Hektl. po	
	K	h		S	1 b
âenica......	]4	SI	Lei«......	11	71
lii . . . .	18		Bob......	i)	7C
Koruza.....	18	__	Ajda......	12	8G
Oves......	7	48	Proso......	1 11	71
■leiimen.....	12	86		1 12	36
Krompir.....	5			—	—
Fifc>l......	11	71	Jajca po 10 ea 40 vinarjev.		
Orali .	11	71			
Prošnja.
Pri sajenjn krompirja hb je ali se bode temu ali onomu pokazalo, ^^ ga nekaj iabko pogreSi. V tein iluSaju pudpisani srÈno prosim, spomnite «e novomeSite dijaške kuhinje, kateri bo amanjkalo 70 - 80 memiko» krom-
Za vsak dar bom prav hvaležen.	Dr, Jos. Marinko.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Veleâ. g. župnik J. Vidergar 10 K. Velefi. (f, župnik in dekan M. trzar lo K. GoHp. dr. Karol Slane za drugo poluletje lOO K. Po idtem 'jJ^K- goapodn godnijska poravnava 20 K. VeleS. dnhoven g. Fr. Qrivec ™ K, Neimenovana 4 K. Neimenovan 8 K. Velei, g. Župnik ,1. Podboj 10. K, Velei, g, kaplan P. NatlaĚen 2 K,	Dr. Jos. Marinko.
Poslano.
(59)
DotiČnika, iz katerega izvira pismo, poslano dne 17. marca 130G na g, Franc Bujanca y Šempetru, oddano na posti v ^marjeti, in je brez podpisa, poživljam s tem, da naj mi vsebine feanico dokaže, sicer ga imenujem tako dolgo nearamnega «ainika in obrekovalca.
Šempeter, 22. marca 1906.
Jože Bojanec.
Zahvala.
161)
Slavna hranilnica in posojilnica v Kandiji je podarila podpisanemu županstvu znesek 1000 K za kanalizacijo v Kan-Za ta velikodušen dar, ki je vspričo tega, da zida slavna "ranilnics in posojilnica letos âe sama svojo hiso, se res prav posebne zahvale in priznanja vreden, zahvaljuje se podpisano ipanstvo kar najprisrčneje.
Županstvo občine Šmihel-Stopiče, 27. marca 1906.
Žnpan: Zurc I. r.
Zahvala.	t^^«)
Vsem p. n, prijateljem in znancem iirekarao za njih izraze soiSutja in tolažbe ob priliki bolezni in smrti naše nepijzabiie hierke, oz'r. sestrice^ gospice
Antonijo Žabkar
najiikrenejHo aabvalo, posebno preblag, gospem dr. Janovi, lloharjevi, Guzelovi in Jaksetovi, slavni Marijanski kon-Kregaoiji in fiastiti dulioviSini, vsem darovalcem krásnili vencev, si. Dol, pevskemu drnStvn za krasno petje in p. n. ebSinstvn za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu. ■ V NOVEM MESTU, 88. suSca 1900.
Žalujoči ostali.
Loterijske Številke.
TRST, 17. marca	66 8 26 69 liO
GRADEC, 24. marca	69 &5 40 87
Baz
glas.
{56-0-1)
Podpisano županstvo naznanja, da je prepovedano smeti ali kake druge stvari nad Strmim bregom pod cesto voziti in tje metati, ker se je sedaj tam zasadila iiva meja in se mo> rajo take stvari samo na Loko na za to določeni kraj voziti in tje zlagati. — V nasprotnem sluSaju se bode vsakdo kaznoval.
Mestno županstvo Rudolfovo,
dne 26. marca 1906.
Razglas.
{67-0-1)
Podpisano županstvo naznanja, da je v bisi it. 226 a v I. nadstropjn, kjer se nahaja c, kr. glavna davkarija itd.
stanovai\je s tremi sobami s 1. majem 1906 za oddati.
Natančneje se izve v mestni pisarni v 11. nadstropju.
Mestno županstvo Rudolfovo,
dne 26. marca 1906.

m proda
(69 J
pod ugodnimi pogoji v Novem mestu, Dolge ulice št. 18. 4 sobe. 2 kuhinji, 3 shrambe, vrt. — Natančneje se izve pri lastniku ravnoiam.
Franee-(u Dohle
doma iz Verduna, fare Stopiče. ne ve se kje bivajočemu, naznanja se. da naj naznani svoje stanovanje svojemu očetu, ali pa, da pride sam domov, da prevzame kmetijstvo, sicer bode vse prodano.	tes-s-i)
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, se takoj odda v Kandiji 8t. 36. NataDČneje prt Brudarju v Kandiji, (64-2-1)
Važno za čebelarje in dru;;i^e!
Pri podpisanem se dobi garantiran fin med-pitanec klg. po 65 kr. — Portland in Roman cement 1er poljski mavec (gipsj vse po najnižji ceni.
Jakob Petrovčič,
(66-0-1)	trgovina z nit»»uim blagom v Trebnjem.
U-0-7J
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji
Singer Co. del. družba šivalnih strojen
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
Služba cerkvenika in orju^anista
se razpisuje pri Beli cerkvi na Dolenjskem, pošta Št.-Jernej, Plačilo po dogovoru.
Župni urad pri Beli cerkvi, 20. marca 1906. (fiS-2-i)	Ani Žnideršič, župnik.
posojilnice v Crnoiulji, registrováno zadruge z neomejeno zavezo za 1905.
Št.	Imetje	i K	^ v	Ht.	Dolgovi	1 ^	v
1 2 3 4	Inventar po S^/o odpisu pr. 86 12 K . , Posojila...........' Zaostale obresti od posojil . , . - i Pri drngih denarnih zavodih naloženo	! 1 636 748.797 14.502 1	28 65 69	1 2 1 3 4	Deleži 1945 à 4 K....... Nevzdig. obresti od deležev (dividende) HranUne vloge . . K 1,214.01571 Kapi tali zo vane obresti „ 47 ,812 25	7.780 1 3.031 1,261.827	61 96
5	je.....= K 420 914 88 Nevzdignene obresti od tega za 1905 == K 18 554 27	439,469	15	5 6	Predplačane obresti od posojil za 1906 Na hiši je bilo dolga koncem 1904 K 32.844-90	5.611	92
6 7	Vrednost efektov....... . Nevzdignene obresti od efektov pro 1905	43,476 1.709	94 88		in po odbitku iz dobička plačanih „ 5.800'—	27.044	90
8 9	Prehodni zneski ........ \ Vrednost hiše v Craomlji po raćunu leta 1904 . . . K &4.000 — po odpisa iz čistega dobička leta 1904 K 6 800'—	92 48.200	92	7	Eezervni zaklad je imel koncem 1904 K 21 306 83 od čistega dočička iz 1. . 1904 dobil je še « 5.800'74		
			--		in je imel K 27.107 57 Ker je pa plačal na račun iiis. dolga „ 5 800'—		
10	Gotovina koncem 1906 ......	35 178	14,				
					je imel rezervni zaklad koncem 1904 K 21.307 67 K temu se pripiše vstopnina za 1905 . 122'—	21.429	57
				8	Oisti dobiček.........	5.337	59
	Skupaj . . .	1 1,332 063	65		Skupaj . . . ^	1,332.063	55
Prometa je biio: K 1,983.435'46
Račun zadružnikov:
Koncem 1904 bilo je zadružnikov.......1341
V letu 1905 jib je izstopilo . . ....... 7fi
in jih j« ostalo , . . 1265 Ker jih je pa leta 1901) pristopilo .......113
bilo je koncem 1905 zadružnikov.......1378
Račun deležev:
= 7292 K = 308 K
1378 itadružnikuv ima . . . 1823 deležev à 4 K 76 1. 1905 izatopivš. zadrug, ima Ï7 deležev á 4 K 21 v prejšnjih letih izstopivših
ima še nevzdignenih . 45 deležev à 4 K iBOj^ Skupa) 1946 deležev á. 4 K = 778ûî
To bilanco in ves račun za 1905 je občni zbor dne 11. marca 1906 odobril in potrdil.
Anton Jeršinovič, 1. r., ravnatelj.
Martin Malnerič, 1. r.,	Avgust Kune, 1. r.,
odbornik.	odbornik.
Anton Spreizer, I. r.,	Franc Šetina, 1. r.,
rač. pregledovale» nameatnik.	rai^unski pregledovalec.
Kari Mulier, 1. r,, odbornik.
gasBsagHsasESHSHSEsa |]| SHsasasasasasEsasssasH
Ključavničarsko obrt
izvršuje že dalje časa v Novem mestu na prostoiu nekdanje mestne klavn'ce udano pddpiaani ter si dovoljuje a tem slavno občinstvo ne njegovo delavnico opozoriti in se ob enem naj-tlljudneje pripoi-oùn v izvršitev Tsegd, v to stroko spadajočega deia, kakor tudi v popravljanje vsakovrstnih strojev itd.
Spoštovanjem	(G6-3-1)
Jakob PreŽelj, ključavničar in monler v Novem mestu,
0^â5B5Ë5H£H5g5H5â5 HHHSaSESâËËlâgamËgËI
Hlapca konjarja in volarja
sprejme deželna kmetijska šola na Grmu. Plača po dogovoru, gotova,^pa bobra.	tfis-o-n
Va prodaj je njiva
(54-3-2)
Gostiliiii	fílnvTii
Zioftozđravnik
iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7

J lU izvršujejo.
za eno ali dve večji stavbisči, pri glavni cesti nnsoroti Ko-Blfikove iage, Qui po 5 K. Ravnotam se proda tudi liiša žt. 24., poprej Majntineterjeva, — Več se izve pri lastniku J Appe-tu.

Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure.
(87-9-4)

Čvrst in trezen vincelir Iť S.	"
Se Í8Ěe. lati mora biti oženjen, toda brez otrok, ali pa mora imeti večje otroke, kateri so že za delo rabui. Vešč mora biti dela v vinogradih in se mnra z d ibrimi spričevali izkazati, ^eč se izve tekom osmih dni pri Aleksu Wutscherju v Nemški vasi Pn KrĚkem.	'G7>
laEPO APNO "
imaïedflo m razpolago od 1. aprila nadalje do sv. Mihaela
(5&.a.i)	Jože Lavriha,
Dol, Nemška vas, poŠta Trebnje,
Vavpta ali nadhlapca
kateri kmetijska dela dobro inné, zna polje obsejati ter je pošten, priden in zvflst, se takoj sprejme. Isti bi moral po po-Irebi tudi sam delati. Prednoat ima samec, sprejme se pa tudi oženjen. Vešč mora biti nekoliko nemskeira jezika v govoru, ^eč pove «skrbništvo v Poganlcah pri Rudolfovem. (48-0-21
ŽENSKE LASE
(234-21-n)
zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec laB naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno, Izdelujem vsa vjasuljaraka dela, vlasulje (baroke), laane verižice, kite in umetne slike iz laa po najnovejšem načinu — V zalrigi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Ber§mannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko in mnogo priznano tekočino Say-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje prhut.
SpoSt^ovaiijem se pripuToËujem Ivan Svetec,
brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiâe).
Stanovanje ^^^^^^
obstoječe iz d^eh sob, kuhinje in vrt», je oddati v Arkotovi ulici šl.212.

Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo!
KAPLJICE SV. MARKA.
(266-20-9 •
Te glasovilo in ncdosogljlve „Kapljic« sv. Marka'' se uporabijajo za zunanjo In nolranjo vporabo. Ogublto «(iMtraiijnjejo trganje in koijenjc po Icosleli, nogah in rokaii, ter iílcóijo vaaki nlavi/boi. One delujejo ueđaeegijivo lu siiasoiioano i)n Ijoleîiiih uR želoilcii, «liiùiiijejo Katar, urejnjejo iEmeSke, ođpraviju naduto, bolečine in krfie, pospeiojejo m zboljSiijejo prebavo, Sistijo kri in ùreva. TrfKcnfjo velike in male g)i«ie, ter vse bolezni, izvirajoPe od glist. DeUijfjo liboriio proti bripavoiti in preLlajenin. LeSijo m bolezni na jetrih in slezib'ter kůliko in Ščipanje v želodcn. Odpravijo vsako mralico in vee bolezni, jznrajnúe od mrzlice. Te kapljice bo najboljíe sredstvo proti bcileznitn iia ninterniei iu inidromi, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetdki hiSi.
Dobiva ae Batno: Mestna lekarna, Zagreb. - luaitega naj ae narofa naravnoBt pod naslovom: „Mestna lekarna, Zagreb. Markov trg «ev. 50, polog cerkve sv. Marka.	,
Denar «e poiilj» naproj ali intvitame. Manj kakor 13 ste'clenid se n« pnSIje. Cena je naslednja m eit;er franko postavljeno tia vsako posto ;
1	ducat {12 stekl.) 4 K --- v
2	ducata (24 stoki.) 8 K — w
3	ducat) (36 stekl.) n K - v
4	ducati (46 stekl.j 14 K 60 v
S ducalov (60 stcki.) t7 K — v
Na ra*i)<>la(ro imam na tisoče priznalnib pisem, kat«rib mi ui mogoče ladi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam aano imena ?e!taterih goanodov, ki bo «porabljali „kapljitie bt. Slarka" z nfljbo^jŠittl vspeliom, ter ])o[)olnoma ozdraviii; Ivan Baretinčič, nčite(j; Stjepan Barií, župnik; Ilija ilamié, opaokar; Janko Kiínij, kf, nadlogar; Stjepan Seljanii, seljak; Suflja Vukelií, Šivilja itd. itd,
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
!
(iei-18-12)
Ono je
B^" zajamčeno cisto
in brez vsake škodljive primesi.	Pere izvrstno.	^
^^	Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komati ime „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN''.
G-EORG SCHICHT, Ausnig. — Največja tovarna te vrste
Dobiva se povsod! ^^ lia evropejskeill ozemlju. — Dobiva se povsod!
Službe iče poten mož -100
za pristava (majerja)
ali viniĚarja Taisti je zmožen slovenskega in nemškega jezika, izvežban v vseh strokah kmetijstva, osobito pri kletaratïu in vinogradatVH, in je dokaj v letih, a vendar krepak, trdnega zdravja ter populooma trezen in zanesljiv. — SluiÈba se nastopi po dogovoru. — Natančna pojasnila daje županstvo občine Studenec, p. Radna pri Sevnici (Lichtenwald) kakor tudi naslov.
Iz proste roke se proda	(47-2-2)
posestvo na Kainencah
tri četrt ure od Novega rDesta, katero nbstoji iz liiše, kleti, svinjskega hleva in kozolca. Obsetve je do 15 mernikov. — Cena jak» Dizka, ter se proda tudi na obroke. — Već so izve pri uprav-nistvu „Dol. Novic.
	p	PU	PP
	b	JU	lub
162.6-2»
za trgovino z mešanim blagom, čez 14 let star, nekoliko nemlkega jezika zmožen ter iz poštene hiae, se aprejme pri J. Razboršek-u v Šmartnem pri Litiji.
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega In novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(2^9-12-11)	vinořTftdn k in trguvec (Vodnja-i Dinfiiann-Iatri»,
P
<1:
(D
h o
N O
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
,,Severoiiemškega Lloyda''
iz
BREMENA
Ï
NEW-YORK
0 cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II,. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo OT^ 5 -6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega dtnâtïa kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
MŮYaJtA laviar-j^lç v Kolodvorskih iiliciih st. Îi5.
naaproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju",	(B3-24-4)
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboio. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna In solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi nale društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele svet«, kakor; Brazilija, Knba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Odgovorili ureilnik Fr. Sil. WatzI.
Ixdajatelj in laloimk Urban Horvat.
Tiek 1. Krajac. na»l.