NaSI dolgovi Pljusk svetovne gospodarske krize je omajal femelje splošnega gospodarstva in menda še ni zaibeležila zgodovina takih strupenih bojev človeštva z življenjem, kakor so ravno danes vidni prav pri vseh slojih. Kriza, ta prav posebna življenjska šola, je napravila iz Ijoidi iznajdljive, razsodne, preračunljive, politično spremenljive in egoistične sužnje dela. Stremljenje človeštva je obupen klic po ohranitvi — ipo življenju, mrzlično iskanje izhodišč iz arene splošnih zmešnjav in prerivanje posameznika — pa čeprav preko glave in hrbta svojega soborca — do kruha. Lov za kruhom je spremenil kvaliteto prejšnjega dela 'ter osredotočil ves napor duševnih in fizičnih delavcev v smer zadostitve nujnih življenjskih zahtev. Seveda je taka vrsta dela ustvarila nov tip človeka, robota, ki opravlja svoj posel mehanično, brezbrižno in brez onega veselja in iznajdljivosti, ki sta predpogoj ipiravega uspeha vsakega udejstvovanja. S skeptičnim pogledom zremo v bodočnost, ki naj nam prinesc razjasnitev današnjega stanja v korist človeka in njegovega napredka. Težke razmere nadvl/adajo še tako močne možgane, one nam vsiljujejo misel o nerazrešljivi uganki zmage človeka nad krizo. Kriza je povzročila tudi zadolžitev slovenskega učiteljstva v prav oličiitni meri. Vzgojna misija med nairodom ga postavlja na posebno kritično stališče. Učitelj je v vsem svojem delu v šoTi in izven nje podvržen javnemu mnenju bolj kot nobena druga stroka državnih nameščencev, doi&m je po višini1 plačila enak imenovanim tovarišem. Njegov poklic mu namreč ne dopušča omahovanja in zastajanja, temveč ga sili, da stopa z duhom časa, pa čeprav preko največjih žrtev. Zivi organizmi poznajo le stroge zakone dinamike! Važnost njegovega dela je zapisana med samim narodom, ki hrani dokaze za to. Nimamo namena dajati s tem učiteljstvu posebnih privilegijev in ustvarjati novo kasto državnih name§čencev, temveč hočemo le pokazati naši javnosti — sodniku — razmerje med važnostjo našega dela in našim gmotnim položajem. Naša banovinska sekcija JUU v Ljubljani je razposlala svojim članom posebne vprašalne pole o zadolžitvah. Niso vsi odgovorili — znak neu^godnega položaja — vendar sq skupne številke važno opozorilo, da je sedanje stanje meja, preko katere ne sme seči §e tako potrebna roka. Od 34 učiteljskih društev je odgovorila polovica članstva 24 društev in še ti nepopolno, dokaz, da se je sekcija doteknila delikatnega in diskretnega mesta svojega članslva. Poslane številke nam nudijo sledečo sliko: dolg denarnim zavodom okoli 2 milijona din, privatnikom 3 in pol milijona din, na hipotekah okoli 1 in pol milijona din, Skupno torej okoli 7 milijonov dinarjev, dočim jamčijo isti za vsoto 2 in pol milijona dinarjev. Ako pa računamo vse v JUU organizirane tovariše (3400 in one, kar jih manjka do 4100, toliko je učiteljstva v naši banovini), lahko mirno napišemo ogromno številko 15 milijonov dinarjev! Morda še več!? Zakaj? Kako? Učitelj mora bdti močna ugledna osebnost, klicar zdravega narodovega napredka, narodov svetovalec, pomočnik in vodnik, demokrat najširšega kova, poznavatelj duha čaisa in pred vsem vzgojitelj. Izvajanje naštetih funkcij zadeva vedno o'b finančno vprašanje in današnji gmoltni položaj učitelja ni več v pravem razmerju z važnostjo njegovega dela, o čemer se lahko prepričamo z bežnim pogledom med življenje učiteljev in njiihovih družin. V splošnem opazimo, da se učiteljstvo omejuje na skrajne izdatke, da lahko shajajs svojimi dohodki. Seveda pa se mora odreči vsem prosvetnim sredstvom v škodo lastne izobrazbe in celo zdravstvenim — stvarniTn potrebam kot zobozdravništvu, temeljitemu zdravljenju bolezni, itd. Natančnejši pogled v denarne zadeve učiteljstva dobimo, alco Iočimo poročene od neporočenih. Ganiti morajo žalostne opombe na vprašalnih polah, ker so, v obljubljeni diskreciji, napisane ipovsem odkritosirčno. Zadolženo moževo posestvo pomaga odplačevati žena-učiteljica s svojo okmjeno plačo. Učitelj z osemčlansko družino, poročen z neučiteljico, 20 let v službi in še vedno v osmi skupini, ima 1745 din dbhodkov. Drugod otrod študirajo, v hiši je bolezen. Zena čaka že 4 leta na izplačifo prejemkov po dobljeni tožbi drž. sveta, na ponovno urgenco ne ddbi ne odgovora ne denarja in ima po 21. letu službe 600 din plače. Učitelj-oče 7 članske družine s strahom pričakuje trenotka, ko bodo začeli otroci hodilti v me&tne šole. Premestitve so napravile vsem prizadetim velike dolgove. Višek tragtike pa razodeva lakonična opomba nekega tovariša »Bolnice, klinike, pogrebi!« Pomanjkanju, 6kromiiemu življenju in vzdržnosti v telesnem in duševnem oziru so pa zapisani tudi mladi učitelji in učiteljice s svojimi- nizkimi prejemki. Kruha in knjig po^ trdbni nimajo možnosti onega svobodnega vzleta, ki je tako potreben mladi duši pri prvih korakih med deco in narod. »Materi -— očetu — staršem« so refreni, ki se ponavljajo skoro pri vseh novkicih, izražajoč ljubezen in hvaležnost. Drugje je zapisana obveza in odplačevanje deležev pri prevzemu doma. 74 let stari oče in 76 let stara mati se zanašata na hvaležnost svojega sina-učitelja v hribih. Poroštvo svoji materi, ki ni mo^la plačevati s skromno pokojnino svojih obveznosti, je pognalo novinca v obupen položaj. Novinka v gorah je zalezla v dol1gove radi materine bolezini in njene smrti. Mlad tovariš se )e oženil, zato ima dolg na pohištvu, dočim je <d!rugi popolnoma opustil misel na lastno domače ognjišče, ker bi zanj potreboval mnogo denarja, a v stalnost svoje plače ne zaupa. Novinka v gorski vasi si je nabavila novo pohištvo, čez nekaj tednov je bila premeščena v oddaljen kraj. Tako dela mijado učiteljstvo dolg, iz katerega ne najde več izhodišča. Posebno poglavje tvorijo uslužnosti sorodnikom, težave poroštev in menic. Zanimivo je dejstvo, da se učiteljsitvo obrača mnogo 'bolj na iprivatnike, kakor pa na denarne zavode. Gotovo imajo prvi lažje obveze in plačilne pogoje. Učiteljstvo v zelo velikih srezih ima več dotga kot ono v manjših. Draginja v bližini glavnih centrov in v turističnih krajih zelo otežkoča učiteljevo življenje. Najmanj je učiteljsitvo dolžno na hipoteki. Slabi trije milijoni ne dokazujejo učiteljskega bogastva, ternveč komaj nekaj hiš preštetih na prste obeh rok. Vklenjeno v meje skromnega življenja, si ne more dovolit^ tako visokih podvigov in zadolžiti se na račun — pomanjkanja kruha! Kolega z lOletno prakso je apatično iesigniral že na vse dotirote boljšega življenja, vendar pa se hoče boriti v organizaciji z nezmanjšano voljo in z »Povedati je treba!« končuje svoj raoun dolga. Da, pokazati moramo svoje razmere vsi brez izjeme, vsi brez izjeme ,se moramo boriti z tegalnimi sredstvi za dosego svojih pravic, drugače nas bo progjesivni val propadajočega svetovnega gospodarstva uklonil in strl! Banovinska sekcija je, zavedajoč se našega položaja, natslovila z letošnje :skupščine v Ljubljani na merodajna mesta resolucijo, ki je verna slika učiteljskega ugleda in revščine. Gmotno stanje je z zadnjimi znižanji doseglo brezupno točko in gre v škodo vsega našega narodnega udejstvovanja. Premestitve potencirajo škodo učiteljstvu, narodu in oblasti Učiteljistvo potrebuje za svoje delo ugleda bolj kakor vsak d'rug državni nameščenec, ker vzvišenosf njegovega poklica ima opravka z živo mateirdjo, z narodom, ki pa zahteva brezpogojno le resničnega čl'oveka, sproščenega vseh skrbi za vsakdanji kruh. Učiti in voditi narod je skrb nad vsemi akrbmi! Danes mora učitelj irazjeden od) skrbi pireprostih življenjskih zahtev korakati kot v minulih zlatih časih v svojemu stanu pn-imerni višini s časom naprej, ker to zahteva narod. Dokler more, gre, potem pa zgine v dolgovih. Mimo tega materialnega propadanja učiteljskega 6tanu pa javnost ne sme iti brez zanimanja in odziva. Pomagati mora zavreti kolesa težkega voza naše tegobe, dirjajočega v gotovo propast. Vsepovsoid čitamo danes o zaščiti, o ugodnostih pri odplačevanju dolgov, o prevzemu dela dolga s strani države in drugih sličnih ukrepih, ki imajo namen ustaviti gospodansko propadanje razHčnih stanov in »Iojev. Učiteljstvo in drogi državmi nameščenci smo vezani le na nestanovitne do^ hodke, ki zadostujejo komaj minimaliiim zahtevam, kaj šele za okrepitev sil učiteljstva v korist njegovega dela. Odpomoč, v taki ali taki obMki, je nujno potrebna in splošna želja učiteljstva. Take in! slične misli nas mučijo ob žalostni oibletnici. Vit.