leto XLIII, št. 36
Ptuj, 13. septembra 1990 cena 5 dinarjev
Prihodnjič o denacionalizaciji
v nedeljo je v Ljutomeru nas rojak dr. Ludvik Toplak,
predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skup-
ščine in vodilna sila republiške »komisije za denacionali-
zacijo«, kot imenujemo komisijo, ki pripravlja zakonoda-
jo s tega področja, skupaj s slovenskim kmetijskim mini-
strom Jožetom Ostercem in članom slovenskega Predsed-
stva Ivanom Omanom odgovarjal na vprašanja prekmur-
skih, ormoških in ljutomerskih kmetov.
V prihodnji številki Tednika bomo objavili vprašanja in
odgovore dr. Ludvika Toplaka in prof. dr. Jožeta Oster-
ca. Zaenkrat pa le to, da bo ustrezna zakonodaja za pri-
četek teh procesov sprejeta okoli novega leta, takrat pa
bodo jasna tudi navodila, kako naj posamezni oškodovan-
ci zadeve urejajo.
O odkupu
mleka
novembra
Zahteva Kmečke zveze, da bi pote-
kal prevzem mleka čimbolj neposred-
no, torej brez posrednikov, daje že
nekaj časa ttjn razpravam v ptujski
zadrugi in mlekarni. Pred kratkim sta
se sestala upravna odbora Kmečke
zveze in zadruge in prav temu vpraša-
nju posvetila največ pozornosti. Kme-
čka zveza predlaga oziroma zahteva,
da naj organizacijo odkupa prevzame
mlekarna, ker naj bi to postopek po-
cenilo. Vsi pa niso takega mnenja.
Ugotavljajo, da posredništvo ni zgolj
posredništvo, da je v vsakem primeru
potrebno opraviti neko delo, ki ima
svojo ceno. Sklenili so, da je potreb-
no preveriti, kako je zadružna prisot-
nost v mlečni verigi racionalna oziro-
ma neracionalna. Do novembra naj
tako Zadruga kot Mlekarna pripravi-
ta vsaka svojo ponudbo saj je očitno,
da je delo od organizacije do prevze-
ma v zbiralnicah, opremljanja in
vzdrževanja zbiralnic pač treba opra-
viti in da to nekaj stane.
Novembra torej lahko pričakujemo
odločitev, odločiti pa bo potrebno tu-
di o lastniških zadevah, razrešiti pra-
vne nejasnosti, in če bi prišlo do spre-
membe, vzpostaviti nov način kontro-
le in tako naprej. Vse skupaj ne sme
iti v škodo malim kmetom, ki so v ve-
čini, obenem pa najbolj odvisni od
mreže zbiralnic in organizatorja prev-
zema mleka.	JB
21. praznih domačo glasbe
UVODNIK
Ptujski
nedonošenčki
Že večkrat je bil letos Ptuj v središču slovenskega dogajanja.
Da ne naštevam po nepotrebnem: ob vseh teh dogodkih se je poka-
zalo, da smo in še dolgo ne bomo znali biti pravi gostitelji in pri-
znani turistični delavci, da turističnega imagea sploh ne omenjam.
Vprašajmo se, kaj je mesto naredilo za praznik slovenskih muzi-
kantov. Organizatorji smo goste dobesedno ponudili na krožniku.
Nekaj sto obiskovalcev je sicer vsak večer zaverovano poslušalo no-
vosti slovenske domače zabavne glasbe, udeležilo se je svojevrstne
tekme (ki pa ni bila tekma v pravem pomenu besede), za druge ob-
čane pa je bil to dogodek, ki ga skoraj ni bilo.
Kljub večdesetletni tradiciji dveh osrednjih slovenskih priredi-
tev (ob festivalu tudi kurentovanje), ki sta tudi največji ptujski pri-
reditvi, z njima na slovenski turistični trg in širše nismo prodrli. Ne
spuščam se v strokovni del prireditve, želim povedati le to, da festi-
valska prireditev razen nekaj sproščujočih ur (za ljubitelje domače
zabavne glasbe) mestu ob Dravi, ki želi turistično živeti, ni prinesla
ničesar. Kdo še v teh dneh govori o festivalskem mestu razen zma-
govalcev? Računi gostinskih in turističnih delavcev (tudi naš) se ni-
so odebelili tudi zaradi tega, ker smo ostali in bomo še nekaj časa
amaterji. Saj poznate rek: Za malo denarja malo muzike. Tako bo
vse dotlej, dokler nam ne bo prišlo v kri, da je od prireditev moč ži-
veti in da dajejo kruh, ki ga za marsikoga v tem trenutku na tradi-
cionalnem mestu (v industriji) večni. Zavedati se je potrebno, da bo
večini v bodoče kruh rezalo delo v terciarnih dejavnostih. Potrebuje-
mo šibo, da se bomo »zbudili«, da o novi metli, ki je občinskemu
turizmu toliko obljubljala, ne govorim.
Le kakšen obraz bomo pokazali ob shodu krščanskih demo-
kratov v Ptuju ? Ta dan je za starega očka pomemben — tudi v turi-
stičnem pogledu!
Majda Goznik
800 let
križniškega
reda
Minulo nedeljo je bila v Or-
možu osrednja vseslovenska slo-
vesnost ob 800-letnici križniške-
ga reda ob prisotnosti številnih
obiskovalcev, redovnih bratov in
visokih cerkvenih dostojanstve-
nikov. Več o križniškem redu in
praznovanjih na strani 4.
Skrivnost Hrastovca
in Strme Gore
Prvo nadaljevanje o dogajanjih po osvobodi-
tvi v Lenartu in Hrastovcu je naletelo na zani-
mive odzive. Tokrat objavljamo izpovedi dveh
sorodnikov žrtev. Prva zgodba odkriva tudi,
kaj se Je dogajalo v Strmi Gori, kjer naj bi bilo
sodišč« lenarškim ljudem, ki se s partizani io
komunisti niso strinjali. O Strmi Gori se v Le-
nartu veliko govori. Nam bo uspelo iz različnih
govoric in pripovedi izluščiti resnico?
Praznik Kmetijskega
kombinata Ptuj
Kmetijski kombinat dopolnjuje tretje desetletje
obstoja, razvoja, in kot smo slišali na ponedeljkovi
slovesnosti v viteški dvorani ptujskega gradu, tudi
uspešnega dela.
Natančneje: Kombinat je dopolnil 29 let. Šel je
skozi težke čase, doletele so ga številne reorganiza-
cije, pa je kljub vsemu ostal uspešno podjetje in
drugi največji proizvajalec hrane v Sloveniji.
O tem je na svečani seji delavskega sveta govoril
glavni direktor Branko Gorjup. Primerjal je seda-
njo proizvodnjo s tisto v letu 1961. Takrat je bil
Kombinat, po proizvodnji sodeč, še cicibanček,
danes je zrasel v velikana. Letno pridelajo 11 tisoč
ton pšenice, 14 tisoč ton koruze, zredijo 7 tisoč ton
prašičev, pridelajo 20 tisoč ton sladkorne pese, 2
tisoč ton sadja, pet milijonov litrov vina. Proizve-
dejo tudi 52 tisoč ton močnih krmil in pitajo 6 ti-
soč govejih pitancev.
Pravi balzam za ušesa je v teh težkih časih po-
slušati podatke o finančni uspešnosti proizvodnje.
Še nikoli Kombinat ni imel blokiranega žiro raču-
na, redno izplačujejo plače, ki so 14 odstotkov nad
republiškim in 19 odstotkov nad občinskim pov-
prečjem v gospodarstvu. Podjetje je pravočasno iz-
plačalo regres za dopust, v ponedeljek pa so stoe-
nemu delavcu podelili še nagrade za 10-, 20- in tri-
desetletno zvestobo podjetju.
Kmetijski kombinat je v letošnjem prvem polle-
tju povečal fizični obseg proizvodnje v primerjavi
z lanskim enakim obdobjem za dva in pol odstot-
ka, produktivnost so povečali za šest odstotkov, iz-
voz za 79 odstotkov, uvoz pa zmanjšali za 39 od-
stotkov. Komentar k tem podatkom gotovo ni po-
treben.
V podjetju imajo težave predvsem s svojo go-
stinsko dejavnostjo in prav tej velja največ njihove
pozornosti. Izkupiček od prodaje in najema neka-
terih gostinskih obratov bodo vložili v razvoj dru-
gih gostinskih obratov, znatna sredstva bo Kombi-
nat vložil v razvoj Toplic.
Podjetje bo v prihodnje vse cilje podredilo mak-
simiranju dobička, reševanju ekoloških problemov
in zadovoljevanju potreb svojih delavcev. Za raz-
voj obstoječe in uvajanje nove proizvodnje bosta
odločujoča dejavnika znanje in kapital. Podjetje
se bo v nadaljnjem razvoju prilagodilo zahtevam
delništva in trga. Naj bo tako ali še bolj uspešnih
vsaj nadaljnjih 30 let!
J. Bračič
2 - DOMA IN PO SVETU
13. september 1990 - TEIHUIi^
Ptujska vlada je
stara dva meseca
Ptujska občinska vlada šteje dneve vladanja od julija, ko je zapri-
seglo pet ministrov in predstojniki upravnih organov, čeprav je prvih
šest članov dobila junija. Na septembrskem zasedanju skupščine pa
bo imenovan še zadnji minister, in to za trgovino, promet in zveze. Za
to mesto ima predsednik izvršnega sveta dva kandidata.
Janez Lah, predsednik Izvršnega sveta, je povedal, da bo vlada
na omenjenem zasedanju predložila dokončen program projektov.
Pri tem pa poudarja, da si v Ptuju zelo prizadevamo, da bi oblikovali
najprimernejšo vizijo dela, ki naj bi bila osnova za sodelovanje z re-
publiškimi organi.
V izvršnem svetu tudi pravijo, da ptujskemu gospodarstvu v tem
trenutku in tudi v bodoče več ne morejo pomagati z nobenim denar-
jem. Zato jim lahko samo priporočijo, da čimprej osvojijo tržno mi-
selnost. Vsako odlaganje lahko stanje samo še poslabša, in poveča da-
vek, ob tem pa propada še tisto, kar je dobro.
Glede občinske uprave pa si prizadevajo, da bi jo čimbolj racio-
nalizirali. Zato bodo tudi zmanjšali število lokacij, na katerih sedaj
dela — od sedmih na pet. Prva etapa notranje reorganizacije uprave
temelji predvsem na tem, da bi njeno delo racionalizirali glede na tre-
nutne možnosti, saj vseh zakonov s tega področja še ni. Januarja pri-
hodnjega leta pa bo tudi že več znanega, koliko delavcev bo občinska
uprava potrebovala za svojo učinkovitost. V tem trenutku pa občinska
uprava več ne pozna dvojnih ali trojnih del.	MG
Tovarna sladkorja pred
novo kampanjo
\ I ovarni sladkorja Ormož tečejo zadnje priprave /a začetek letoš-
nje predelave sladkorne pese — že enajste. Na domačem surovinskem
območju — v Podravju, Pomurju in v sosednjih hrvaških občinah (Va-
raždinu, Oakovcu, Koprivnici in Ludbregu) — imajo peso na 7600 ha.
Po ocenah analiz, ki jih opravijo v teh dneh, bi morali skupno predelati
390 tisoč ton, pri pričakovani vsebnosti sladkorja pa bi bila količina
predelanega sladkorja med 52 in 55 tisoč tonami. Ob tem imajo peso
posejano še na 2000 ha v sosednji Madžarski, kjer pričakujejo še dodat-
nih 80 tisoč ton pridelka.
Apneno peč bodo predvidoma prižgali v začetku prihodnjega tedna.
Sedaj dopolnjujejo moštvo: ob 384 redno zaposlenih so jih za obdobje
predelave, ki naj bi bilo letos daljše, zaposlili še 120.
Magister Vmko Stefančič, di-
rektor tovarne, je povedal, da
gredo priprave h koncu, vendar
je potrebno postoriti še marsikaj,
od priprave strojev in rezervnih
delov, zlasti iz uvoza, do vsega
repromateriala, ki je potreben za
začetek tako zahtevnega dela.
Kljub suši, ki letos ni prizanesla
niti pesi, bo sama predelava tra-
jala več kot običajnih sto dni.
Analize, ki so jih opravili 23. av-
gusta in v začetku tega tedna, so
pokazale, da je povprečna vse-
bnost sladkorja nekaj več kot
15,60 odstotkov ob pridelku, ki
se giblje okoli 40 ton na ha. Se-
veda bodo razlike med območji,
kjer je bilo nekaj več dežja, in ti-
stimi, kjer je suša močneje pritis-
nila. Se posebej pa je poudril do-
bro sodelovanje s sosednjo Mad-
žarsko; kaže, da bo to dolgotraj-
nejše in poslovno zanimivo.
»Tudi naš način dela ob zagota-
vljanju dela repromateriala in me-
hanizacije je za pridelovalce spre-
jemljiv, tako da se pesa primerno
širi. Ob vsem tem pa moramo biti
izredno pazljivi, da bomo dosled-
no izpolnjevali vse pogodbene ob-
veznosti, ker se zavedamo, da je to
zelo občutljivo področje. Z nere-
šenimi ali neprimernimi problemi
bi si lahko vse skupaj kaj hitro
pokvarili,« je med drugim pove-
dal direktor Vinko Stefančič.
Dodal pa je še, da imajo že v le-
tošnji proizvodnji okoli 2000 ha
sladkorne pese, kjer celotna teh-
nologija, organizacija in vse dru-
go poteka neposredno s samimi
pridelovalci. »V svetu je proiz-
vodnja čimbolj neposredna, ker
lahko tako najlažje razrešuješ vse
probleme.«
Veliko so storili tudi za čistejše
ozračje. Letos bodo prešli na no-
vo energijo — plin, to pa pomeni
dokajšnjo finančno obremenitev.
Zadnja dela na gorilnikih so
opravljena, sedaj jih preizkušajo.
Da pa bi proizvodnja tekla ne-
moteno, imajo na zalogi manjšo
količino mazuta.
Na dvorišču je sedaj večje
gradbišče. Gradijo dodatni jekle-
ni silos za sladkor z zmogljivost-
jo 10 tisoč ton. Graditi so ga pri-
čeli na pobudo republike; ta je
prispevala polovico sredstev.
Ob tem bodo letos prešli iz av-
tomatizacije na procesno vode-
nje, tako da bo del proizvodnje
sladkroja od zgoščevanja in kri-
stalizacije do silosa procesno vo-
den. Če pa bodo ugodne razmere
in možnosti, bodo v naslednjih
dveh letih v procesno vodenje
vključili tudi drugi del tovarne.
Pri tem so prvi med jugoslovan-
skimi sladkornimi tovarnami, že-
lijo pa pridobiti dodatne možno-
sti, da lahko celotno proizvodnjo
ekonomsko še bolj učvrstijo.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Tovarna sladkorja Ormož dobi to jesen novo energijo — plin.
Dobimo se pod grajsko lipo
Po predstavitvi prireditev,
otroškega živžava, modne revije
ter nastopu Bratov iz Oplotnice
minulo soboto dopoldan je v po-
nedeljek odprl vrata sedmi Bi-
striški teden pod geslom »Dobi-
mo se pod grajsko lipo«. Gre za
turistično obarvano prireditev, s
katero želijo oživiti jesenski utrip
ob vznožju bistriškega Pohorja.
Tudi letos, sedaj že sedmič, s
tem pa je zagotovljena tradicio-
nalnost, so se okoli Turističnega
društva Slovenska Bistrica zbrali
vsi, ki jim je kaj do tega, da bi na
ta način nekoliko razgibali in
oživili turistično dejavnost ter
utrip v Slovenski Bistrici. Gene-
ralno pokroviteljstvo sta prevze-
la domače trgovsko podjetje Pla-
nika in bistriško zasebno podjetje
EME, ki sta ob vrsti sopokrovite-
Ijev vzela na svoja pleča tudi naj-
težja finančna bremena. Po tradi-
ciji, tokrat že petič, se v času Bi-
striškega tedna predstavljajo tudi
posamezni kraji, ki so v zadnjem
času napravili največje razvojne
korake. Tokrat so na vrsti Poljča-
ne, najbrž več kot upravičeno,
saj ima ta krajevna skupnost s
3200 prebivalci obiskovalcem kaj
pokazati. Od ponedeljka, 10. do
sobote, 15. septembra, se bo zvr-
stil kup prireditev, ki jih bodo
sklenili z nastopom članic doma-
čega aktiva kmečkih žensk, tam-
buraši, vokalno skupino CC in
Markom Cvahtetom.
Prireditve sedmega bistriškega
tedna, ki so jih razdelili na kul-
turne, zabavne, otroške, športne
in gospodarske, se pričnejo že v
dopoldanskem času in sklenejo
po 23. uri. V prostorih bistriške-
ga gradu si lahko obiskovalci
ogledajo vsak dan med 10. in 18.
uro stalne razstave, mednje sodi
razstava Rimske ceste, razstava
proizvodov bistriškega gospo-
darstva, likovnih del ljubiteljske
slikarke Jožice Tomazini, juda in
alpinizma.
Ob gostinski ponudbi je vsak
dan odprta tudi razstava in pro-
daja domačih jedi v grajski kleti
ki jih pripravljajo aktivi kmečkih
žena iz posameznih krajev, v
mestnem parku pa je zabaviščni
prostor s cirkusom in vrtiljakom,
ki pa je namenjen v prvi vrsti
otrokom. V to ponudbo so vklju-
čili tudi razstavo ponijev z mož-
nostjo jahanja.
V kulturne prireditve so vklju-
čili tudi Marka Cvahteta in obe
njegovi monodrami Janeza Sve-
tokriškega in Jurija Vodovnika,
oktet Planiko, vrhunec pa bo ja-
vna promocija drugega slovenje-
bistriškega zbornika v soboto,
15. septembra ob 11. uri.
Zabavne prireditve bodo vsak
večer, izmenično pa bodo igrali
Bratje iz Oplotnice in ansambel
Remix.
Z nočnim teniškim turnirjem,
ki se prične jutri zvečer, bodo
pričeli s športnimi prireditvami.
V soboto popoldan se prične že
drugi gorski maraton od Sloven-
ske Bistrice do Treh kraljev, v
nedeljo pa kolesarski trim s star-
tom ob bistriškem gradu in v
Poljčanah pri telovadnici.
Sedmi bistriški teden bodo
sklenili v nedeljo popoldan z na-
gradnim žrebanjem trgovskega
podjetja Planika — nagrajujemo
zvestobo, zabavnim programom
Radia Maribor — Telefon eks-
pres ter družabnimi igrami.
Vida Topolovec
V Celju je kaj videti
Na letošnjem 23. mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju sodeluje 2520 razstavljalcev, od tega je 261
tujih. Blago in izdelki so na ogled v 810 razstavnih
paviljonih. Zanimivo je, daje tudi letos zanimanje
za sejem izredno veliko. Popolna zasedenost se-
jemskega prostora po besedah Ernesta Draša,
predsednika organizacijskega odbora MOS'90,
spodbuja organizatorje, da v bodoče razširijo se-
jemski prostor.
Na številnih spremljajočih prireditvah letošnje-
ga sejma pa je podobno kot ob drugih priložnostih
govora o zaviralnih dejavnikih v obrti, najpogoste-
je pa o prometnem davku. O tem je na otvoritveni
slovesnosti govoril tudi Tomaž Košir, predsednik
gospodarske zbornice Slovenije.
Mednarodni obrtni sejem v Celju je največja to-
vrstna manifestacija v Jugoslaviji in v deželah
skupnosti Alpe-Jadran. Sejem bodo zaprli v nede-
ljo, 16. septembra. Glede na razstavljene vrhunske
dosežke obrtne dejavnosti ga je vredno obiskati.
Posebej še mamijo številne stojnice, zato je za
obisk Celja priporočljiva polna denarnica. MG
Analiza rdečega blata in njegova uporabna
vrednost — kaj in kako?
Učenci OŠ Olge Meglič Ptuj-Olgice smo že
več let na kemijskih tekmovanjih dosegali iz-
redne uspehe — tako na regijskih kot na re-
publiških.
V sedmih razredih imamo letos kar dva re-
publiška prvaka — to sta Melita Trop in
Uroš Rogina. Potem so še tu drugi učenci, ki
so se prav tako odlično uvrstili. Tudi mi
osmošolci smo bili uspešni. Pri testnih nalo-
gah se je odlično uvrstila Sergeja Bombek.
Z raziskovalno nalogo Analiza rdečega
blata in njegova uporabna vrednost pa smo
dosegli prvo mesto ter s tem postali republi-
ški prvaki. Nalogo smo pripravili: Hojka
Berlič, Sergeja Bombek, Dejan Ceh in Vojko
Jurgec. Izredno velike zasluge pa ima pri tem
tudi naša mentorica prof. Mija Vaupotič.
Glavni namen te naloge je bil, kako do se-
daj neuporabno rdeče blato spremeniti v
uporabno. S tem bi pobili kar dve muhi na
mah, kot temu pravimo:
1.	rdeče blato bi lahko postalo pomembna
surovina pri pridobivanju železa, silicija ali
celo kakšne druge kovine
2.	rdeče blato bi odvažali in okolje bi po-
stajalo vse čistejše.
Za lažje razumevanje smo poleg analize
rdečega blata naredili še naslednje eksperi-
mente: analizo železa, silicija, določali fizi-
kalne lastnosti glinice, procent NaOH, dolo-
čali Ah03 in NaiO ter skupno trdoto vode.
Te eksperimente smo delno opravili v
TGA Kidričevo in jih ob napotkih prof. Mije
Vaupotič večkrat ponovili v šoli. Pridno smo
zbirali rezultate, jih zapisovali, primerjali in
računali. Pred tekmovanjem smo vložili naj-
več časa in truda. Eksperimente smo pridno
ponavljali v šoli in utrjevali snov.
V Ljubljano smo nesli tudi kemikalije, ki
smo jih dobili v TGA Kidričevo, seveda tiste,
ki jih v šoli nimamo, saj so šolam nedostopne
predvsem* zaradi visoke cene. Na republi-
škem tekmovanju v Ljubljani nam je naloga
ocenjeval dr. Saša Glažar. Prikazali smo vse
eksperimente, med tem govorili o aluminiju,
njegovi predelavi ter seveda odgovarjali na
zastavljena vprašanja.
Najbolj smo bili napeti pred proglasitvijo
zmagovalca.
»In kdo je to?« smo se spraševali.
To so kemiki OŠ Olge Meglič Ptuj z men-
torico prof. Mijo Vaupotič. Na prostoru, kjer
smo bili Ptujčani, je završalo in zaslišalo seje
glasno ploskanje.
Z zmago v žepu smo se odpravili domov,
seveda pa ni kaj, da nas tovarišica prej ne bi
povabila še na pizzo.
Nalogo smo predstavili še na EKO Ruše
90, kjer je bila tudi naša mentorica prof. Vau-
potičeva kot vodja tabora in dva učenca z na-
še šole.
V nalogo je bilo vloženega veliko truda, ča-
sa in volje, pridobili smo veliko novega zna-
nja in izkušenj in mislim, da trud ni bil za-
m^n.	Vojko Jurgec, 8. a.
Osnovna šola Olge Meglič Ptuj
v Ptuju
vlada
v senci?
8. avgusta je pričel delati »odprti
telefon«, za katerega se je odločil
predsednik ptujskega izvršnega sveta
Janez Lah. Na številko 771-651 mu
lahko občani vsako sredo med 12. in
i 3. uro sporočijo o vsem, kar jih teži,
in obremenjuje v vsakdanjem delu in
življenju. Doslej je »odprti telefon«
zazvonil manjkrat, kot si je predsed-
nik želel. Še najbolj živahno je bilo
prvi dan, ko je klicalo osem občanov,
naslednjo sredo jih je bilo šest, 22. av-
gusta se je oglasil en občan, 29. nobe-
den in 6. septembra znova le eden.
Občani predsedniku postavljajo
predvsem osebna vprašanja. Gre za
pritožbe zaradi služb, lastninskih te-
žav pri zemljiščih, delitve stanovanj v
preteklosti, uskladitve kazni za pre-
povedano parkiranje (odlok, ki je to
prinesel, ljudem ne ustreza), izdajanja
gramoza iz ptujske gramoznice (na to
imajo pripombe predvsem zasebniki,
ki so v primerjavi z družbenim sektor-
jem v podrejenem položaju in zato
morajo po gramoz drugam). Se na-
prej pa se nekateri hudujejo in nego-
dujejo zaradi cestne zapore proti Agi-
su, novih cen stanarin, težav pri naba-
vi mivke in podobnem.
Zelo zanimivo pa je bilo sporočilo,
da bomo tudi v Ptuju dobili vlado v
senci. Po besedah predsednika Jane-
za Laha se nanj niso »odzvali«, saj so
mnenja, da če nekdo želi pomagati,
bo prišel na izvršni svet in povedal,
kaj želi.
Ljudje svoja vprašanja sporočajo
zelo korektno in ne izsiljujejo. V iz-
vršnem svetu se trudijo, da bi občano-
ve težave kar se da zadovoljivo rešili.
Po pogovoru s predsednikom jih
usmerjajo v reševanje posameznim
oddelkom. Tam ostanejo tako dolgo,
dokler jih zadovoljivo ne rešijo ali
vsaj poskušajo reševati. Pogosto pa
ugotovijo, da si občani nekatere stva-
ri po svoje razlagajo.
Predsednik izvršnega sveta priča-
kuje, da bo v bodoče klicev več.
Majhno število ob sredah, ko odprti
telefon dela, še ne pomeni, da občani
nimajo vprašanj za izvršni svet. Obi-
čajno se oglašajo vsak dan. Sicer pa
je odpni telefon dobra stvar, če že ne
za drugo, da pri občanih »izmeriš
utrip«, ugotoviš vzdušje. Za mnoge
pa je telefon »zaupnik« za dobre in
slabe stvari, pa še obraza ti ni potreb-
no pokazati.
MG
ZDA in S/ sta se v Helsinkih
dogovorili, da bodo ukrepale v
Zalivski krizi enotno. Obe zahte,
vata, da se Irak umakne iz Ku-
vajta in druga rešitev ni sprejem.
Ijiva. Nobeden od predsednikov
pa ni v sedemurnem pogovor^
napovedal vojaškega posredova.
nja v Zalivu. Iz pogovora pa jg
moč razbrati tudi to, da bodo
ZDA podpirale Gorbačovovo
perestrojko in ne bodo podpirale
gibanj in republik v Sovjetski
zvezi, ki ji nasprotujejo ali se
zavzemajo za nacionalno samo-
stojnost.
• • •
Iraški predsednik pa stopnjuje
bojno pripravljenost in disciplini
pri Iračanih. Pobija nezveste gar-
diste in oporečnike, češ da pri-
pravljajo proti njemu zaroto. Str-
njuje pa tudi vrste muslimanskih
držav, njegovo geslo pa je
obramba Kuvajta do končne
zmage.
Italjansko javnost je razburka-
lo dejanje italijanskega komuni-
stičnega poslanca, ki je v imenu
resnice potegnil na dan umore
domnevnih fašistov po vojni, ki
naj bi jih na vesti imeli partizani.
Fašiste naj bi usmrtili po 25.
aprilu 1945 torej po koncu vojne
v Italiji. Poslanec je te postopke
pripisal partizanom, češ da niso
hoteli odložiti orožja, ker so pri-
čakovali revolucionarni obračun.
Novi podatki pa so prinesli na
dan tudi tezo o povezavi nekda-
njih italijanskih partizanov s te-
rorizmom rdečih brigad v sedem-
desetih letih.
Združevanje Nemčij vsak dan
potegne na dan kakšno novo
skrivnost. Tokrat so zahodno-
nemški časopisi razkrili, koliko
bo Združena Nemčija dolgovala
Sovjetski zvezi za orožje, ki ga je
še pred kratkim naročila pri njej
Nemška Demokratična republi-
ka. Dolg ocenjujejo na 800 mili-
jonov dolarjev. O tem sta se po'
telefonu pogovarjala v ponede-
ljek tudi Kohl in Gorbačov.
Zraven tega je v javnost tudi
prišel podatek o tem, da zahod-
nonemške vohunske službe v
vzhodni Nemčiji še vedno dela-
jo. Vzhodno nemški minister se
je zavzel za to, da Nemčiji druga
proti drugi ne bi več vohunili.
9 • •
Castro na Kubi, kot kaže, kljub
vsemu trdno drži vajeti svojega
gospostva. Nekdanja voditeljica
prepovedane kubanske stranke
za človekove pravice je uprizori-
la javno spoved in se vrnila na
»pravo pot«. Novinarka in pes-
nica Tania Diaz Castro se je ja-
vno pokesala, ker je služila inte-
resom ZDA v boju proti kuban-
ski revoluciji in njenemu vodite-
lju. S tem je kubanska opozicija
veliko izgubila, saj je bila Tania
steber aktivne in razumne opozi-
cije.
V Švici so objavili uradne po-
datke o rekordnem številu prosil-
cev za politični azil. Avgusta le-
tos naj bi zanj prosilo 1019
državljanov. Na švicarsko upra-
vo za tujce tako prispe tudi do
250 takih zahtevkov.
• • •
Albanija je dežela, ki bo pono-
vno poskušala čudež. Njen vodi-
telj je namreč razglasil, da bo do-
volil demokratične volitve, ne bo
pa dovolil sprememb, ki bi pri-
peljale v večstrankarsko uredi-
tev. Obdržati namerava vodilno
vlogo komunistične partije.
V Stuttgartu so Albanci in Hr-
vati sovjetsko ministrstvo za dr-
žavno varnost (KGB) označili
novega nasprotnika. Na enem od
transparentov je pisalo, da Veli-
kosrbski šovinisti na čelu s Slo-
bodanom Miloševičem in ob
podpori tega ruskega ministrstva
pripravljajo uničenje albanskega
življa v Jugoslaviji.
d.
TEDNIK - 13, september 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Ptuj — gostitelj 1. tabora slovenskih
krščanskih demokratov
To soboto, 15. septembra, bo naše staro, a
lepo urejeno mesto gostitelj prvega povojne-
ga tabora slovenskih krščanskih demokratov.
Osrednja slovesnost z bogatim kulturnim
programom bo potekala ob Vodnikovi ulici,
za ptujskim sodiščem. Poleg predsednika Iz-
vršnega sveta Republike Slovenije Lojzeta
Peterleta, ki bo slavnostni govornik, so v Ptuj
povabili tudi domače in tuje politike; med
njimi gospoda Andreottija, Mocka, Antalla
in predsednika Hrvaške Pranja Tudjmana.
Kot je povedala predsednica pripravljalne-
ga odbora Božena Cačkovič, se bo po prilož-
nostnih govorih nadaljevala osrednja priredi-
tev z nastopom združenih pevskih zborov iz
Slovenije, folklorne skupine iz Madžarske,
Beltincev, domačih folkloristov iz Dolene in
Cirkovc, kopjašev iz Markovec, ljudskih
pevk iz Stojncev ter ljudskega godca Laporš-
čaka iz Jablovca. Pele bodo tudi posamezne
družine, tako da obiskovalcem od blizu irt
daleč res ne bo dolgčas.
Vse goste bodo po starem ljudskem običa-
ju pričakali s kruhom in soljo ob spremljavi
godbe na pihala iz Podlehnika. Ob glavni
slovesnosti pa bodo potekale še druge prire-
ditve: okrogle mize, gledališka predstava,
razstava in program za otroke. V zgradbi ob-
činske skupščine bodo pripravili sprejem za
domače in tuje politike ter razgovor s pred-
stavniki občine Ptuj.
Po končanem dopoldanskem sporedu (pri-
čel se bo ob 9.30), bo Pokrajinski muzej iz
Ptuja organiziral ogled mesta z vodniki. Za
tiste, ki želijo nekaj več duhovnosti, pa bo ob
13. uri v cerkvi sv. Jurija (proštijska cerkev)
maša, pri kateri bo pel zbor sv. Viktorina pod
vodstvom prof. Maksimilijana Feguša.
Po času, ki je predviden za okrepčilo, bodo
popoldanski del programa nadaljevali ob
15.30. Pevsko kulturo Slovencev bo predsta-
vil zbor Consortium Musicum pod vodstvom
dr. Mirka Cudermana. Predstavili bodo tudi
povzetke dopoldanskih razprav na okroglih
mizah, mikrofon pa bodo prepustili tudi nav-
zočim ministrom in gostom. Predsednik SKD
Lojze Peterle bo razmišljal na temo Edinost,
sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo . ..
Naj vam vzporedne prireditve podrobneje
predstavimo.
1.	Kulturna tema; Pod naslovom Krščan-
stvo in kulturna dediščina bo okrogla miza na
to temo potekala v baročni dvorani minorit-
skega samostana v Ptuju ob 11. uri. Razgovo-
re bo vodil prof. Matjaž Puc, sodeloval pa bo
tudi minister za kulturo Andrej Capuder.
Pred pričetkom okrogle mize bodo odprli
razstavo Krščanski navdih v slikarstvu danes.
Razstavljali bodo akademski slikarji Matej
Metlikovič, Veselka Šorli-Pucova, Lojze Če-
mažar, Franc Zupet-Krištof, Lucijan Bratuš,
dipl. arhitektka in slikarka Marta Jakopič-
Kunaver ter domačin, akademski slikar Al-
bin Lugarič.
2.	Gospodarska tema: Z velikim vprašajem
Kako preživeti in (p)ostati srečen se bo okrogla
miza na to temo pričela ob 11. uri v dvorani
Mestnega kina v Ptuju. Pogovore bo vodil
Marjan Majcen, eden od avtorjev gospodar-
skega programa SKD. Pričakujejo, da bosta
sodelovala tudi minister za trg in splošne go-
spodarske zadeve Maks Baštl ter minister za
gospodarstvo in industrijo Izidor Rejc.
3.	Politična tema: Pod naslovom Prihod-
nost Slovenije bo okrogla miza potekala v
dvorani Narodnega doma ob 11. uri. Voditelj
bo Viktor Mlažič, beseda pa bo o ustavi, vse-
bini konfederalne pogodbe in o mednarod-
nem položaju Slovenije.
4.	Družinska tema: Pod naslovom Družina,
šola, narod se bo okrogla miza na to temo
pričela ob 13. uri v dvorani Glasbene šole
Karola Pahorja v Ptuju. Voditelj bo Nace Po-
lajnar, sodelovali pa bodo tudi minister za
šolstvo Peter Vencelj ter nekaj zakonskih pa-
rov.
Ob 11. uri bo v ptujskem gledališču pred-
stava amaterskega gledališča Železar iz Ce-
lja. Na oder so postavili igro Alme Karlinove
Pod košatim očesom. Pisateljica je bila rojena
pred 100 leti v Celju in je veliko potovala po
svetu.
Posebej bodo poskrbeli za otroke, saj bo
zanje pripravljen poseben program v župnij-
skem domu sv. Ožbolta na Potrčevi cesti 42.
Znan otroški skladatelj Janez Bitenc bo
najmlajšim predstavil glasbeno pravljico, po-
leg tega pa bodo lahko otroci tudi likovno
ustvarjali ppd vodstvom Boštjana Rihterja iz
Ptuja.
Pripravili pa bodo tudi bogato kulinarično
razstavo, ki bo na ogled v minoritskem samo-
stanu v Ptuju.
-OM
Dober dan! Valček na polki, polka na valčki. Se gnes se nama z Mi-
ciko suče po glovi, kosteh in v srčeki ptujski festival domoče zabovne
glasbe. Tak kak dvo golobčeka sma sedela tan v dvorani Center Srednje-
šolskega centra in poslušala muzikante vse tri festivalčkove večere. Re-
kla smi si: Če je šla krava, naj še gre tele . . . Lepo in prijetno je bilo, sa-
mo totin zvestin poslušalcon ptujskega festivala so nam marele falile, ki
smo jih vsoko leto, celih 20 letih nucali na minoritsken dvoriši. Vete, jaz
sen tudi zdaj, gdo se je festival pod streho dvorane Center presela prepri-
čani, da sta ptujski festival in dež prova siamska dvojčka, kiju niti ope-
racija nemre razdvojiti: kak se je začeja petkov prvi večer festivala, se je
tudi dež vleja, kak. da bi škaf narobe obrna. V .soboto pa je sunček sijal.
Zato sen jaz spesna pesmico: »Kak se ptujski festival prične, te nan de-
žek lije, sunček sije ino vse narobe gre. Mija z Mico grema na veselico,
festivalčkama do rone zore, kejko pač keri zmore. Je valček na polki, jaz
pa na Mici, na konci pa žeja v vinski pivnici. Je litrček prozen, v duši
praznina, zaj se prileže še dobra svinjina. Še črički zapojejo pesen jesen-
sko, jih zdramila lepa je mesečna noč. z vriskom prešernim — aufbiks se
poslavljam, in Miciki svoji želin lahko noč. . .!«
Eh. ste vidli, kokšni pes(nik) sen jaz, če spijen dve kupici vinskega
Švica in če poleg je moja droga Mica. Ženske so pač moškin inspiracija.
Tudi naš poet Franček Prešernov je lepe pesmi pisa, če je spija kupico do-
brega i zavžija lepoto ženskega. Pa ke nebote mislili, da se jaz za kokšne-
ga Prešerna štejen. I mama pa nekaj skupnega: Un je meja rad, pa tudi
jaz ne sovrožin vinskega, svinjskega in ženskega . . .
Tak, pa smo na kunci, lepo va5 pozdrovlan. Bodite dobri, delovni in
pošteni. Upoštevlite deset božjih zapovedi, spoštujte zakone, odločbe in
ustavo. Sicer pa so pravila zato, da jih kršimo.
Vaš kršitelj LUJZEK.
tečaj Olge Meglič
Podjetje Olga Megiič bo šlo v
stečaj, o tem ni več dvoma. Pr-
votno je bila mišljena prisilna
poravnava, a ta je zaradi onemo-
gočene prodaje poslovnih pro-
storov v Ptuju, Dobrini in stano-
vanjskih objektov splavala po
vodi. V predlogu za prisilno po-
ravnavo z upniki je podjetje
predlagalo 40-odstotni odpis, 60
odstotkov dolga pa bi vrnili v
dveh letih, polovico že do konca
leta. Prodajo omenjenih objek-
tov so predlagali, da bi pridobili
potrebna sredstva za prisilno po-
ravnavo. Vmes je prišla denacio-
nalizacija in sodišče je prodajo
prepovedalo. V podjetju so tudi
izdelali predlog, po katerem naj
bi v bodoče delali !e na eni loka-
ciji, in to v Dolanah. S tem bi se
ognili številnim nepotrebnim
stroškom in težavam, ki sprem-
ljajo delo na več lokacijah.
Dolg Olge Meglič znaša več
deset milijonov dinarjev, bloka-
da se bliža dvestotemu dnevu, na
mesec izdelajo le za šest milijo-
nov dinarjev proizvodov, kar je
občutno premalo za pokrivanje
vseh potreb oziroma polovica
načrtovane proizvodnje. Polletni
rezultati so pokazali, da podjetje
s takšnim številom zaposlenih
(200 delavcev preveč) in občutno
zmanjšano prodajo, zlasti še na
domačem trgu, ni sposobno
ustvarjati dohodka. S tem pa tu-
di nima pogojev za prisilno po-
ravnavo z upniki. Za preusmeri-
tev na zunanji trg pa tudi nimajo
pogojev. Predvsem pa jim pri-
manjkujejo ustrezni kadri. Tudi
za to so prisilno poravnavo spre-
menili v stečaj.
Ob vsem tem pa se zdi nelogi-
čno, da mora podjetje s tržno ze-
lo zanimivim programom, kot so
hidravlični dvižni odri, hidravli-
čne pregibne rampe, hidravlične
tovorne ploščadi in hidravlična
dvigala, v stečaj. Vse več je tudi
takih, ki menijo, da bi Olgo Me-
glič, če bi hoteli, lahko rešili.
Poudarjajo, da se v vsem doseda-
njem ravnanju do Olge Meglič
kaže tudi odnos družbe do manj
razvitega območja občine (Ha-
loz), saj je v Dolanah pred leti
nastala tudi tovarna, ki je tem
prebivalcem napovedovala lepšo
bodočnost, veliko pa je oblju-
bljala tudi zdomcem. Ob njej so
v prejšnjem letu postavili tudi
dve novi proizvodni hali, in to z
denarjem sivega trga, v katerih
naj bi izdelovali podvozja za av-
tomobilske žerjave za maribor-
sko Metalno. Pozneje se je poka-
zalo, da ta proizvodnja nima kri-
tja. Metalna je tako Olgi Meglič
zadala zadnji, odločilni udarec.
Delavci tega ptujskega kovin-
skega podjetja so trenutno v naj-
težjem položaju (ob delavcih
ISKRE-BIROMATIKE), stečaj
bo zajel celo podjetje, zato se
upravičeno vprašujejo, kaj so de-
lali tisti, ki so vedeli za napačne
poslovne poteze in niso pravoča-
sno ukrepali.
Kljub vsem težavam, s kateri-
mi se srečuje Olga Meglič, se za-
njo še vedno zanimajo tuji part-
nerji. Vendar pa je to partnerstvo
vezano na številne pogoje, pred-
vsem pa na ustrezno organizira-
nost podjetja. Glede na to da so
posamezni programi zaokrožene
celote, je možno reorganizacijo
izvesti na več načinov. Ob tem
velja še omeniti, da se za obrat v
Dobrini, kjer delajo kmetijsko
mehanizacijo, zanimajo Avstrij-
ci. Trenutno tam zaposlujejo 29
delavcev.
Izvedeli smo tudi, da je pred-
log za stečajnega upravitelja že
izdelan, njegovo ime pa je še
skrivnost.
MG
Tokrat računalnikarji
Med mladimi ptuiskimi računalnikarji seje porodila idda o
ustanovitvi DRLi&TVA ZA RAZŠIRJANJE RAČUNALNIŠKE
KULTURE. Ustanovitveni sestanek bo jutri, v petek, 14. septem-
bra, ob 17. url na terasi ali v posebni sobi Rozike.	d. I.
-pismo »od daleč«-
.»Močna Srbija, pametna
ilrvaška in pridna Slovenija«
- ('irobna formula njegovega
veiičunstva princa Tomislam
K.:iradjordjeviča je — ne-
iKrarnno lahko trdim — šinila
glavo balkanskega življa.
*-ia koncu koncev lahko Jugo-
slaviji pred jesenskimi razpleti
poniaga samo še bog ali kralj.
Velike predstave majhnih poli-
tikantov namreč ob njihovih
retoričnih telovadbah vse bolj zastrupljajo in opija-
njajo stare goste balkanske krčme. Zato niti ne
preseneča svetHkanje nožev v Sandžaku, kjer Vuk
Draškovič že uresničuje program združevanja Sr-
bov v mejah, s katerimi je Srbija 1918. leta stopila
v Jugoslavijo.
Medtem ko je Draškovič svoj predvolilni »perfor-
mance« imel domu pa so se predstavniki srčike
srbske opozicije odpraviti med zdomce v Nemčijo,
kar je očitno znak. da srbski predvolilni golaž mo-
čno vre in da je zr, začimbe potrebno še nekaj de-
narja. Seveda je v Frankfurt prišla tudi Miloševiče-
va vladajoča stranka, kije pravzaprav onemogoči-
la takšno predstavucv • Beogradu, kjer je opozicija
šele pred kratkim dobila omejen pristop do medi-
jev. Ob potovanju v hrankfurt in nazaj, kjer sem bil
med številnimi Srk: edini Slovenec, mi nikakor ni
bilo jasno, kako je mogoče, da so ti ljudje tako pri-
jetni gostitelji in taKo mihtantni, ko gre za izraža-
nje njihovih političnih in ozemeljskih ambicij. Med
zahtevami, napisanimi v peticiji, med drugim tudi
piše. da .se ukine prepoved o vrnitvi dinastije Ka-
radjordjevičev v domovino, čeprav mi ni jasno, kaj
bi kralj počel ob gostoljubju močnega predsedni-
škega sistema v Srbiji, ki daje Miloševiču več poo-
blastil kot krona in kraljevska palica. No. pa je
kljub temu bolj »nobel« imeti kralja; lahko vsaj re-
češ. da živiš v kraljevini, ne pa v državi samozvane-
ga de.spota. zato se pridružujem tistim v Srbiji, ki
čutijo nekakšno simpatijo do njegovega veličan-
stva. Nostalgija po »dobrih starih časih«, ko smo v
Jugoslaviji imeli kraljevino, pa smo jo zaradi bal-
kanskih zdrah izgubili, namreč ni zamrla. V zgodo-
vini. vsaj kadar gre za politiko, pravzaprav ni no-
benih velikih novosti, spreminjajo se samo forme.
Zato se lahko v Jugoslaviji dogodita samo dva sce-
narija: prvi scenarij je ponovitev državne tvorbe
pred prvo svetovno vojno (sanje o avstro-ogrski
monarhiji — beri slovensko-hrvaški konfederaciji),
drugi scenarij, ki je pravzaprav bolj v teku. pa je
ponovitev državne tvorbe izpred druge svetovne voj-
ne in v tej korelaciji velja umestiti tudi zahteve po
obnovitvi velike Srbije, ki je imala glede na svojo
številčnost pač glavno besedo. Ta scenarij je bolj
verjeten in v tem kontekstu gre razumeti tudi prin-
čeve besede o močni Srbiji, pametni Hrvaški (mo-
dra politična poteza Tudmana), le Slovenija ni ta-
ko pridna, kot bi želel kralj, in .še vedno nagaja. Si-
cer pa je slovenski premier Peterle pred kratkim de-
jal. da bi se rajši pogovarjal o federaciji kot o kon-
federaciji.
Težko je sicer napovedati, kateri scenarij se bo
uresničil, toda jasno je. da popolne osamosvojitve
oziroma popolnega razkroja ne bo, saj je bog Bal-
kan kot interesno sfero prepustil hudiču, ki ljudi tu-
intam v zgodovini močno »osmodi«. Upajmo sa-
mo. da tokrat zažigalna vrvica balkanskega sod-
čka smodnika vseeno ne bo zgorela do konca.
Vladimir Vodušek
Agis posodablja proizvodnjo
v poslovnem odboru Agisa so
vedno bolj prepričani, da razpo-
lagajo z velikim potencialom teh-
ničnega znanja, ki pa se žal v
pretežni meri uporablja zunaj to-
varniških plotov. Zato se danes
na delavskem svetu tudi odloča-
jo o sklepu, v katerega so zapisa-
li, da je delavcem Agisa prepove-
dano ustanavljati svoja podjetja.
Gospodarsko stanje je v tej
ptujski kovinski organizaciji še
vedno težko, in to kljub nekate-
rim pozitivnim premikom. Li-
kvidnostne težave so še vedno
velike, kupci jim plačujejo z veli-
kimi zamudami. Ne glede na vse
to, pa jim je v šestih mesecih
uspelo kratkoročno zadolžitev
zmanjšati za polovico. Po bese-
dah predsednika poslovnega od-
bora Jožeta Botolina je to za ko-
lektiv velik uspeh. Po padcu pro-
izvodnje in prodaje v. poletnih
mesecih, se stanje počasi norma-
lizira. Septembrska proizvodnja
bo že na ravni načrtovane. Oce-
njujejo, da bi poslovno leto 90
morali končati brez večjih težav.
Podobno kot drugje se v tem
trenutku pripravljajo na reorga-
nizacijo podjetja. Iz obstoječe
organizacije naj bi nastalo več
profitnih centrov, ki bi delovali
kot samostojna podjetja. Po dru-
gem predlogu pa naj bi bil Agis
holding organizacija, ki bo usta-
novila več povsem samostojnih
mešanih podjetij, organiziranih
po proizvodnem načelu.
Kljub normalizaciji v proiz-
vodnji, pa imajo v Agisu preveč
zaposlenih. V zadnjih dveh letih
so število zaposlenih sicer zmanj-
šali za več kot tristo oziroma za
dvajset odstotkov, kar pa je še
vedno premalo. Presežek delo-
vne sile želijo kar najbolje rešiti,
zato vseh odgovorov še ne po-
znajo, jih pa iščejo.
Za .Agis je značilna tudi velika
dotrajanost strojne opreme, zato
v letnih gospodarskih načrtih
posvečajo največjo pozornost
posodabljanju proizvodnje. To
so zapisali tudi v sanacijski pro-
gram. Prve velike investicije so
izvedli že v prejšnjem letu, letos
pa z njimi nadaljujejo. Prvi stro-
ji, katerih nakup so načrtovali že
leta 1988, so že v Agisu. Ob tem
velja povedati, da v kovinski in-
dustriji posodobitve ne potekajo
tako hitro, saj običajno od inve-
sticijske odločitve pa do poskus-
nega obratovanja novega stroja
preteče eno leto in več.
Letos bodo v Agisu kupili štiri
nove sodobne stroje. V ponede-
ljek so že prevzeli dva najsodob-
nejša obdelovalna centra STA-
MA, prva daljinsko računalniško
vodena delovna stroja v Ptuju in
okolici. Do konca leta bodo do-
bili še dvovretenski CNC stružni
center (Gildemaister) in livarski
stroj (Triulzi). Omenjeni stroji
bodo podjetje skupaj s carinski-
mi dajatvami stali dvajset milijo-
nov dinarjev. Nekaj denarja so
zagotovili sami, večji del pa so
mednarodni krediti, ki so jih na-
jeli v Švici, Italiji in Zahodni
Nemčiji.
Novi stroji so za podjetje veli-
kega pomena, saj bodo z njimi
lahko proizvajali po najsodob-
nejših evropskih tehnologijah,
zagotavljali visoko kakovost iz-
delkov, s tem pa bodo s svojo
proizvodnjo konkurenčni na do-
mačem in tujem tržišču.
Nova pridobitev je bodočnost
te kovinske organizacije spod-
budna tudi zato, saj je prišla ob
pravem času. Sovpada pa tudi s
praznikom — 42. letnico. Praz-
novali jo bodo v zadnjih dneh
septembra, ko bodo tudi končali
priprave na vključitev novih stro-
jev v proizvodnjo.
Nova sodobna stroja firme STA M A.
(Posnetek: M. Ozmec)
Reklame, oglase, male oglase
in zahvale sprejemamo do tor-
ka do 11. ure.
Za vas poslujemo vsak dan od
7. do 15. ure {\ ponedeljek in
sredo do 17. ure), v soboto pa
od 8. do 12. ure.
4 - MORDA VAS ZANIMA
13. september 1990 — TEDNIK
V vrtu
Zadovoljstvo in ponos vsakega vrtičkarja, ki skrbi za urejeno in
vedno negovano okolje, je, daje v BIVALNEM VRTU vse leto obilo
cvetja. Ta radost pa se prične spomladi, ko skopni sneg in se po trati,
med grmičevjem, trajnicami in po skalnjakih pojavi prvo cvetje nar-
cis, zvončkov, krokusov (žafranov), noric in drugih znanilcev spomla-
di. Za doseganje takšnega spomladanskega navdiha ni nič prezgodaj,
če se spomnimo, daje september najprimernejši čas za sajenje čebulic
prvega spomladanskega cvetja.
Narcise, zvončki, žafrani, norice in druge podobne čebulnice
uspevajo le v zračni, peščeno-ilovnati in humozni zemlji. V nezračnih,
težkih in vlažnih zemljiščih ne uspevajo in segnijejo. Sadimo jih v
vnaprej pripravljene gredice, še bolj pa pridejo do izraza, če jih sadi-
mo po vrstah, sorti in barvi v skupinah kar po trati, med grmičevje,
trajnice in na skalnjake. Sadimo jih preprosto tako, da s posebej zato
pripravljenim orodjem naredimo 8 do 10 cm globoke luknje v zemljo.
Dno luknje posipljemo z mivko oziroma peskom, čebulico vložimo v
globino njene dvakratne višine, zasipljemo pa jo z mešanico kompo-
sta, šote in mivke. Že po dveh tednih bo trava sadilno mesto prerastla
tako, da bodo spomladi cvetoče čebulnice prikukale iz travne ruše.
V SADNEM VRTU septem-
bra dozoreva razno jesensko sa-
dje: jabolka, hruške, slive, lešni-
ki, orehi, grozdje in mesečne
dvakrat rodne vrtne jagode. Če
nameravamo pozno sadje name-
niti za hrambo, želimo, da bi se
čim dalje ohranilo zdravo in sve-
že, to pa je odvisno predvsem od
njegove stopnje dozorelosti. Lo-
čimo drevesno in užitno zrelost.
Sadje, namenjeno transportu ali
daljši hrambi v skladišču, mora-
mo obrati še v drevesni zrelosti.
Prezgodnje obiranje je škodljivo,
ker se velikost, sestavine in barva
plodov; značilni za sorto, niso
dokončno razvile in oblikovale,
pa tudi čakati s poznim obira-
njem na užitno zrelost ni pripo-
ročljivo, ker je takšno prezrelo
sadje izpostavljeno naglemu raz-
padanju v shrambi. Za sadjarja
je pomembno, da dobro pozna
za posamezno sadno vrsto in sor-
to drevesno zrelost in jo loči od
užitne zrelosti. Tega v prid kako-
vosti in vzdržljivosti sadja v no-
benem primeru ne sme zanemar-
jati. Pri pravilnem vskladiščenju
v ustrezne čiste, hladne, zračne, z ustrezno vlago pripravljene shram-
be bo sadje užitno zrelost doseglo čez čas z vsemi sortnimi značilnost-
mi.
Če so drevesa dobro obrodila, je priporočljivo dvo- ali trikratno
obiranje. Prvič oberemo najdebelejše in najbolje obarvane plodove,
da se bodo veje tako delno razbremenile, drobnejši plodovi bodo v
nekaj dneh pridobili na velikosti, pa tudi lažje se bodo obarvali zara-
di neposredne sončne osvetlitve in velike listne površine. Že v nasadu
odbiramo povsem zdrave, zdrave in nepoškodovane plodove in jih
sproti skrbno ločimo od manj kakovostnega sadja, ki je sposobno le
za predelavo.
Če smo v ZELENJAVNEM VRTU julija sejali majniško čebulo
— srebrnjak, so sedaj sadike dovolj močne, da jih lahko presadimo
na stalno mesto. V dobro pripravljeno gredo jih sadimo v razdaljo 20
krat 10 cm. Če je mogoče, izberemo gredo, ki je nekoliko zavetnejša
pred zimo in ostrimi severnimi vetrovi, sicer pa je konec novembra
prekrijemo s slamnatim gnojem, listjem ali smrekovim vejevjem. Pred
sajenjem gredo pognojimo s kalijevim ali mešanim gnojilom, ki vse-
buje več kalija, ker so sadike, gnojene s kalijem, odpornejše za mraz.
Nekaj endivije, ki smo jo namenili za sprotno uporabo, belimo
tako, dajo rahlo povežemo. Endivije, ki je namenjena vzimovanju, ne
smemo beliti.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati ali saditi rastline, ki jih
pridelujemo za korenino ali gomolj, 10., 12. in od 19. do 21. septem-
bra, rastline za plod 11., 12., 16., 17. in 18. septembra, za list, kamor
uvrščamo vse solatnice, sta v drugi dekadi septembra priporočljiva le
dva dneva — 14. in 15. ter za cvet 13. in 14. september.
Miran Glušič, ing. agr.
Čebulico vložimo v luknjo, pripra-
vljeno s posebnim orodjem, ki ga
lahko izdela spretnejši obrtnik.
V četrtek, 13. septembra: »TATOVI PO RC HEJ EV« —
ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
Od četrtka, 13., do sobote, 15. septembra: NOČNI KINO:
»LJUBEZENSKI STROJ« - ameriški barvni film, ob 22. uri.
Od petka, 14., do nedelje, 16. septembra: »LOV NA RDE-
ČI OKTOBER« - ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
Od torka, 18., do četrtka, 20. septembra: »PORKIJEVE
VRAGOLIJE« - ameriški barvni film. ob .18. in 20. uri.
Slovenski oktet med nastopom v ormoški cerkvi sv. Jakoba.
Z osrednje slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 9. septembra.
Praznovanja ob osemstoletnici
križniškega reda
Osemsto let mineva, odkar je bil v Palestini
ustanovljen križniški red. Njegov nastanek je
spodbudila ljubezen do bližnjega, zlasti do ro-
marjev, bolnikov in ranjencev.
V Slovenijo so križniki prišli že leta 1199.
Ko so se vračali iz Palestine, so pomagali Fri-
deriku Ptujskemu v bitki z Madžari za seve-
rovzhodni predel Štajerske. Po zmagi je križ-
niški red dobil posestvo v Veliki nedelji, brez
dvoma tudi zato, da bi varoval to ozemlje in
mu omogočal krščanski in kulturni razcvet.
Zato še danes najdemo v Veliki Nedelji križni-
ški grad — komendo, bolnišnico v Ormožu,
dom za ostarele v Muretincih. Iz pražupnije
Velika Nedelja, ki so jo ustanovili 1236. leta,
se je razraslo osem župnij sedanje dekanije Ve-
lika Nedelja in župnija Polenšak. Podobno kot
na Štajerskem so tudi v Beli Krajini križniki
skrbeli za varnost in dušno pastirstvo. V tiste
kraje so prišli 1268. leta. Prevzeli so župnijo
Črnomelj s Semičem, Metliko, Podzemljem in
Vinico. V Črnomlju in Metliki so zgradili ko-
mendi, ki stojita še danes. S tem da je križni-
ški red dobil del Štajerske in Belo Krajino, je
pokrajini ohranil za Slovenijo.
Danes so člani križniškega reda duhovniki,
bratje laiki, sestre redovnice in familiarji —
križniške družine. Red je razširjen v Avstriji,
Nemčiji, na Češkem, Južnem Tirolskem (v
Italiji) in seveda v Sloveniji.
Na območju občine Ormož so križniki sto-
rili veliko pri razvoju in modernizaciji kme-
tijstva, predvsem vinogradništva in sadjar-
stva. Slovenija je bila od 1917. leta nekaka
samostojna provinca križniškega reda. Cer-
kve in gradovi, ki so jih križniki zgradili na
Slovenskem, so pogosto pravi biseri arhitek-
ture, v njih pa najdemo mnoga dragocena
umetniška dela. Vse to zavezuje sedanjo ge-
neracijo, da poskuša umetnine ohraniti in
popraviti škodo, ki je marsikje že nastala. V
neposredni bližini Ormoža je velikonedeljski
grad, ki je prvič omenjen 1321. leta in je
kljub obnovam v letu 1729 in 1805 v glavnem
ohranil svojo prvotno obliko. Po drugi sveto-
vni vojni je bil zaradi malomarnega vzdrže-
vanja in nasploh takratnega odnosa do prete-
klosti tako posvetne kot cerkvene oblasti ob-
sojen na propadanje. Stanje v gradu se sedaj
izboljšuje, saj ga že nekaj let obnavljajo in
deli prostorov dobivajo novo življenje.« Ob-
nova tega lepega kulturnega spomenika pa ni
le želja do ohranjanja preteklosti, ampak, do-
volim si trditi, tudi zahvala križnikom za nji-
hovo stoletno delo na tem lepem koščku slo-
venske zemlje,« je med drugim povedal prof.
Ivan Lovrenčič, ravnatelj Zgodovinskega ar-
hiva iz Ptuja, na predavanju o zgodovini križ-
ništva na Slovenskem, ki je bilo v soboto, 8.
septembra, prvi dan prireditev ob visokem
jubileju reda. Dodal je še, da mora biti kra-
tek pregled zgodovine križnikov začetek celo-
vite raziskave o križnikih na Slovenskem, saj
ima večina drugih redov že zelo pregledno in
kvalitetno obdelano zgodovino.« Drznem si
obljubiti, da bomo to nalogo s pomočjo križni-
kov, oblasti in s požrtvovalnim delom strokov-
nih delavcev v naslednjih letih opravili.«
8. septembra so Ormožani prisluhnili še
ubranemu petju Slovenskega okteta, ki je v
ormoški cerkvi pripravil nepozaben večer na-
božnih in posvetnih pesmi.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo po-
poldan. Pred obnovljeno cerkvijo se je ob
Marijinem kipu zbralo precejšnje število obi-
skovalcev. Prišli so duhovniki, redovniki, se-
stre križniškega reda in familiarji iz vseh de-
žel, kjer križniški red še vedno deluje pod ge-
slom »Pomagati in zdraviti«. Na svečanosti
sta bila tudi Mariborski škof dr. Franc Kram-
berger in veliki mojster križniškega reda z Du-
naja dr. Arnold Wieland. V imenu križnikov
je prisotne najprej pozdravil prior pater Bo-
gomir Kocjan iz Ljubljane. Povedal je, da bi
bilo primerno in pravilno, če bi visoki jubilej
praznovali v Ljubljani. Ker pa je to nemogo-
če, gre velika zahvala občini in krajevni skup-
nosti Ormož, da je proslava prav v tem od
sonca obsijanem koščku slovenske zemlje.
Omenil je tudi krvni davek, ki je red med
drugo vojno prepolovil. Pozdravni nagovor
je imel tudi predsednik skupščine občine Or-
mož dr. Jože Bešvir. Velike simpatije pa je
požel veliki mojster dr. Arnold Wieland, ki se
je trudil prisotne pozdraviti v slovenskem je-
ziku. Po krajšem kulturnem programu, izva-
jali so ga združeni pevski zbori dekanije Veli-
ka Nedelja, moški pevski zbor DPD Svobode
iz Ormoža ter Pihalni orkester Ormož, je bila
slovesna maša, ki jo je ob pomoči drugih du-
hovnikov opravil mariborski škof dr. Franc
Kramberger. V nagovoru je omenil, da je red
po drugi vojni nekajkrat zajela slana idejne
miselnosti. Kulturno, prosvetno in humani-
tarno delo križnikov se je globoko vpisalo v
slovensko zgodovino in potem ni čudno, če
so prav iz teh krajev izšli ljudje, kot so F.
Ksaver Meško, dr. Stanko Cajnkar, Peter
Dajnko, Stanko Vraz in drugi, ki so med slo-
venskim narodom opravljali pomembno na-
rodno in kulturno poslanstvo.
Poseben ton slovesnosti je dala obnovljena
farna cerkev in seveda sončno vreme kot do-
brodošlica vsem, ki so prišli na prireditev.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Konec tedna praznujejo v krajevni skupnosti Ormož
Letošnji štirinajsti praznik kra-
jevne skupnosti Ormož, ki ga bo-
do praznovali konec tedna, bo
brez dvoma precej drugačen od
vseh ostalih. Manj bo praznova-
nja, več dela in neposrednega sti-
ka s krajani.
Nadaljevanje krajevnega sa-
moprispevka, ki so ga izglasovali
v začetku lanskega decembra, je
že obrodil sadove. Obnovljena je
zunanjost ormoške farne cerkve
sv. Jakoba, na Humu je dograje-
na mrliška vežica, asfaltirali so
3,5 km krajevnih cest na Litmer-
ku in Lešniškem Vrhu, zgradili
nizki peron na železniškem po-
stajališču Frankovci, pričeli
gradnjo vaškega doma na Do-
bravi in še vrsto drugih objektov.
Del prireditev je bil že minulo
soboto in nedeljo ob praznova-
nju 800-letnice križniškega reda,
drugi del pa ta konec tedna, v so-
boto in nedeljo. Osrednja prosla-
va bo v soboto na Lešniškem Vr-
hu, ko bodo odprli novo asfalti-
rano cesto, oba dneva pa bo še
vrsta spremljajočih športnih pri-
reditev — od teniškega turnirja,
nočnega turnirja v malem nogo-
metu, ki bo v soboto zvečer, do
občinskega tekmovanja v strelja-
nju na glinaste golobe za pokal
krajevne skupnosti in nogometne
tekme med ekipama Tovarne
sladkorja in Ograda.
V krajevni skupnosti Ormož je
še vrsta načrtov, ki so zajeti v
programu krajevnega samopri-
spevka. Med največje zalogaje
brez dvoma sodi gradnja telo-
vadnice pri osnovni šoli Ormož.
Trudijo se, da bi bilo mesto čim
lepše in urejeno, z zanimivo oko-
lico tudi za turiste. Pri tem pa je
potrebno Ormož tudi prometno
drugače urediti in zagotoviti pre-
potrebne parkirne prostore. Naj-
pomembnejša naloga, ki pa jo tu
in tam zanemarjajo, seveda naj-
več zaradi pomanjkanja denarja,
pa je vzdrževanje kulturnozgo-
dovinskih spomenikov in nekate-
rih komunalnih objektov.
Vida Topolovec
Konjereje! — ljubitelji konj
Vse konjerejce in tiste, ki bi to radi postali, ob-
veščamo, da bomo tudi v letošnjem letu v skladu z
akcijo pospeševanja konjereje v občini Ptuj orga-
nizirali nakup konj pasme hafiinger.
Sejem (nakup in prodaja) žrebet pasme hafiinger
bo 27. septembra 1990 ob 10. uri na sejmišču v Kra-
nju.
Vse, ki bi želeli v svojem hlevu imeti konja pa-
sme hafiinger, vabimo, da se čimprej, najkasneje
pa do 21/9-1990, zaradi evidence oglasijo na Od-
delku za ljudsko obrambo občine Ptuj, Srbski trg
1, soba 36.
Občinski komite za kmetijstvo bo v sodelovanju
z oddelkom za ljudsko obrambo zagotovil iz ob-
činskega sklada za intervencije v kmetijstvu pri-
spevek do 40 % finančnih sredstev za nakup žre-
bet.
Oddelek za ljudsko obrambo
Razstava ob stoti obletnici rojstva
pisatelja Franceta Bevka
17. septembra ne bomo prosla-
vili le stote obletnice rojstva veli-
kega slovenskega pisatelja Fran-
ceta Bevka, temveč bomo poča-
stili tudi dvajset let njegove smr-
ti. Umrl je na isti dan, kot se je
rodil, star 80 let.
Zrasel je v prelepem okolju
Zakojce, vasi pri Baški grapi, ki
je bila istočasno surova in svo-
bodna, kakršna je lahko le pri-
stna narava. Zato je postal čvrst,
notranje utrjen, svobodomiseln
in neskončno ustvarjalen. Tak-
šen značaj pa je ustvarila tudi šo-
la in njegova želja po spoznanju
in branju.
Preživel je veliko različnih ob-
dobij slovenske dežele, pred-
vsem Primorske: od Avstro-Ogr-
ske, priključitve Primorske in
drugih delov Slovenije Italiji
med obema vojnama, prvo in
drugo svetovno vojno (neposred-
no je sodeloval v NOB) do po-
vojne Jugoslavije.
Izjemno je cenil svobodo slo-
venskega naroda in človeka
sploh. Zato ni bil v ničemer eno-
stranski. Ponosen pa je bil na
svoje kmečko poreklo.
Najbolje je svoje svobodoljub-
je izpovedal v enem najlepših
slovenskih romanov Kaplan
Martin Čedermae. To je zgodba
politično prevaranega in duho-
vno zasužnjenega ljudstva v Be-
neški Sloveniji, poziv zoper ne-
človečnost (nesvobodo) fašisto-
idnega nacionalizma gospodo-
valnih narodov med majhnimi.
V svoji zadnji pridigi izpove-
duje Čedermae svoje rodoljubje:
»Kaj boste storili zdaj, ko vam
hočejo vzeti jezik? Ali boste zna-
li hraniti dediščino svojih oče-
tov? Ali boste vdano klonili gla-
ve in zalajali, ko ne znate druge-
ga jezika?«
Bevk je zase poznal odgovore
na ta pomembna vprašanja. Kot
Slovenec je delal v priključenem
delu Slovenije v Gorici, deloval
v narodnoosvobodilnem boju
med drugo svetovno vojno in tu-
di po njej.
Kot pisatelj je bil France Bevk
vsestransko ustvarjalen. Pisal je
tudi za otroke in mladino. Kot
avtor je obravnaval zelo različne
teme, tudi zgodovinske, vendar
so bili v ospredju slovenstvo,
svoboda, ustvarjalnost.
V počastitev njegovega spomi-
na in dela bo Ljudska in študij-
ska knjižnica Ptuj pripravila in-
formati .no razstavo njegovih del
(poskušali bomo pokriti ves nje-
gov opus). Razstava bo odprta
od 17. septembra do 5. oktobra.
Vladimir Knez
tednik "" september 1990
NEKOČ IN DANES - 5
Letošnja vse do hude poletne suše zelo obetajoča vino-
gradniška letina stopa v zaključno fazo. Tako » zasebnih
kot družbenih vinogradih so že potrgali nekaj najbolj rane-
ga grozdja, glavnina pa bo prišla na vrsto najverjetneje ko-
nec tega meseca in v začetku oktobra; vse je pač odvisno od
vremena. Ptujski vinarji, ki so dosegli s svojimi vinskimi
vzorci na letošnjih ocenjevanjih zavidljive uspehe, gledajo v
prihodnost z mešanimi občutki.
ISjihove uspehe in tegobe razkrivamo v pogovoru s pr-
vim možem Vinarstva Slovenske gorice — Haloze, inženir-
jem Janijem Goncem, in enologom, magistrom Tonetom
Skazo.
Uspehi in bojazni vinarjev
Tednik: Kako ste zadovoljni s
svojimi letošnjimi nastopi na vin-
skih ocenjevanjih?
Tone Skaza: »Lahko smo za-
dovoljni, saj so se naša vina na
ocenjevanjih dobro odrezala. Na
ocenjevanje v okviru največjega
jugoslovanskega kmetijskega sej-
ma v Novem Sadu smo poslali
sedem vinskih vzorcev. Prejeli
smo kar pet velikih zlatih me-
dalj, in sicer za dva sovinjona,
rumeni muškat, sovinjon pozne
trgatve ter chardonnay — izbor.
Zlati medalji pa smo prejeli za
renski rizling in rumeni muškat.
Na mednarodni vinski sejem v
Ljubljani smo dali ocenit osem
vzorcev. Prejeli smo eno veliko
zlato medaljo (eno od šestih za
jugoslovanska vina) za traminec
letnika 1971. Zlate medalje smo
prejeli za haložana, sovinjon, ru-
meni muškat in chardonnay —
izbor. Prejeli smo tudi tri srebrne
medalje, in sicer za rumeni mu-
škat, sovinjon in renski rizling
1983. Udeležili smo se tudi vin-
skega ocenjevanja na Kmetijsko-
živilskem sejmu v Gornji Radgo-
ni in dobili dve veliki zlati in dve
zlati medalji. Na radgonskem
ocenjevanju so se letos prvič
»pomerila« vina iz zasebnih in
družbenih kleti, kar je dobro.
Kaže, da bo ocenjevanje v pri-
hodnje pridobivalo na pomenu,
saj bo zajelo vinske vzorce iz de-
žel območja Alpe — Jadran.«
Tednik: Kako uspehi na oce-
njevanjih vplivajo na prodajo vi-
Jani Gonc: »V prvi vrsti gre za
strokovni prestiž. Sejmi doma in
v tujini imajo isti namen, da na-
mreč opozorijo na kakovost pro-
izvodov. Ce vse skupaj spremlja
ustrezna predstavitev v medijih,
lahko pričakujemo komercialni
uspeh. Ta učinek čutimo tudi mi
že nekaj let, in sicer tako, da lah-
ko dobro ocenjena vina tudi bo-
lje vnovčimo. Tako dosegamo
razpon cen od najbolj enostavne-
ga namiznega vina do vrhunskih
vin s predikati celo v razmerju
ena proti enajst. Da ne govorim
o arhivskih vinih, starih do 25
let. Pri teh dosegamo kar tride-
setkratno ceno; seveda pa gre v
tem primeru za zelo majhne koli-
čine.
Sicer pa moramo kletarji po-
sebno v tržnih razmerah dokaj
dobro spremljati stanje na tržiš-
ču in se primerno odzvati s cena-
mi, ki morajo biti usklajene tudi
z žepi potrošnikov. Do naslednje
trgatve bi morali prodati vsaj dve
tretjini prejšnjega letnika, v nas-
protnem primeru dragi krediti
zmanjšujejo uspeh gospodarje-
nja. I^ujske kleti bodo prazne že
do konca tega leta, čeprav bi mo-
rali imeti nekaj starega vina še za
prve mesece prihodnjega leta.
Upamo pa, da nam bo s posebni-
mi postopki uspelo že v začetku
prihodnjega leta tržišče založiti z
vinom letošnje trgatve.«
Tednik: Napovedovali ste nad-
povprečno letino. Kako kaže se-
daj, štirinajst dni pred trgatvijo?
Tone Skaza: »Ce ne bi bilo su-
še, bi bila letina res nadpovpre-
čna, čeprav je bilo tudi ob cvete-
nju nekaj osipa. Težko je dajati
prognoze, ko je vse odvisno od
vremena. V začetku septembra
grozdne jagode niso bile dovolj
razvite. Po padavinah se je stanje
nekoliko izboljšalo, kljub temu
pa je zorenje v zaostanku. Obi-
čajno smo pričeli trgatev rizvan-
ca petega septembra, letos pet
dni kasneje. Glede na sedanje
vremenske razmere pa lahko
kljub vsemu pričakujemo kako-
vostno vinsko letino.«
Tednik: Kako bo z odkupom
letošnjega pridelka?
Jani Gonc: »Do danes (5. sep-
tembra) še ni bilo nobenega do-
govora med proizvajalci in kle-
tarji. Čakamo na sklic sestanka
Poslovnega odbora za promet z
vinom, kjer se bomo dogovorili
tudi o odkupnih cenah. Pripra-
vljeni smo prevzeti vse ponujeno
grozdje, o načinu prevzema pa
naj odločijo vinogradniški odbo-
ri na terenu. Doslej je vse pote-
kalo prek kmetijske zadruge; če
se bodo proizvajalci odločili ka-
ko drugače, bomo kletarji to
upoštevali.«
Tednik: Še pogled naprej. Na-
povedi vašega poslovanja, načrto-
vane obnove in širitve vinogradni-
ških površin?
Jani Gonc: »Trenutna težava
50 krediti za odkup grozdja. V
tržnem gospodarstvu ne kaže ce-
ne dvigovati, saj v tem primeru
ni mogoče prodajati. Mi pa mo-
ramo najemati kredite po 48-od-
stotni obrestni meri; to pomeni,
da bi morali to vkalkulirati v ce-
no novega vina. Hmeljarji so do-
bili za odkup pridelka šestmese-
čno brezobrestno posojilo, zato
tudi mi zahtevamo enake pogoje.
V tem primeru bi lahko zagota-
vljali stabilne cene, morda bi se
cene celo znižale.
V zadnjem času smo vinograd-
niki zelo zbegani zaradi vesti z
ulice, kaj se bo zgodilo z našim
premoženjem. Ce se bodo ures-
ničile napovedi o vračanju nekoč
odvzete lastnine, bomo ostali
brez vinogradov. Ljudem, ki bo-
do o tem odločali, postavljamo
vprašanje socialne varnosti zapo-
slenih v tej gospodarski dejavno-
sti.
Zaradi negotovosti se verjetno
ne bomo odločili za nadaljnje
obnove ali nove nasade vinogra-
dov. Tako razmišljajo tudi v dru-
gih slovenskih vinogradniških
firmah, saj ne vemo, kdo naj bi v
prihodnje pobiral sadove našega
dela. Kakorkoli že, z vidika na-
rodnega gospodarstva je ta nego-
tovost zelo nevarna. Izostanek
obnove v enem ali dveh letih po-
meni v tej branži katastrofo. Če
vinogradov ne bomo obnavljali,
bomo uničili tudi trsnice, ki se
prav letos ponašajo z dobrimi ce-
pljenkami. Mi imamo v Halozah
pripravljenih 37 hektarov za nov
nasad, vendar bomo morali se-
daj pustiti, da to površino zarase
ščavje. Kaj bodo o svoji negotovi
usodi rekli naši delavci, ki imajo
sedaj razmeroma dobre osebne
dohodke, pa je vprašanje, ki bi si
ga morala zastaviti tudi sloven-
ska vlada.«
J. Bračič
Ing. Jani Gonc: »Ne vemo, kdo bo
pobiral sadove našega dela.«
Mag. Tone Skaza: »Pričakujemo
lahko dobro vinsko letino.«
Šola — dober dan!
(2)
Razgibane družbene spremem-
be so vnesle tudi med učitelje
ustvarjalni pedagoški nemir, ki
je usmerjen v iskanje novega in
boljšega. To »novo« bo raslo ra-
zlično hitro. Nastajale bodo ved-
no večje razlike med šolami in
primerljivost med njimi bo ved-
no težja, hkrati pa bo napredek
prijeten znak razvoja. Torej razli-
čnost ob enotnem cilju, da bi
vsaka šola postala kraj, kamor bi
vsi otroci hodili z veseljem, kjer
bi uživali v zanimivih dejavno-
stih ali načinih spoznavanja
mnogih skrivnosti sveta in življe-
nja, hkrati pa tudi samega sebe.
Ob vseh poglobljenih razmišlja-
njih o značilnostih ŠOLE PRI-
HODNOSTI vse pogosteje ome-
njamo SVOBODO S^OLE, SVO-
BODO UČENCA in SVOBODO
UČITELJA.
Doslje in še danes govorimo o
»enovitosti uresničevanja (ob-
veznega) programa življenja in
dela osnovne šole« in o »pove-
zovanju pouka z delom in življe-
njem ter potrebami in interesi
družbenega okolja«. Tako je za-
pisano v dokumentih, ki usmer-
jajo delo osnovne šole. V praksi
se je zapisana možnost »svobo-
de« šole prešibko uresničevala,
pa tudi starši so podvomili v pra-
vilnost dela šole ob pojavu dru-
gačnosti. Novo pojmovanje
SVOBODNE ŠOLE je po zgle-
dih v Evropi naslednje: program
življenja in dela neke šole bi
smel biti v večji meri prilagojen
potrebam okolja, staršev in
otrok, predvsem pa naj bi bila
šola samostojna in neodvisna od
političnega življenja družbe; po-
glavitna usmerjevalna naloga
njenega delovanja naj bi bila pri-
prava otrok za človeka vredno in
bogato materialno in duhovno
življenje.
Tako je pričakovati, po napo-
vedih strokovnjakov in zgledov
po svetu, da se bodo tudi pri nas
razvile šole z različnimi progra-
mi osnovnega izobraževanja.
Razmišljanja gredo v smeri, da
bodo šole vedno manj ločevale
meje »šolskih okolišev«, pač pa
bodo vzgojnoizobraževalni pro-
grami in kvaliteta dela tisti krite-
rij, po katerem se bodo odločali
starši pri izbiri šole za svojega
otroka.
Čeprav bo za večjo »pestrost«
(ki bo predstavljala tudi konku-
renčnost) šol potrebno počakati
na ustrezne strokovne podlage in
na drugačno zakonodajo, gre
duh sodobnosti naprej. Biti pa
moramo pedagoško previdni, da
ne bi zašli na stranpoti nestro-
kovnosti.
SVOBODA ZA UČENCA po-
meni predvsem to, da bo smel
ostati otrok; da se bo smel razvi-
jati po naravnih zakonitostih in
napredovati v svojem tempu; da
se bo smel učiti na sebi ustrezen
način in imel pravo mero svobo-
de pri izbiranju tistega, kar se že-
li učiti in spoznati; da bo smel iz-
ražati doživetja in čustva tako,
kot on čuti.
Za zdrav in neoviran razvoj
otrokove osebnosti je zelo po-
membno, da mu učitelji in starši
pomagajo in zaupajo in da mu
dovolijo živeti z občutkom, da je
takšen, kakršen je — enkraten in
da je takšen pomemben za ves
svet. (V tem je velik del skrivno-
sti uspešnosti in sreče za otroka.)
In SVOBODA UČITELJA?
Mnogo je je v administrativnih
uredbah. Pa tudi naslednja mo-
drost ni od včeraj. »Dobra šola
stoji in pade z učiteljem«.
Med različnimi zapisi in izro-
čili ne eni in prakso na drugi
strani pa je velik razkorak, ki ga
na tem mestu in sedaj ne bi raz-
členjevali. Z značilnostmi sodob-
ne šole prežeti učitelji vedo: da
je učiti in vzgajati eno; da je nji-
hova najpomembnejša naloga
pomagati otroku v njegovem raz-
voju in oblikovanju osebnosti in
ne v kopičenju »papagajskega
znanja«; da je treba otroka na-
učiti se, spominjati se in poza-
bljati; da je učiteljevo navduše-
nje za delo najboljša motivacija
za aktivnost učencev; da se učen-
ci naučijo od učiteljeve besede in
ravnanja mnogo več kot iz knji-
ge; da mora biti vse, kar počne-
mo z učenci, smiselno in da mo-
ra imeti različno zahtevno vsebi-
no, da vsak otrok nekaj dobi; in
se zavedajo, da so del učenčeve-
življenjske usode, kar vzbuja vse
razsežnosti lastne odgovornosti
za kvalitetno pedagoško delo.
Torej, vse je v učitelju!
Njemu je treba dati več mate-
rialnega in duhovnega bogastva,
da bo lahko dajal. Predvsem pa
je čas za spoštovanje strokovne-
ga in kvalitetnega pedagoškega
dela, kar bo motiviralo učitelje
za svobodno ustvarjanje »boljše
šole«.
Pedag. svetovalka:
Zinka Bezjak
Ormoška vina prejela zlate medalje
članica ocenjevalne komisije na Medna-
rodnem vinogradniško-vinarskem sejmu v
Ljubljani dipl. ing. živilske tehnologije Lidi-
ja Ruška, sicer vodja ormoške vinske kleti, je
povedala, da so tudi vina iz ormoške vinske
kleti na letošnjem ocenjevanju prejela tri zla-
te in šest srebrnih medalj.
Zlate medalje so prejeli za klub slovin
(lanski šampion), beli pinot — pozna trgatev
letnik 1983, in traminec — jagodni izbor le-
tnik 1988. Srebrne medalje so prejeli šipon
— letnik 1989, chardonay — letnik 1989, beli
pinot — letnik 1989, sauvignon — letnik
1989, zeleni silvanec — letnik 1989 in laški
rizling — letnik 1989.
Vida Topolovec
SPOMINI NA BORL
(47. nadaljevanje)
MILAN HALOŽAN
Za Blažem Rockom je padel
med desetimi talci 23. marca
1942 Milan Haložan iz Središ-
ča ob Dravi. Bil jie železniški
uradniški pripravnik. Rodil se
je 24. marca 1923 v Središču ob
Dravi. Njegov oče je bil želez-
ničar in je zgodaj umrl. Mati se
je po njegovi smrti težko prebi-
jala skozi življenje s petimi
otroki. Milan je bil najstarejši.
Po nemškem vdoru je bil med
mladino v Središču med naj-
bolj vnetimi netilci upora. Pri
njem na domu so se zbirali
mladi na sestanke OF. Na nje-
govem domu je bil oktobra
1941 tudi ustanovni sestanek
odbora OF za Središče. Na se-
stanku so se zbrali Vinko Me-
gla, Drago Klobučar, Konrad
Bogdan in Srečko Kocjan, kar
je povedal edini vojno preživeli
udeleženec sestanka Drago
Klobučar.
Milana Haložana je okupa-
tor aretiral skupaj s Klobučar-
jem že 19. aprila 1941. Skupaj
sta bila zaprta v Ptuju v sod-
nem zaporu, nato v kapucin-
skem samostanu in maja odpe-
ljana na Bori. Julija je bil iz-
puščen domov. Aretirali so ga
znova prve dni januarja 1942.
V indek u ptujskega z.^pora je
vpisan za leto 1942 s št. 11. Iz
ptujskega zapora so ga čez ne-
kaj časa odpeljali na Bori, nato
pa v Maribor, kjer so ga ustreli-
li. Mati je umrla v taborišču,
otroci pa so vojno preživeli v
nemških otroških taboriščih.
Z borisko zgodovino je po-
vezano tudi ime talca, inženirja
Poldeta Berceta iz Središča ob
Dravi. Rodil se je 25. novem-
bra 1910 v Bukovici pri Ilirski
Bistrici. Okupator ga je ustrelil
30. marca 1942 v Mariboru
med desetimi talci. Berce ni bil
zaprt na Borlu, kakor tudi ne
dva tega dne ustreljena talca iz
Središča Ivan Hanželič in Ka-
rel Kanič. Središčanske zapor-
nike na Borlu je ta vest zelo
pretresla, posebno pa Mileno
Berce, ženo ustreljenega Polde-
ta Berceta. O tem žalostnem
dogodku je bilo v tem spisu že
napisano, a ga zopet omenja-
mo v poglavju o talcih.
Tudi to moram še enkrat na-
pisati, da so bili boriski jetniki
ob branju letaka o ustreljenih
talcih, ki so ga nacisti obesili
na steno pod arkadami v graj-
skem pritličju, tako prizadeti,
da so z molkom protestirali
proti streljanju talcev. Njihov
nastop je policijsko posadko
na Borlu tako ogorčil, da od te-
duj ni.so ve<^ obešali na gradu
f p kov o j-.''c!jcnih ralciJ^.
2e čez tri dni po tej novici so
nacisti ustrelili v Mariboru štiri
boriske talce. Ko so bili odpe-
ljani, so bili zaporniki vznemir-
jeni; bali so :se, da so jih od-
vedli na mori .e talcev. To ^e
bilo dan P~e.d nji^ovp i4M~e!it-
vijo, ki je bila 3. aprila 1942.
Ustreljeni so bili Ivan Glinšek
(19), Franc Orešnik (42), Dušan
Pahor (18 i.
IVAN GLINŠEK
seje rodil 8 r arca 1933 v Ma-
riboru, Tijego^a d-u>:irva p? je
živela v Rogaški Slatmi. Ivan je
bil edinec, zelo dober otrok in
nato dijak. V Mariboru je obi-
skoval gimnazijo in šolanje
končal leta 1941. Med sošolci
je bil spoštovan zaradi vzorne-
ga značaja. Ves se je predal os-
vobodilnemu boju. Okupator
je izsledil njegovo delovanje in
ga privedel v mariborski zapor
6. decembra 1941. Od tu je bil
poslan na Bori, od tam pa je
mcrral v smrt.
Se nadaljuje
Milan Haložan, ustreljen 23. marca 1942 v Mariboru.
Ivan Glinšek, skojevec, ustreljen 3. aprila 1942 v Mariboru.
6 - ZGODILO SE JE
13- september 1990 — TEDNIK
21. praznik domače glasbe
v ptujski šponni dvorani Center je
v nedeljo izzvenel 21. festival domače
zabavne glasbe Slovenije. Nekateri
obiskovalci 50 menili, da je festival s
selitvijo v zaprt prostor izgubil del
svojega čara in to gotovo drži, saj je
bil zvok domačih viž med starimi zi-
dovi minoritskega samostana bolj
prazničen. Tudi grozeče nebo, hladni
predjesenski večeri in pogosti nalivi
imajo, kot kaže, svoj čar v spominih
na 20 festivalskih let v Ptuju.
V dvorani Center tisoč šeststo pri-
pravljenih sedežev noben večer ni do-
bilo svojih obiskovalcev, vedno je
ostalo nekaj sto praznih. Nekateri so
tarnali zaradi visoke vstopnine, drugi
zaradi tankih denarnic sploh niso mo-
gli priti. To je pač cena varne strehe
in tople dvorane, kljub temu pa si je
letošnji festival ogledalo okoli 4 tisoč
ljubiteljev domače slovenske glasbe.
Če je bilo mogoče prvi in drugi večer
najti precej pripomb na račun izvajal-
cev, je bil nedeljski finalni del res
pravi, kakovostni vrhunec letošnjega
festivalskega dogajanja.
V petek in soboto se je predstavilo
23 ansamblov, ki so se z novimi melo-
dijami in izvedbo potegovali za zlate,
srebrne in bronaste značke orfeja.
Strokovna komisija z njihovimi nasto-
pi ni bila preveč zadovoljna, saj je po-
delila le pet zlatih, osem srebrnih, de-
vet bronastih in eno pisno priznanje;
slednje velja manj kot bronasta zna-
čka. V petek je obiskovalce nasmejala
humoristična skupina »Modra kroni-
ka« radia Novo mesto, v soboto pa je
navdušil svetovni prvak na orglicah,
ameriški Slovenec Andrej Blumauer.
Novo vsebino ptujskemu festivalu
je prinesla nedeljska prireditev. V pr-
vem delu so nastopili znani in uspe-
šni ansambli, tekmovali pa so i novi-
mi vižami, ki sta jih ocenjevala stro-
kovna komisija in občinstvo v dvora-
ni. Slišali smo 19 novih melodij, med
njimi precej takih, ki bodo pogosto
na sporedu med čestitkami poslušal-
cev in v drugih oddajah z domačo za-
bavno glasbo.
Drugi del nedeljske prireditve je
znova pripadal ansamblom. Tistim,
boljšim na petkovem in sobotnem na-
stopu. Obiskovalci festivala so med
njimi izbirali najbolj všečni ansam-
bel, strokovna komisija pa je odločila
o Korenovi plaketi za najboljšo pev-
sko izvedbo in o nagradah za besedi-
la, ki so bila tudi tokrat šibka morda
najšibkejša stran festivala. Komisija
namreč sploh ni podelila prve in dru-
ge nagrade za besedilo, tretjo nagra-
do pa si je prislužil Toni Gašperič za
besedilo Staro vmo v izvedbi ansam-
bla Tonija Verderberja.
Letošnji festival je nedvomno pote-
kal ali se vsaj končal s popolnim zma-
goslavjem ansambla Bratje iz Oplo-
tnice. Ob njihovih nastopih so se dla-
ni poslušalcev dodobra ogrele, v ne-
katerih ženskih očesih pa smo opazili
tudi solze.
J. Bračič
Najuspešnejši ansambel le-
tošnjega festivala so bili Bra-
tje iz Oplotnice. Strokovna
komisija jim je namenila Ko-
renovo plaketo za najboljšo
pevsko izvedbo, za melodijo Ti-
neta Lesjaka S HARMONI-
KO NA PREŽI so prejeli tre-
tjo nagrado občinstva v znesku
tisoč dinarjev, za melodijo
DOMA ME ČAKAJO (avtorji
Tine Lesjak ter J. in F. Smre-
kar) pa še prvo nagrado občin-
stva v znesku 3 tisoč dinarjev.
Poleg tega so prejeli še prvo
nagrado občinstva za najbolj
všečni ansambel festivala v
znesku tri tisoč dinarjev.
Občinstvo je namenilo dru-
go nagrado za melodijo UR-
CA ZAMUJENA (avtorja
Franc Lisičnik, Ivan Sivec) v
izvedbi ansambla Stopar. Med
najbolj všečnimi ansambli fe-
stivala po okusu občinstva sta
še ptujski ansambel Prerod na
drugem mestu (nagrada 2 ti-
soč dinarjev) in ansambel Lipa
iz Cerkelj na tretjem mestu
(nagrada tisoč dinarjev).
( Zlate orfejeve značke so zay
nastop na letošnjem festivalu
prejeli: Prerod iz Ptuja, Vesna
iz Titovega Velenja. Bratje iz
Oplotnice. Mariborski kvintet
iz Maribora in Lipa iz Cerkelj.
Srebrne orfejeve značke: Bi-
seri iz Ptuja, Jasmin iz Meng-
ša. Zeme iz Vojnika. Robert
Praprotnik iz Ljubljane. Toni
Verderber iz Starega trga ob
Kolpi, Jože Šumah iz Titovega
Velenja. Šaleški fantje iz Vele-
nja in Rogaški instrumentalni
kvintet iz Rogaške Slatine.
Bronaste orfejeve značke:
Boris Razpotnik iz Domžal.
Ekart iz Prepolj. Štajerski vre-
lec iz Rogaške Slatine, Štajer-
ci iz Štor. Podkrajski fantje iz
Velenja. Dolenjci iz Novega
mesta. Bratje Poljanšek iz
Kamnika, Drago Elikan iz
Grosupljega, Koroški jeklarji z
Raven na Koroškem.
Zgolj s plaketo pa so se mo-
rali zadovoljiti člani ansambla
vLojtrca iz Brežic.	j
Strokovna komisija pa je nagrade za melodije razdelila tako-
le:
1.	nagrada — 5 ti.soč dinarjev za melodijo ZA DEŽJEM PRIDE
SONCE. Avtorja Brane Klavžar in Ivan Sivec, izvajalec ans.
Braneta Klavžarja.
2.	nagrada — 4 tisoč dinarjev za melodijo SANJ AVI VALČEK av-
torjev Edvina Fliserja in M. Karba v izvedbi ansambla Viničarji.
3.	nagrada 3 tisoč dinarjev za melodijo MOJA DOLINA TRPI av-
torjev Franca Žerdonerja in Marinke Lesjak v izvedbi ansambla
Šaleški fantje.
Za najboljšega debitanta letošnjega festivala je strokovna ko-
misija razglasila ansambel BISERI iz Ptuja.
Pri ureditvi festivalskega pro-
stora in pri poteku prireditve
■vo letos Martinu Ozmecu po-
magali: Vojaki garnizije Ptuj,
Agrotran.sport Ptuj. dekleta
PD Vinko Korže iz Cirkovc.
cvetličarna Spominčica Kogej
Ptuj in Jože Foltin. Vsem se or-
ganiifator toplo zahvaljuje.
Absolutni zmagovalci — Bratje iz Oplotnice.
Prijetno presenečenje festivala (po izjavi predsednika komisije Kajetana
Zupana): ptujski PREROD.
Najboljši debitanti — člani ansambla Biseri iz Ptuja.
Stoparji so tudi tokrat navdušili z melodijo Urca zatmu^na (druga na-
grada občinstva).
21. PRAZNIK DOMAČE GLASBE
Strokovnjaki menijo...
Enaindvajseti festival domače
zabavne glasbe, ki smo ga letos
razdelili na dva, nekoliko razli-
čna vsebinska dela, je srečno za
nami. V prvem, ki je bil ustaljene
klasične oblike, se je v petek, 7.,
in soboto, 8. septembra, za odlič-
ja iz plemenitih kovin potegova-
lo triindvajset ansamblov, med-
tem ko so v nedeljo, 9. septem-
bra, merili svoje skladateljske
moči avtorji melodij. V obeh pri-
merih se je komisija znašla v spe-
cifičnem položaju. V soboto, po
končanem klasičnem delu festi-
vala, je morala oceniti izvajalsko
kakovost ansamblov, v nedeljo
pa melodije. Pri oceni le-teh
kakšnih posebnih težav ni bilo.
Od devetnajstih melodij, ki so se
potegovale za tri denarne nagra-
de, jih je komisija v ožji izbor iz-
luščila le pet. Precej težje je bilo
pri ocenjevanju ansamblov. Ko-
mu podeliti zlato in srebro, ni bi-
lo dileme. Nastala je tam, kjer bi
jo bilo najmanj pričakovati, pri
podelitvi brona in pisnih pri-
znanj. Tu se je namreč krepko
zataknilo, saj doslej še nikoli ni
bilo tako občutno globokih ka-
kovostnih razlik med zlatimi an-
sambli, ki vendarle predstavljajo
neko merilo, in med tistimi, ki na
narodnozabavno sceno šele vsto-
pajo. Pa poglejmo, kaj o prvih
dveh večerih letošnjega festivala,
o njegovem klasičnem delu, me-
nijo posamezni člani strokovne
komisije.
URŠKA ČOP, glasbena urednica
Radia Maribor:
Ko se po nekajletnem premo-
ru kot članica strokovne komisije
ponovno udeležiš Ptujskega fe-
stivala, pričakuješ, da boš slišal
nekaj novega, drugačnega, kaj
bolj izbrušenega. Misel je seveda
nemogoče strniti v en sam sta-
vek, za podrobnejšo razlago za-
želenega bi namreč potrebovala
precej več časa. A mogoče kdaj
drugič!
Letos smo v prvih dveh veče-
rih slišali manj ansamblov kot
običajno; in prav zaradi tega si
je strokovna komisija lažje ustva-
rila jasnejšo podobo trenutnega
stanja na sceni domače zabavne
glasbe. Rekla bi, da sicer ni opa-
ziti nazadovanja, temveč zatišje,
ki se le občasno spremeni v pre-
vidno iskanje in tipanje. Glede
ansamblov, ki sem jim namenila
zlato odličje, se nisem zmotila.
Zelo ugodno me je presenetilo
napredovanje ptujskega ansam-
bla Prerod in mnogo boljša zvo-
čna slika Mariborskega kvinteta.
Vsekakor pa moram izpostaviti
še dva ansambla, in sicer Lipo iz
Cerkelj in Brate iz Oplotnice.
Slednjim gredo vse moje pohvale
in čestitke; tem fantom je bila
muzika položena v zibel. Med
ansambli, ki jih je strokovna ko-
misija ocenila z bronom, pa je le-
tos več takih, ki se bodo v bodo-
čnost prebili le z dobrim in potr-
pežljivim mentorjem, sicer ne!
Ze nekaj let zapored opažam, da
na festivalu izključno sodelujejo
največ ansambli s Štajerske,
Kranjske, Gorenjske, nekaj manj
z Dolenjske, redno pa manjkajo
Primorci in Prekmurci.
Tudi glede priprav za nastop
na Ptujskem festivalu je potreb-
no reči nekaj besed; menim, da
od ansambla terjajo celoletno
delo. Sem pa ne sodijo le redni
nastopi, temveč tudi tisti pravi
študijski pristop k obdelavi bese-
dila, k načinu petja in glasovni
izobrazbi, tehnična pripravlje-
nost itd. Osnovni pogoj pa je
vsekakor vrojenost te glasbe v sr-
ce izvajalca!
KAJETAN ZUPAN, urednik
Razvedrilnega programa Radia
Slovenija in dolgoletni predsed-
nik strokovne komisije:
Lahko rečem, da letošnja bera
prvih dveh večerov ni kaj prida.
Vzroke je mogoče treba iskati v
letošnji programski spremembi
prireditve. Prvima dvema večero-
ma, ki sta ostala v klasični obliki,
smo dodali še tretjega (vsebinsko
novega), v katerem so za nagrade
tekmovali le avtorji melodij in ne
ansambli. Zato se je po mojem
mnenju na prva dva ocenjevalna
večera priglasilo nekaj manj an-
samblov, in še to zlasti tisti, ki iš-
čejo svoj prostor na soncu. Nji-
hova kakovost, z redkimi izjema-
mi seveda, pa je bolj začetniška.
Predvidevam, da bo tudi v bodo-
če tako. V klasični del festivala
se bodo prijavljali zlasti tisti, ki
si žele od brona k srebru oziro-
ma zlatu. Skratka: festival bo še
vedno odskočna deska za tiste,
ki si žele afirmacijo, medtem ko
bo večer melodij, vsaj upam ta-
ko, pritegnil najboljše iz Sloveni-
je. To je novost in opazil sem, da
vsi ansambli še niso povsem do-
jeli, za kaj pravzaprav gre. Ta ve-
čer je namreč nastal iz nuje, kajti
uvideli smo, da je vsakoletno do-
kazovanje zlatih ansamblov, da
so še vedno zlati, popoln nesmi-
sel. Še več: leto za letom obstaja
celo nevarnost, da to zlato celo
izgubijo, če jim pri zadnjem na-
stopu kaj spodleti. Pri tekmova-
nju z melodijo pa te nevarnosti
ni! Tudi če niso dobili nagrade
za vižo, jim renome zlatega še
vedno ostane!
TOMAŽ TOZON, producent in
urednik Produkcije kaset in
plošč Radia Slovenija:
Glede na to, da smo lani slavi-
li dvajseti, jubilejni festival, ko
se je na ftuj zgrnila smetana v
tej zvrsti glasbe, me njegova leto-
šnja podoba ni niti presenetila.
Pokazalo se je, da je izvajalska
kakovost ansamblov prvi dveh
večerov glede na lanski nivo so-
razmerno padla. Dokaz za to tr-
ditev: od triindvajsetih ansam-
blov, kolikor jih je letos nastopi-
lo v konkurenci, se jih je z zla-
tom okitilo le pet, drugi s sre-
brom, še več pa z bronom. Mo-
ram pa povedati, da so me neka-
teri srebrni celo zelo pozitivno
presenetili. Med njimi me je še
zlasti ogrel ptujski ansambel Bi-
seri, ki smo mu upravičeno pode-
lili nagrado za najboljšega debi-
tanta. Med zlatimi ansambli pa
moram zlasti izpostaviti Brate iz
Oplotnice, ki ne ogrevajo le po-
slušalcev, da jim ploskajo celo
med igranjem; ogrevajo tudi nas.
člane komisije, saj vedno poskr-
bijo za sveže melodije in temelji-
to pripravljenost na nastop. Mo-
ram pohvaliti tudi člane ptujske-
ga ansambla Prerod, ki so ned-
vomno zelo zelo napredovali.
Letos so pokazali, da izvedbe ni-
so gradili zgolj na zunanjih cene-
nih efektih, temveč da so se to
pot lotili tudi muzike! Želel bi,
da tak način dela obdržijo tudi v
bodoče. Med zlatimi je vsekakor
treba omeniti še profesionalnost
Lipe, presenetljiv napredek Ma-
riborskega kvinteta in mladega
ansambla Vesna iz Titovega Ve-
lenja. Od njih še veliko pričaku-
jem.
VINKO ŠTRUCL, dirigent in
komponist:
Menim, da je letošnji kvalifi-
kacijski del festivala nekoliko
slabši v primerjavi z nekaterimi
iz prejšnjih let. Vzrokov, zakaj se
boljši ansambli, ki jih je v Slove-
niji kar lepo število, niso udeleži-
li letošnjega festivala, ne po-
znam. Pojav je vreden raziskave
in premisleka. Lepo bi bilo, da bi
se na tej ptujski prireditvi z dvaj-
setletno tradicijo srečali le dobri
ansambli in se med sabo tako
dodobra pomerili, da bi bila ko-
misija z ocenjevanjem resnično v
zagati. Vem, da so to le želje; cilj
pa so vendarle lahko! Kako to
doseči, pa prepuščam organiza-
torjem. Glede tretjega večera, v
katerem avtorji melodij merijo
svoje moči, pa menim, da mora
ostati kot trajnik vseh naslednjih
festivalskih prireditev.
Foto in priredba: L C.
Urška Čop
Kajetan Zupan
Tomaž Tozon
Vinko ŠtrucI
NA XXI. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE
GLASBE SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE ŠTEVILKE
PRIPONK:
PETEK:
560, 1520, 1184, 1739, 513, 1305, 1262, 635, 1798 542
1221 in 1381
SOBOTA:
1033, 387, 1668, 498, 1520, 1781, 1255, 926, 1794, 1308
532
NEDELJA:
682, 1329, 1029, 802, 1590, 1972, 1553, 369, 1976, 600
Nagrade lahko dvignete na upravi Radio-Tednika Ptuj, Rai-
čeva 6, najkasneje do 30. septembra 1990.
fCDNIK - 13. september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
PREDSTAVUAMO VAM PREDSEDNIKE STRANK:
VEKOSLAV KUMER
Hiter preobrat je
nemogoč
Lepo urejena kmetija v Trgovišču pri Veliki IKedelji je dom Vekoslava Kumra, predsednika odbora
Slovenske kmečke zveze za občino Ormož. Kmetija, ki premore 4,5 ha obdelovalne zemlje, nekaj gozda
in vinograda, je bila usmerjena v živinorejo že pred petnajstimi leti, ko je bilo to zelo aktualno. Danes,
tako zatrjuje Vekoslav, ing. kmetijstva, bi jo morali preusmeriti » vrtnarstvo. Preživlja pet družinskih
članov: njega, ženo in tri otroke. Darja je absolventka Višje agronomske šole v Mariboru, Igor študira
na Tehniški fakulteti v Mariboru, najmlajši Stavek, pa je učenec S. razreda osnovne šole Velika Nedelja.
Vsi so zatrjevali, da jih dela na kmetiji ni strah, ker so vajeni trdo delati, strah jih je samo slabega do-
hodka, kar pa najbolj čutijo pri oddaji mleka.
Vekoslav o svojih letih sicer ne govori rad, kljub temu pa je zaupal, da ga je pred dvema mesecema
obiskal Abraham.
Lansko pomlad je bolj med zadnjimi v občini
Ormož na pobudo mladih kmetovalcev prišlo do
ustanovitve odbora Slovenske kmečke zveze. Za
predsednika so imenovali Vekoslava Kumra.
Funkcijo je sprejel, ker je pač nekdo to delo moral
opravljati. »Tistikrat je bilo vse še v dokaj nejasnih
razmerha. Marsikdo te funkcije ni hotel sprejeti,
ker je bila povezana z bojem za stvari, in marsikomu
niso bile povsem znane in bi jim ob njihovem vsak-
danjem delu povzročale preveč napora. Lahko bi re-
kli takole: kmečki ljudje so kmečko zvezo želeli,
vendar da bi se aktivno vključili v neko vodilno
strukturo, to pa v takratnih razmerah še ni bilo po-
vsem dozorelo. Tako smo se potem dogovarjali, kdo
bi funkcijo prevzel. Bilo nas je kar pet kandidatov
in vsak si je potem našel tehten izgovor. Ker jaz pač
takšnega izgovora, ki bi ga lahko podkrepil, nisem
našel, sem potem nalogo le prevzel. Seveda je bilo to
imenovanje; za funkcijo sem bil potem po vseh pra-
vilih izvoljen šele letos, na prvem občnem zboru Slo-
venske kmečke zveze v Ormožu, funkcijo pa sem
prevzel za eno leto. Imam pa ob sebi dva podpred-
sednika, dva mlada kmeta, ki lahko kasneje prevza-
meta funkcijo.«
Tednik: Kako ste se počutili kot kmečki človek,
ki z delom in problemi na kmetiji živi že od vsega
začetka, ob nastajanju Slovenske kmečke zveze?
Vekoslav Kumer: Reči moram, da je bila to v ti-
stem času prijetna stvar. V bistvu se je ves kmečki
živelj po vojni čutil odrinjenega. Bil je neko nujno
zlo, ki ga družba sicer potrebuje, ne pa da bi od
družbe lahko pričakoval toliko, kot je njej dajal.
Prav zaradi tega je bilo nujno, da se kmetje organi-
zirajo in se na tak način postavijo za svoje pravice.
V tej organiziranosti je bilo v Ormožu vrzel in nuj-
no je bilo, da se kmečka zveza formira tudi pri
nas. Starejše so nas v kmečko zvezo vzpodbudili
prav mladi; seveda je dobro, da se ravno mladi
rod zaveda vsega, kar je bilo v kmetijstvu vsa leta
narobe.«
Tednik: Velikokrat slišimo, češ kaj kmetje nepre-
stano nekaj godrnjajo, ko pa imajo vsega dovolj.
Vekoslav Kumer: »To je očitek, ki prihaja od
slabo obveščenih. Lahko vam povem, da kmetje
zadnjih nekaj let čedalje bolj lezejo v eksistenčne
težave. Zadnje čase je vse mamnj možnosti, da bi
si kmet lahko ustvaril akumulacijo in si s tem
ustvaril boljše razmere. Vse je bolj v funkciji preži-
vetja.«
Tednik: V lanskem juliju so slovenski kmetje iz-
vedli enodnevni štrajk pri oddaji mleka.
Vekoslav Kumer: »To je bila ena izmed preizku-
šenj trdnosti organizacije, pa tudi zavzemanje za
stališča, ki so bila za tiste razmere najaktualnejša
in jih je bilo potrebno nemudoma rešiti, sicer bi
morali imanjševati že tako razredčen stalež goveje
črede. Potem so bili še nekateri poizkusi organizi-
rati podobne akcije tudi na drugih področjih, ven-
dar ni bilo večjega odmeva, ker je slovenska kme-
čka zveza dobivala bolj politično moč in je lahko
na legalen način pričela pridobivati pravice za
kmečki živelj.«
Tednik: Potem so se pričele aktivnosti za letošnje
volitve. Slovenska kmečka zveza v občini Ormož je
bila med prvimi Demosovimi strankami in v začetku
tudi najbolj aktivna na raznih predvolilnih zborih.
Vekoslav Kumer: »V predvolilne akcije se je
vključeval širši krog ljudi po krajevnih skupnostih
in še zlasti po vaseh. Ta širina je pripomogla, da je
bil uspeh razmeroma dober.«
Tednik: Kako pa bi komentirali volilne rezultate?
Vekoslav Kumer: »Volivci so nas dobro podprli,
predvsem zaradi tega, ker smo se zavzemali za
pravične cilje, ki smo jih zastavljali s svojim pro-
gramom. Rezultat je bil dober proti našemu priča-
kovanju. Računali smo sicer na določeno število
glasov, vendar tega, da smo lahko oblikovali
oblast v občini, nismo pričakovali.«
Tednik: Volitve so za nami. Kako naprej?
Vekoslav Kumer: »Seveda so še vedno problemi
in predvsem veliko dela. Neprestano se moramo
dokazovati v uresničevanju volilnega programa, ki
pa se žal uresničuje bolj počasi. Kdor je pričako-
val, da se bo v kratkem času, predvsem na področ-
ju gospodarstva, obrnilo na bolje, je pričakoval
preveč. Ljudem smo na predvolilnih zborih to tudi
povedali. Velik uspeh je že to, da se stvari posto-
poma umirjajo.«
Tednik: Preidiva s političnega bolj na zasebno
področje. Ob delu, ki ga imate na kmetiji, zadnje
čase pa tudi v politiki, še vedno najdete čas za ljubi-
teljsko kulturno delo pri Prosvetnem društvu Simo-
na Gregorčiča iz Velike Nedelje.
Vekoslav Kumer: »Prijetno mi je, da omenjate
tudi to. Moram reči, da zadnje čase delam v pro-
svetnem društvu veliko manj. Mirno lahko rečem,
da imam v družini na tem področju naslednika. To
je mlajši sin Slavek, ki bo, kot kaže, nadaljeval
družinsko tradicijo. Prejšnja leta sem veliko in z
veseljem nastopal in bi še vedno, če bi imel več ča-
sa. Je pa dobro, da se umakneš, ker mora potem
priti na tvoje mesto nekdo mlajši in to je v igralski
ekipi osvežitev.«
Tednik: Doma imate veliko knjig in časopisov —
od strokovnih do tistih, kjer je obilo politike. Uspete
vse to prebrati?	,
Vekoslav Kumer: »Vsi v družini radi in veliko
prebiramo, če nam le dopušča čas. Prvo so seveda
vsakodnevni časopisi, od lokalnih do osrednjih
slovenskih, nekaj manj časa pa je zadnje čase za
dobro knjigo. Moram reči, da sem nekaj več pre-
bral na dopustu, ki sva ga letos z ženo preživljala
kar sredi pohorskih gozdov, na Rogli. Veste, pri
nas ni časa za dolge počitnice, tako da je že nekaj
dni več kot dovolj. Potem naju prične z ženo že
skrbeti, kaj se dogaja doma, kljub temu da naju
otroci vsak dan po telefonu obveščajo o vsem, kar
se doma dogaja. Pa tu in tam kakšno neprijetno
stvar izpustijo, češ saj bomo to postorili sami, vid-
va si odpočijta.«
Ker je bila nedelja dopoldan, je v njihovi kuhi-
nji že prijetno dišalo po dobrem domačem kosilu,
ko se bo ponovno, po tednu dni odsotnosti star-
šev, zbrala celotna družina, kljub temu da mora
Vekoslav že dalje — v Ljutomer in še kam dru-
gam. Lahko bi z obžalovanjem rekli, da tudi nede-
lje niso več tisto, kar so nekoč bile.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Vekoslav Kumer kot igralec.
V soboto praznik ptujskih
krajevnih skupnosti
v ptujskih krajevnih skupno-
stih bodo to soboto slavili; na
svečan način bodo v uporabo
predali športno igrišče v Ljud-
skem vrtu in povezovalno cesto
med Volkmerjevo in Maistrovo
cesto.
Za ureditev igrišča so najbolj
zaslužni v treh krajevnih skupno-
stih: Borisa Zihetia, Franca
Osojnika in Jožeta Potrča. Iz sa-
moprispevka so zanj plačali 400
tisoč dinarjev. Odprli ga bodo ob
11. uri, krajevne skupnosti bodo
ob tej priložnosti pripravile kraj-
šo slovesnost. Že zjutraj pa se bo
pričel turnir v malem.nogometu.
Popoldne ob 16. uri pa bo na no-
vem igrišču veliko ljudsko raja-
nje, na katerem bo igral ansam-
bel Biseri iz Ptuja, za kvalitetne
gostinske storitve pa se bodo tru-
dili znani gostinci Mesaričevi.
Odprtje povezovalne ceste
med Volkmerjevo in Maistrovo
cesto bo napovedala godba na
pihala iz Kidričevega. Po progra-
mu jo bodo odprli ob 10. uri. Tu-
di pri tej pridobitvi, ki je hkrati
izrednega pomena za večjo ce-
stno varnost, sta z denarjem po-
magali krajevni skupnosti in to
Borisa Ziherla in bratov Reš. V
skupni investiciji, veljala je
okrog 1,5 milijona dinarjev, zna-
ša delež krajevnih skupnosti 50
odstotkov. Razlika do polnega
zneska je delež občine.
MG
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Raztegnjena Dolena
Dolena — razloženo naselje
južno od Dravinje in Bolečke va-
si pretežno v hriboviti legi v se-
verno zgornjem delu Haloz. Kraj
je hkrati kolektivno ime za 12 za-
selkov. Ti so ob potoku Peklači
in na obeh straneh tega potoka,
ki se izliva v Doleni v Dravinjo.
(Krajevni leksikon Slovenije,
stran 389.)
Kar okoli šest kilometrov dol-
ga vas je Dolena, toda o vasi v
pravem pomenu besede tu ne
moremo govoriti. Hiše stojijo ob
cesti ali na okoliških hribih; v
glavnem so to haloške kmetije,
vmes najdemo tudi kako počitni-
ško hišico.
Dolena v ožjem smislu pa je
središče krajevne skupnosti. Tam
najdemo le nekaj stanovanjskih
hiš, trgovino in dom družbeno-
političnih organizacij. Ker teh
več ni, bi se bolj prilegalo ime
Dom krajanov ali kaj podobne-
ga. Ker se v centru, pa naj bo še
tako majhen ljudje največ zbira-
jo, morajo biti toliko bolj pozor-
ni, kakšen je videti. Prav centra
Dolene smo se tokrat lotili v na-
šem ocenjevanju.
Zaselku pravzaprav ni mogoče
očitati kaj posebnega. Gre za va-
sico, stisnjeno pod hrib, ki ga
moramo premagati, preden pri-
demo v Doleno. Po precej zdela-
ni, sicer asfaltni cesti se pripelje-
mo do tja, vmes opazimo nekaj
visoke gozdne zarasti, ki bi jo bi-
lo potrebno pokositi. Na križišču
v Doleni bi se tujec težko odlo-
čil, kako priti v Tržeč, Majšperk
ali globlje v Haloze, saj se je ne-
kdo zelo potrudil, da je polomil
prav vse smerokaze. Takoj desno
od križišča, kjer je avtobusno po-
stajališče, je kraj krasil kupček
papirja. V na novo izkopani ja-
rek ob cesti, ki so jo pripravljali
za asfaltiranje, so se iztekale hi-
šne odplake, na kar nas je opo-
zoril neprijeten vonj, ki ga tudi
morebitni turisti ne bi sprejeli
kot dokaz redoljubnosti prebi-
valcev.
Pred trgovino smo videli dve
kanti za smeti, papirčkov na tleh
pa v času našega obiska ni bilo.
Pred domom krajanov so korita
s cvetočimi rožami, na meji pa
živa meja iz smrečic. Njihovo
senco je nekdo izrabil tudi za
odlagališče papirčkov; res jih ni
bilo veliko, so pa le moteče opo-
zarjali nase.
Treba je zapisati, da so redke
hiše, ki sodijo v sam center kraje-
vne skupnosti, lične, predvsem
tiste tri ali štiri na levi strani ce-
ste, ko prihajamo iz ptujske sme-
ri. Po svoji obliki in urejenosti
dvorišč so kot okras tega halo-
škega delčka narave. V krajevni
skupnosti si prizadevajo, da bi
organizirano zbirali smeti. Ker
pa to v občini nasploh še ni ure-
jeno, je neurejeno tudi tam. V
centru stoji zabojnik, ki v času
našega obiska ni bil poln, tudi
okoli njega ni bilo smeti. Kot
smo izvedeli, pa dvakrat letno
organizirajo čiščenje in odvoz
smeti iz vseh vasi, kar pa verjet-
no še ne zadostuje, da ne bi bilo
tu in tam možno najti črnega
odlagališča za smeti.
Dolena je nepopolna vas, ker
nima cerkve niti pokopališča.
Prebivalci obiskujejo cerkve v
Selih ali na Ptujski Gori, njihovo
pokopališče pa je v Vidmu. V
primeru Dolene smo imeli tako
zelo okrnjene možnosti ocenje-
vanja kraja. Pa smo kljub temu
prišli do ocene: dali bi mu viso-
ko oceno, pa so jo precej zbili
polomljeni smerokazi in smrad
iz obcestnega jarka. Eno in dru-
go je namreč tisto, kar obiskoval-
ca zbode že ob prihodu v ta sicer
lepi haloški kraj. Odločili smo se
za oceno 6 (šest),
Jože Bračič
Marija Samec
Lepe hiše v centru Dolene.
Kako v Tržeč, Sela, Majšperk?
Ostanki na avtobusni postaji.
Primarij dr. sc. dr. med. Joža Naudauer
— sedemdesetletnik
v nedeljo, 16. septembra, bo
praznoval sedemdeseti rojstni
dan ugledni ptujski zdravnik
prim. dr. Jože Neudauer. Pogo-
sto ga — še vedno čilega in do-
bre volje - srečujemo na ptuj-
skih ulicah in nihče mu ne bi pri-
sodil, da vstopa že v osmo deset-
letje. Dolga leta je ves svoj čas
posvečal bolnikom in medicini,
sedaj pa najde več časa tudi zase
in za svojo družino ter pravi, da
mu ni nikoli dolg čas. Še vedno z
zanimanjem spremlja dogajanja
v medicinski znanosti in rad pri-
haja na sestanke Zdravniškega
društva Ptuj —Ormož, ki mu je
dolga leta predsednikoval.
Prim. dr. Neudauer se je rodil
v Zg. Ščavnici v Slovenskih gori-
cah, kjer je preživljal svoja otro-
ška leta in obiskoval tudi osno-
vno šolo, nato pa klasično gim-
nazijo v Mariboru. Po vojni se je
vpisal na Medicinsko fakulteto v
Ljubljani in 8. decembra 1951
promoviral za doktorja splošne
medicine. Po opravljenem stažu
v ptujski bolnišnici je do leta
1956 opravljal naporno delo
splošnega zdravnika v Središču
ob Dravi. Nato je pričel speciali-
zacijo iz interne medicine in leta
1959 opravil v Ljubljani speciali-
stični izpit.
Vsa leta do upokojitve leta
1987 je ostal prim. dr. Neudauer
zvest internemu oddelku splošne
bolnišnice v Ptuju, ki ga je zad-
nja leta pred upokojitvijo tudi
vodil. Leta 1967 je bil imenovan
za primarija. Leta 1974 je v Lju-
bljani ohranil doktorsko diserta-
cijo z naslovom Alimentarne in-
toksikacije s svincem. Njegova
zasluga je, da so nekoč težke za-
strupitve s svincem na področju
Haloz in Slovenskih goric prakti-
čno izginile.
Za zasluge na področju zdrav-
stva je prim. dr. Neudauer bil le-
ta 1970 odlikovan z redom dela s
srebrnim vencem. Pred nekaj leti
mu je bilo podeljeno tudi Potrče-
vo priznanje, ki ga podelijo naj-
zaslužnejšim slovenskim zdravni-
kom. Njegova zasluga je, da ima
danes ptujska bolnišnica sodob-
no urejen dializni oddelek, kjer
se uspešno zdravijo bolniki s tež
kimi ledvičnimi obolenji.
Prim. dr. Neudauer je bil ved-
no zelo cenjen in priljubljen med
neštetimi bolniki, ki so pri njem
ob uspešnem zdravljenju vedno
našli tudi razumevanje za svoje
težave ter toplo in bodrilno bese-
do.
Ob njegovem življenjskem ju-
bileju mu iskreno čestitamo in
mu želimo še mnogo zdravih in
zadovoljnih let.
A. P.
8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
13. september 1990 — XEDIIIIK
V Maistrovi
Matjašičevi odprli eno
najlepših mesnic
človek je zelo vesel, ko vidi,
kako ljudje udejanjajo svoje ide-
je. Pri tem jih največkrat vodi
misel v prihodnost in skrb za bo-
dočnost svojih otrok. Vse več je
novih zasebnikov, ki v novih lo-
kalih in podjetjih zaposlujejo
svoje naslednike. Tudi pri Matja-
šičevih v Maistrovi 15 so se tako
odločili. Oče Karel je znani ptuj-
ski mesar; po 26 letih dela v Pe-
rutninski klavnici se je odločil,
da bo odprl svojo mesnico. Že
ko so gradili stanovanjsko hišo.
je Matjašič načrtoval, da bi v
spodnjem delu uredil lokal. Za
mesnico takrat razmere še niso
bile zrele.
Čisto drugače pa je sedaj,
dvajset let kasneje. Povsod, kjer
se je oglasil, so mu pomagali. Z
dovoljenji je šlo hitro, sicer pa
bo na koncu od nove dejavnosti
imela korist občina, saj ji bo pla-
čal davke in prispevke.
V Matjašičevi mesnici bosta
delala tudi sinova Roman in
Aleksander. Roman, ki je tudi
nosilec obrti, je končal srednjo
veterinarsko šolo. Pred kratkim
je končal pripravništvo. Aleksan-
der je sanitarni inšpektor, vendar
mu še ni uspelo opraviti priprav-
ništva, saj za zdaj bojda v občini
ni tovrstnih potreb.
Mesnico so Matjašičevi na ti-
hem odprli. Že prvi dan so imeli
čez sto strank, kar zgovorno po-
ve, da bodo tudi v bodoče ljudje
radi prihajali. V 26 letih dela si
je Karel ustvaril dobro ime, šte-
vilni ga poznajo. Živino kupuje
pri znanih kmetih; stranke bodo
v novi mesnici kupovale goveje,
svinjsko, telečje in perutninsko
meso. Poleg tega bodo vedno na
voljo suhomesnati izdelki, hre-
novke, kranjske, pečenice, ham-
burška slanina in drugo. Založe-
nost bo odvisna od želja strank.
Nova mesnica je ena najlepših
v Ptuju in okolici. Matjašičevi so
vanjo vgradili vse svoje prihran-
ke in veliko dela. Kreditov niso
poznali, sedaj pa se zanimajo za
kredit za obratna sredstva, in kot
pravijo v banki, težav ne bi sme-
lo biti.
V	Matjašičevi mesnici so vsi
izdelki za 10 odstotkov cenejši
kot drugje.
V	Maistrovi 15 so znani tudi
po rožah. Številni ljubitelji lepe-
ga okolja vedo, da je Matjašiče-
va hiša ena najlepše urejenih v
FHuju. Okna in balkoni se šibijo
od cvetja. Tudi zato bodo stran-
ke rade prihajale.
MG
Nova mesnica bo s svojo kakovostno ponudbo in urejenostjo privabila
marsikaterega kupca.	(Posnetek: M. Ozmec)
Ob Zagrebški cesti
zrasla Palma
Mariborčana Kristina in Rade Simič sta pred kratkim v časopisu
prebrala oglas, da je v Ptuju na prodaj starejša visokopritlična hiša.
Ogledala sta si jo in jo kupila. Skoraj sama sta jo dogradila in preno-
vila. V prvem nadstropju sta si uredila lično stanovanje, v pritličnih
prostorih pa lep, sodobno opremljen lokal, ki sta ga dala v najem
Marjani Martinič, dosedanji poslovodkinji gostinskega lokala na av-
tobusnem postajališču v Ptuju.
Vso opremo za ptujsko Palmo je projektiral in izdelal zasebnik
Vlado Šestan iz Maribora. Ob prisotnosti številnih gostov in prijate-
ljev pa je minuli četrtek, 31. avgusta, lokal blagoslovil in odprl pater
minoritskega reda Mirko Pihler.
V bistroju Palma je trenutno okoli 60 sedežev; posebna soba je
primerna za zaključne skupine, ob velikem in asfaltiranem parkirišču
pa bodo v teh dneh uredili še vrtni prostor. Marjani Martinič pomaga
hčerka Lidija Medved, občasno pa priskoči na pomoč še sin Robi.
Lahko jih pokličete tudi po telefonu (062) 776-500!	-OM
Bistro Palma med svečanostjo in blagoslovom pred sprejemom prvih go-
stov. (Foto: M. Ozmec)
POGOVOR Z BRANKOM BRUMNOM, PTUJSKIM MINISTROM ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO
Nov veter v obrtništvu
Branko je sprejel krmilo sekretariata za obrt in podjetništvo že z
nekaj izkušnjami s prejšnjega delovnega mesta. Po izobrazbi je pravnik,
kot inšpektor družbenih prihodkov pa je imel priložnost spoznati pro-
bleme obrtništva in podjetništva. V svojem resorju pokriva področje obr-
ti v klasičnem smislu in podjetništvo v zasebni lasti. Osnovna načela, ki
naj bi ga vodila pri delu, so omogočanje optimalnih razmer gospodarje-
nja, ustvarjanje pravnega reda in izvajanje tega z vsemi zadolženimi.
I3okaj stihijsko se je v prete-
klosti razvijalo obrtništvo v klasi-
čnem smislu in zasebno podje-
tništvo. Prejšnja vlada je na tem
področju že nekaj spremenila,
nova pa obljublja še dodatne iz-
boljšave, predvsem poenostavi-
tve pridobivanja obrtnih dovo-
ljenj in soglasij ter vodenja dav-
čne politike. Prav tako kot je ču-
titi spremembe na republiški ra-
vni, je tudi v ptujski občini zapi-
hal nov veter.
Nova vlada je spremenila pri-
stop do dela: uvedla je projektni
sistem, ki temelji na skupnem
programu. Kot sekretar imate na-
logo, da do jesenskega sklica
skupščine izdelate programe in
projekte za uresničevanje politike
vladanja na tem področju. Kakšna
je vsebina projekta?
Branko Brumen: »Vso proble-
matiko obrtništva sem poizkušal
zajeti v devetih projektih, ki so
zastavljeni za reševanje te pro-
blematike. Razdeljeni so po po-
sameznih sklopih. Resničen pro-
blem na področju obrtništva se
kaže pri virih financiranja. Fi-
nanciranje je opredeljeno v sploš-
nem projektu o skladu za financi-
ranje obrti in podjetništva in so na
ta del vezani vsi drugi projekti. To
je osnovna problematika, ki teži
vse druge. Vlada je v prejšnji se-
stavi na tem že delala, zaradi za-
konskih ovir pa ni prišlo do rea-
lizacije.
Sklad je zamišljen v obliki
združitev sredstev bančnih orga-
nizacij, zainteresiranih družbe-
nih podjetij in družbenopoliti-
čnih skupnosti. Iz tega naslova
bi se na podlagi programa, ki bi
ga morali bodoči podjetniki oz.
obrtniki izdelati, formirala po-
sebna komisija; ta bi programe
pregledala in bi se v končni fazi
odločila. Pri programih bi seve-
da bili določeni kriteriji (eden od
teh bi bila tudi možnost zaposlo-
vanja delovne sile) in na podlagi
tega bi se odločili, kdo lahko čr-
pa sredstva iz sklada.
Drugi sklop je zagotavljanje
možnosti pridobivanja prostorov.
Na področju problematike po-
slovnih prostorov imam predsta-
vljena dva projekta. Prvi je o obr-
tni coni v starem mestnem jedru.
Pri tem bomo sodelovali s sekre-
tariatom za stanovanjsko-komu-
nalno-cestno gradnjo pri razpo-
rejanju prostorov, ki so zdaj še v
družbeni lasti. Namen in vsebina
tega projekta je, da bi se v sta-
rem mestnem jedru zagotovila
celovita ponudba storitvenih,
razstavno-galerijskih, gostinskih,
trgovinskih in specializiranih de-
javnosti. Seveda vse te dejavno-
sti morajo biti za okolico nemo-
teče in nehrupne.
Drugi projekt imamo za razvoj
obrti in podjetništva na vasi. V
okviru tega projekta meje vodilo
spoznanje, da je na vasi bilo na
področju obrti in podjetništva
precej stvari prepuščeno stihiji.
Dejavnosti so bile nenačrtovane,
zaradi tega prihaja do primerov,
da imamo v eni vasi več gostiln
in trgovin, nimamo pa osnovnih
storitvenih dejavnosti, ki bi jih
občani bolj potrebovali. Zato
ostajajo neizkoriščeni potenciali
okolja, znanje in sposobnost pre-
bivalstva in v okviru tega projek-
ta bo posebna skupina ljudi skr-
bela za animiranje ljudi. V pri-
hodnosti se nameravam sestati z
vsemi predsedniki krajevnih in
vaških skupnosti, da se pokaže
stanje na našem območju in se
potem usmeri pravilen razvoj
obrti po posameznih področjih.
Opravljali bomo selektivnost. Na
vasi bomo morali razvijati takšne
vrste obrti, s katerimi bi vsaj del-
no rešili problem zaposlovanja.
V ta projekt bomo vključili do
sedaj še neobdelano področje:
obrt in zdomci. Tako bomo o na-
tečajih za pridobivanje poslov-
nih prostorov obveščali tudi
zdomce, prav tako jih bomo se-
znanjali s pozitivno zakonodajo.
Vidim, da so zelo velike, ampak
trenutno neizkoriščene možnosti
za vključevanje delavcev, ki so
na začasnem delu v tujini. Ponu-
ja se možnost aktiviranja proste-
ga kapitala in s tem tudi uvajanje
nove, višje tehnologije, ki bi jo
zdomci lahko pripeljali v našo
državo in tako omogočili zapo-
slovanje delovne sile.«
Koliko je trenutno zaposlenih v
privatnem sektorju in kaj menite o
popoldanski obrti?
Branko Brumen: »Po podatkih
30. avgusta imamo 725 obrato-
valnic, na vsako obratovalnico pa
pride samo 1,18 delavca. Tako
majhen odstotek je posledica ne-
stimulativne davnčne in prispe-
vne politike.
Popoldansko obrt ima prija-
vljeno 270 obrtnikov. Pripravlja
se sprememba obrtnega zakona,
v katerem bo v posebnem sklopu
obravnavana tudi popoldanska
obrt.
Osebno zagovarjam popoldan-
sko obrt, seveda kot prehodno
obdobje, ki pa mora biti časovno
omejena na takšno dobo, da se
lahko obrtnik usposobi in začne
redno obrt ali da ustanovi podje-
tje.«
S kakšnimi problemi se srečuje-
te pri svojem delu in kako jih pre-
magujete?
Branko Brumen: »Problemi
obrtnikov in podjetnikov so tudi
moji problemi. Z delavci sekreta-
riata bom uredil vse, da potenci-
alnim in obstoječim obrtnikom
in podjetnikom v okviru poziti-
vne zakonodaje omogočim opti-
malno rešitev njihovih vlog in
problemov.
Upam, da bomo znali družbe-
ne razmere, ki so naklonjene
prosperiteti obrti in podjetništva,
izkoristiti v produktivne namene,
kar pa je pogojeno z uvedbo si-
stema obdavčitve, ki bo stimuli-
ral vlaganje kapitala, znanja in
dela ter vzpodbujal razvoj zaseb-
ne iniciative.«
Marija Slodnjak
Posnetek: M. Ozmec
Branko Brumen
Število zasebnih podjetij v ptujski
občini nenehno narašča
Po zadnjih podatkih je v ptujski občini 117
zasebnih podjetij. Gre za podjetja, ki so že
ustanovljena in imajo stalni žiroračun. Po
podatkih, ki jih imajo v Službi družbenega
knjigovodstva — podružnici Ptuj, pa je za-
sebnih podjetij že 281, s tem da so nekatera
še v ustanavljanju. Teh je sedaj 164.
Ko dobijo bodoči podjetniki sklep o regi-
straciji, obiščejo upravni organ, tam pa na
osnovi le-tega razpišejo ogled poslovnih pro-
storov. Poslovati pa lahko pričnejo šele, ko
jim upravni organ izda ustrezno odločbo. Do
sedaj so si inšpektorji ogledali večje število
poslovnih prostorov. Izdali so 102 odločbi,
pri tem pa ugotovili vrsto pomanjkljivosti, in
to kar pri dobrih tridesetih odstotkih novih
podjetnikov. Gre predvsem za neizpolnjeva-
nje minimalnih tehničnih pogojev.
Trenutno največ zasebnih podjetij opravlja
trgovinsko dejavnost, najrazličnejše svetoval-
ne storitve, le deset odstotkov pa se jih
ukvarja s proizvodnjo.
Od 117 zasebnih podjetij jih je štirideset
ob polletju predložilo periodični obračun.
Petnajst jih je izkazalo izgubo v skupnem
znesku 895 tisoč dinarjev. V teh organizaci-
jah je zaposlenih 36 delavcev. Zasebna pod-
jetja so v prvem polletju ustvarila en odsto-
tek občinskih prihodkov in zaposlovala 0,5
odstotka vseh zaposlenih v ptujski občini.
Glede izgub velja še poudariti, da gre za
manjše zneske; izgube so vezane na nizek
ustanovitveni kapital. Od petnajstih zasebnih
podjetij, ki so izkazala izgubo, jih le sedem
zaposluje delavce.
V sekretariatu za obrt in podjetništvo pra-
vijo, da si bodo zelo prizadevali, da bi izbolj-
šali strukturo dejavnosti zasebnih podjetij,
prav tako pa ne bodo zavirali posameznih
iniciatov, ki za zdaj še nimajo zakonske osno-
ve. V zadnjem času se precej Ptujčanov zani-
ma za odpiranje zasebnih podjetij, v katerih
bi opravljali izobraževalno, zdravstveno in
nekatere druge dejavnosti, ki sodijo med po-
sebne družbene dejavnosti.
Zasebne pobude niso mirovale niti v poči-
tnicah, saj je bilo do 30. junija ustanovljenih
99 zasebnih podjetij, do 11. avgusta pa jih je
bilo že 117.
Nekoliko pozno, dve leti prepozno, pa je
bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnit-
vah zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ 46/90),
v katerem so še posebej zanimivi 185. a, 185.
b in 185. c člen. Gre za to, da v bodoče svojih
podjetij ne bodo mogli ustanavljati direktorji
in drugi delavci ter njihovi zakonci, otroci,
starši in starši zakonca. Omejitev oziroma
prepoved velja za enake in podobne dejavno-
sti, ki jih opravljajo v podjetju, v katerem so
zaposleni. Omenjeno prepoved bodo morala
v svoje statute vnesti tudi podjetja in velja še
dve leti po prekinitvi delovnega razmerja.
185. a člen velja tudi za delavce v upravnih
organih in organih za prekrške, kjer se nepo-
sredno ukvarjajo z uporabo zakonov in dolo-
čanjem družbenih prihodkov. 185. b člen go-
vori o tem, da ima podjetje pravico izterjati
nastalo škodo in izbris podjetja iz sodnega
registra, če direktor in drugi ravnajo v nas-
protju s 185. a členom.
Za tiste, ki že imajo podjetja, pa z njihovo
dejavnostjo kršijo omenjene člene, velja, da
bodo v treh mesecih morali spremeniti dejav-
nost ali ustanovitelja. Omejitvena klavzula je
dobrodošla; poznajo ves razviti svet, vpraša-
nje v tem trenutku pa je, kdo jo bo uresniče-
val. V občinskem sekretariatu za obrt in pod-
jetništvo pravijo, da nestrpno čakajo na urad-
no tolmačenje. Neuradno stališče pravnikov
je, da naj ne bi bili preostri. Gotovo pa je, da
se bo vprašanje razrešilo v naslednjih treh
mesecih.
Sekretariat redno sodeluje s Službo druž-
benega knjigovodstva, kjer ugotavljajo veliko
pomanjkljivosti pri vodenju poslovnih knjig
pri zasebnikih. Zasebna podjetja, ki skoraj
nimajo zaposlenih, morajo imeti skoraj ena-
ko računovodstvo kot družbena. Zato bosta
sekretariat in služba odgovornim predlagala,
da se zasebnikom olajša vodenje poslovnih
knjig. Zakon o računovodstvu prav tako do-
pušča možnost enostavnega knjigovodstva.
MG
NEKDANJI GRAŠČAKI SO SE OGLASILI
Je mit o gradovih izumrl?
Pred več kot desetletjem nas je pretresla
novica, da je grad Bori v kritičnem stanju, da
se ne godi nič bolje ptujskemu gradu, čez ne-
kaj let nas je razburil požar na gradu Turniš-
če, danes razmišljamo že tudi o gradu Dorna-
va, ki naj bi bil čez kakšni dve leti prazen .. .
Vse to nas vznemirja predvsem skozi žep: ko-
liko globoko bo treba seči vanj, da bomo gra-
dove ohranili in jim dali življenje. Na grad
Ravno polje pa smo tako ali tako pozabili;
enako se je zgodilo tudi gradu Vurberg.
Vsak grad ima svojo zgodovino, svojo
zgodbo in kar prav je, da stene molčijo. Mit o
gradovih je že davno izumrl, strahovi so se iz-
selili, tudi nekdanji graščaki so odšli (ne po
svoji volji).
Dolga leta smo na gradove gledali kot na
zgradbo vrh hriba (nekaj jih je tudi v ravni-
ni), ki je ostanek nekega »krivičnega« časa,
zato je bolje, da se podre, kot da bi kdo iz
njega kaj iztržil, čeprav bi ob koncu, ko bi se-
šteli dobiček, vsi imeli nekaj od tega. Ali pa
smo vanje naselili upokojence ali prizadete
otroke ali pa smo jih na milost in nemilost
prepustili stanovalcem . . . Izjema je le ptuj-
ski grad, ki si je v zadnjih letih izboril s svojo
preteklostjo tudi svojo prihodnost.
Žal ne Bori, ne Muretinci ne Dornava, ne
Turnišče, ne Ravno polje niso in še vedno ni-
majo naklonjenih zvezd. Ali pa? Po odzivu
nekdanjih lastnikov, ki so po letu 1945 mora-
li oditi in stavbe prepustiti novi oblasti, bi
človek rekel da. Na ptujski občini so se na-
mreč oglasili vsi nekdanji lastniki gradov in
vložili zahtevke za vrnitev lastnine. Ker pa še
nihče ne ve, kako in komu (ali tudi tujim dr-
žavljanom) se bo vrnilo nekdanje imetje (za-
plenjeno, nacionalizirano), je tudi usoda gra-
dov še vedno neznana kljub znanim lastni-
kom. Ostajajo torej še naprej gradovi v obla-
kih, pa čeprav stojijo na trdnih temeljih. Am-
pak kdor čaka, ta dočaka, pravijo ... isjav
Pogovor s podjetniki
Ptujsko obrtno združenje je po poletnem zatišju v
tem mesecu izredno aktivno. Člani izvršilnega odbora
so se pred kratkim sestali z občinskima ministroma za
obrt in podjetništvo ter gostinstvo in turizem, precej ze-
lo plodnih razgovorov pa so imeli tudi v sejemskih
dneh v Celju. Med drugim so se srečali z republiškim
ministrom za obrt.
Dan po končanem sejmu. 17. septembra, pa jih ča-
ka razgovor z zasebnimi podjetniki, katerim predlagajo,
naj postanejo člani njihovega združenja. Pogovor bodo
pričeli ob 16. uri v prostorih Obrtnega združenja. Priča-
kujejo, da bodo s konkretnimi predlogi sodelovali tudi
predstavniki Službe družbenega knjigovodstva, banka
in občinski minister za obrt in podjetništvo.
MG
^EDNIK - september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
SKRIVNOST HRASTOVCA IN STRME GORE
Govorijo svojci žrtev
v prvem delu smo opisali nekaj dogodkov v Lenartu in Hrastovcu, ki so se zgodili po osvoboditvi 1945.
§eveda smo takoj naleteli na odziv. Veliko bralcev je pritrdilo osnovnim ugotovitvam o dogajanjih v lenarških
zaporih in v Hrastovcu. Še vedno pa ostaja precej nejasno, kaj se je dogajalo v Strmi Gori. Ugotovili smo tudi,
fla je 19 Lenarčanov povojna lenarška oblast usmrtila 17. maja 1945 zvečer v Hrastovcu po mučnem zasliševa-
nju v lenarških zaporih in na sedežu takratne oblasti.
Nekateri pa so nas opozorili tudi na dejstvo, da veliko ljudi, ki so pri tem sodelovali, še živi in da so njiho-
vi otroci »na položajih«. Če kaj, potem gotovo ni bil namen tega pisanja poziv k moralnemu linču otrok tistih,
fiiso vse to počeli. Sicer pa bodo tudi v Lenartu imenovali skupščinsko komisijo, ki bo raziskala ta dogajanja.
SMRT V DRAVI
Da bi vsaj približno lahko
ugotovili, kaj se je med vojno in
po njej dogajalo v Strmi Gori,
moramo zapisati tudi to izpoved:
»V družini nas je bilo osem
otrok. 17. decembra 1944 smo
molili rožni venec in zunaj slišali
Iclice v nemščini: »Policija!« Oče
je rekel: »Že?« ker se je nekako
pripravil na to. Poklicali so še
enkrat, oče in jaz kot najstarejši
sin pa sva šla gledat k vratom. S
petrolejko v roki je oče odprl
vrata in skozi sta pogledali dve
»mašinci«. V hišo sta skočila dva
partizana in vpila: »Preiskava!«
Vse so preiskali, našli pa niso ni-
česar, ker ničesar nismo imeli.
Kar smo imeli — sladkor, hrano
in tudi vrv, s katero so očeta zve-
zali — so vzeli. Nato so rekli, da
ga bodo zasliševali v nekem goz-
du. Od takrat očeta nismo več vi-
deli. Takrat so od doma odpelja-
li tudi še neko drugo žensko iz
Lenarta, ki je pozneje, ko se je
rešila z morišča, pripovedovala,
kaj se je dogajalo. Pri Martinu
(danes Vurberg) so vse takrat od-
peljane od doma ustrelili in vrgli
v Dravo. O tem ničesar nismo ve-
deli, kajti šele marca nam je ne-
kdo sporočil, da je Drava napla-
vila truplo. Mama je šla pogle-
dat; prepoznala je očeta in ga
pripeljala v Lenart. Po osvobodi-
tvi so nam vse vzeli, ničesar ni-
smo imeli, naložili so nam nemo-
goče visoke davke.
Potem smo izvedeli, da so oče-
ta od doma gnali v Strmo Goro
in ga privezali pri eni tamkajš-
njih družin za slivo. Tam mu je
sodila gospodinja in mu prisodi-
la smrtno obsodbo. To je bilo na
I mestu, kjer je danes postavljeno
znamenje. Vse to je povedala
ženska, ki je bila ugrabljena, isto
noč pa je pobegnila z morišča.
Očeta so najbrž umorili zato,
ker ni hotel sodelovati s komuni-
sti. Prišel ga je nagovarjat mož iz
Strme Gore, pozneje učitelj v Le-
nartu. Oče je rekel, da ne more
sodelovati, ker ima osem otrok.
Po tistem je slutil, kaj bo, in je
enkrat mami celo rekel, da mora
oditi od doma. A se je uprla za-
radi strahu, da bi ostala sama z
otroki.
Moji otroci so se v šoli učili,
da so mojega očeta likvidirali
kot izdajalca. Ponj sta prišla
Mladen Devide in Cuček, parti-
zansko ime Benjamin. O vsem
tem smo dolgo molčali in se tudi
nismo zanimali, kdo in kako je
našega očeta ubil. Po vojni so
nas šikanirali na vsakem koraku.
Kakršnokoli prošnjo smo naredi-
li na občini, vse so nam zavrnili,
češ da smo četniška družina. Ni-
smo mogli dobiti nobenega ma-
teriala. Vedno, kadar smo proda-
li kaj mesa, so nas maltretirali in
zasliševali, kdo je vzel pri nas.
Policija je prišla in vse pobrala,
največkrat smo dobili kakšne
obleke. Vzeli so nam tudi 4 ha
zemlje in nas silili v KOZ-o. Ma-
ma je vsa povojna leta živela v
strahu in si je tudi sama vzela ži-
vljenje.«
»OČE, JAZ SEM
VSE PODPISAL,
REŠENI STE!«
To so bile besede ene izmed
žrtev v Hrastovcu, ki so jih usmr-
tili 17. maja 1945, potem, ko so
ga pretepli in zasliševali in osem-
najstletnemu hoteli dokazati
krivdo. Nihče ne ve, za kaj. Kaj
so si lenarški partizani izmislili
za 19 žrtev tistega umora, ne ve-
mo, arhivov o tem ni, le pripove-
di njihovih svojcev.
Preden zapišemo več o tem, še
to, da je neki paznik, ki je to po-
stal po zaslugi svojega prijatelja,
ker ga je rešil pred zasliševa-
njem, dolgo po tem dogodku ra-
zlagal, kako je bilo to noč v Hra-
stovcu. Pri ljudeh je razlagal, ka-
ko grozen je bil pomor po vojni.
Stražniki, ki so sicer stražili v
Hrastovcu, so morali spat, tako
da so bili pri tem zločinu ljudje,
ki so prišli iz Lenarta skupaj z
žrtvami. Pazniki so videli le to,
da so pripeljali lenarške družine.
In še pričevanje brata ene iz-
med žrtev v Hrastovcu:
»Oče mi je na smrtni postelji
povedal, kako je bilo z mojim
bratom. O tem nikoli prej ni go-
voril. Ko sem se vrnil iz ujetni-
štva, je bila smrt mojega brata
skrivnost, o kateri nihče ni upal
govoriti, niti vpraševati. Oče pa
mi je povedal ta stavek: »Veš,
tvojega brata so tako pretepali
na občini, rekel mi je: >Oče, jaz
sem vse podpisal, vi pa ste reše-
ni. Jaz nisem mogel več vzdrža-
ti !<«
Brat je skupaj z dvema prijate-
ljema tik po osvoboditvi mislil
zbežati na Koroško. Pa si je pre-
mislil, češ saj nisem ničesar nare-
dil, zakaj pa bi bežal. Ponoči pa
so prišli po njega in ga odpeljali;
od takrat ga nihče razen očeta ni
videl. Novembra 1946 pa so pri-
žgali svečo, čeprav jih je tamkajš-
nji upravnik podil in zasliševal,
kaj delajo.«
Brat žrtve v Hrastovcu je doži-
vljal vse mogoče. Delali so mu
sitnosti, ker je učitelju rekel go-
spod, posebej čuden pa je bil do
njega odnos Mladena Devideja.
Med številnimi pripetljaji, ki jih
je doživel, ko je bil sam trgovec,
Devide pa direktor Metalke, je
najbolj grozljiv gotovo ta:
Mladen Devide gaje nagovar-
jal, da bo dobil zelo dobro blago
za prodajo tudi v neki hiši nas-
proti Astorie v Mariboru. Tam
naj bi v prvem nadstropju bila
gospa, kjer bo dobil dobre stvari
naprodaj. Nič mu ni ugajalo, da
bi šel tja, in je obisk pri tej gospe
odlašal. Mladen mu je vedno
pravil, da naj le gre do nje. Ne-
kega dne pa se je za ta korak
odločil. Potrkal je na vrata. Tam
je bila velika dvorana, vsa v za-
vesah, žametne so bile, velik le-
stenec in pisalno mizo pa si je še
posebej zapomnil. Za pisalno
mizo je sedela neka gospa, ki je
takoj, ko ji je povedal, kdo je,
pritisnila na zvonec. V sobo je
prišla ženska, ki jo je poznal iz
domačih krajev. Otožno ga je po-
gledala in ga odpeljala k zave-
sam. Potem pa se je ustavila in
dejala: »Lepo prosim, spustimo
ga, on je fejst fant, osebno ga po-
znam, je dober in pošten.« Sta-
rejša gospa je nekaj časa opazo-
vala, nato je rekla: »Idite in ni-
koli več ne pridite sem!«
To seje dogajalo pred dobrimi
dvajsetimi leti. Naš sogovornik
je ta primer povedal lenarškemu
župniku. On pa je dejal: »Bara-
be so, to smo že razpravljali, pa
smo to prepovedali, oni pa to še
vedno počnejo ...«
Vsi, s katerimi smo govorili o
pomoru v Hrastovcu ali obsodbah
v Strmi Gori, pravijo, da je najhu-
je to, da leta in leta ni nihče na-
tančno vedel, zakaj so njihove
svojce pokončali. Racionalnega
razloga v vseh primerih ni videti.
Ostaja skrivnost, kdo je postavljal
merila za določanje žrtev. Pri ob-
sojanju in mučenju je sodelovalo
veliko ljudi, vprašanje pa je, kdo
je v Lenartu za vse to vedel, kdo je
odrejal, kdo je krojil pravila in
merila. Dejstva zaenkrat kažejo
na Mladena Devideja, a vprašanje
je, kdo je zares krojil usodo teh
lenarških družin, katerih nekaj iz-
povedi smo zapisali.
Darja Lukman,
Marija Samec
Zabetonirani studenec na grajskem dvorišču
Pojasnilo in opravičilo
v članku z naslovom »Izginili neznano kam«
sem v 35. številki Tednika zapisala v drugem od-
stavku poglavja z naslovom Studenec in rov v Hra-
stovcu tudi tole: »Ko so delavci Centrovoda hoteli
pogledati, kaj se skriva za drugim zidom, so jim
prepovedali, da karkoli iščejo naprej. Nadaljnje de-
lo jim je prepovedal direktor Zavoda .. .«
Ta direktor je v naše uredništvo poklical takoj
po izidu članka in zahteval opravičilo, češ da nami-
gujemo, da on ve, kaj je v rovu, in ga vpletamo v
zadevo, o kateri ničesar ne ve. Sploh pa da ni niče-
sar nikomur prepovedal, ker je povsem po naključ-
ju pri obhodu videl, da so naleteU na ta rov.
Direktorju se opravičujem le v toliko, ker sem
uporabila pregrobo označitev, da je namreč prepo-
vedal nadaljnje delo. Po informacijah, s katerimi
razpolagam, ga res ni prepovedal, pač pa mu je
nasprotoval. Ne vem, zaradi kakšnih razlogov. In
me tudi ne zanima, saj namen članka ni trditev, da
kdo od omenjenih o tem, kaj je v rovu, kaj ve. Ho-
tela sem le zapisati, da niso rova gledali naprej. To
pa najbrž tudi ni bil namen delavcev, ki so zgolj
delali cesto in gradili depandanso C. Menim, da se
direktor Zavoda ne bi mogel čutiti odgovornega za
to, kar so delali delavci Centrovoda.
D. Lukman
JUTRI 6. SEJA IZVRŠNEGA SVETA
člani lenarške vlade se bodo sestali in oblikovali osnutek odloka
o pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih dejavnosti. Določili
bodo pogoje, pod katerimi bodo lahko prodajali živila in pijačo zunaj
poslovnih prostorov. Urediti nameravajo še nekatera vprašanja s po-
dročja obrti in delno spremeniti zakon o prekrških ter ustrezne si-
stemske zakone. Sprejeli naj bi osnutek odloka o odvažanju smeti v
občini in določili nove takse za komunalno dejavnost. Dovoliti name-
ravajo izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo ceste od Cerkve-
njaka do Kraljičev in povečati oskrbnino za otroke v vrtcih.
ZAČETEK GRADNJE NOVEGA
GASILSKEGA DOMA
Prejšnji četrtek so začeli delo za gradnjo novega gasilskega doma
v Lenartu. Stari gasilski dom je bil zgrajen leta 1902. Za potrebe gasil-
cev je že dolgo premajhen; tako morajo gasilci nekatere pripomočke
za gašenje hraniti tudi v drugih stavbah. Na gradnjo so se pripravljali
že več let. Najprizadevnejši med gasilci Roman Muršec nam je pove-
dal, da bodo dom gradili v glavnem iz sredstev, ki so jih in jih še zbi-
rajo med ljudmi in v delovnih organizacijah. Novi gasilski dom bo
imel dve etaži. Spodnja bo namenjena hranjenju gasilske opreme, v
zgornji pa bo večnamenska dvorana.
NEUREJENI PREVOZI
ZA OSNOVNOŠOLCE
Zaradi velike razpršenosti prebivalstva v občini Lenart imajo ve-
liko težav pri zagotavljanju prevozov za malčke. Na izvršnem svetu so
sklenili, da bodo prevoze uredili tako, da bodo našli zasebnega pre-
voznika, ki bo prevažal šolajočo se mladino v osnovne šole. Pouk se
je že začel, prevoznika pa še ni. Zato si otroci in starši pomagajo, kot
vedo in znajo.
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH TAJNIK
IN MATIČAR ENA OSEBA?
Ena od oblik zmanjšanja občinske uprave je tudi manj zaposle-
nih v krajevnih skupnostih. Zato si v občinski vladi prizadevajo uredi-
ti delo v krajevnih skupnostih tako, da bi zaposlovali le eno osebo, ki
bi opravljala posle tajnika in matičarja. Pričakujejo odpor tistih, ki
bodo zaradi tega prizadeti. Tako so v četrtek sklicali sestanek pred-
sednikov svetov krajevnih skupnosti. Trije predsedniki so bili proti
tovrstni racionalizaciji zaradi ljudi, zaposlenih na mestu tajnikov —
iz osebnih razlogov torej. Zmanjšanje občinskega proračuna jim sicer
ustreza, vendar želijo obdržati ljudi na svojih mestih. V petek so z
odločitvijo občinske vlade seznanili tudi tajnike krajevnih skupnosti.
Če racionalizacije ne bo možno urediti z dogovori, bo vlada zamrzni-
la plače delovne skupnosti krajevnih skupnosti. Tajnike v krajevnih
skupnostih Lenart, Benedikt in Gradišče sicer lahko obdržijo, le pla-
čevati jih morajo sami z denarjem, ki ga namenjajo izgradmi infra-
strukture in drugih skupnih projektov krajevnih skupnosti. Ce bodo
le krajani za to, da bi zraven telefona, ceste, mrliške vežice ... plačali
še človeka.
MS
10 — OD TU IN TAM
13. september 1990 —
TEDNIH
Dobrodošli v prodajalno Irena.
Irena vabi v Sela
Selani so prav gotovo zadovoljni, saj so že nestrpno pričakovali
odprtje samopostrežne prodajalne v svojem kraju. Tam je bila do
pred nekaj tedni družbena prodajalna, pa so jo zaprli in tako so mo-
rali Selani po nakupih v eno sosednjih vasi. Irena Svenšek in njen
mož Srečko pa sta v tem času pridno delala; rezultat je lično urejena
prodajalna, ki so jo odprli prejšnji četrtek. V njej bo vedno velika iz-
bira mešanega blaga, svež kruh in mleko, tudi meso in mesni izdelki.
Srečko nam je zaupal, da bo imela prodajalna več dobaviteljev, da
bodo skrbeli za konkurenčne cene in da bodo večkrat ponudili kaj
posebnega. Selani in prebivalci okoliških vasi, dobrodošli v novo sa-
mopostrežno prodajalno IRENA. Med tednom je odprta ves dan, v
soboto do štirinajste in v nedeljo do 12. ure.	JB
Nova dejavnost
mojstra Janeza
Janez Vrhovšek je v Lancovi vasi že pred leti odprl avtomehani-
karsko delavnico. Z bratom in pomočnikom Marjanom sta v tem času
»ozdravila« že mnogo jeklenih konjičkov. Njuna specialnost so pred-
vsem tovorna vozila, rada pa pomagata tudi lastnikom osebnih avto-
mobilov. Ti pa so pogosto muhasti in z lastnikom nočejo v delavnico,
ampak ga pustijo kar na cesti. Na zelo prometni cesti Maribor—Za-
greb so taki primeri pogosti. Toda odslej to ne bo več problem, saj se
je Janez odločil za dodatno dejavnost — avtovleko. Na njegovem
dvorišču je pripravljeno specialno vozilo, ki bo kadarkoli in kamorko-
li prepeljalo pokvarjen ali karamboliran osebni avto. Samo pokličite
ga na telefon 793-199.	JB
Mojster Janez in mercedes sta pripravljena.
ŠTURMOVCI - NARAVNI REZERVAT
Skrito bogastvo narave
Borutu Štunibergerju, znanemu ptujskemu ornitologu, sicer pa ab-
solventu veterine, se moramo zahvaliti, ker je ptujsko javnost pono\no
opozoril, da je zadnji čas za aktivno zaščito Šturmotcev. Del tega sveta
med Dratinjo in Dravo je sicer, ampak zares le formalno, zaščiten kot
krajinski park. Vprašljit je odnos do njega ne samo zaradi tega, ker je
postal nekontrolirano področje sečnje, izkopavanje gramoza, odlaganja
smeti in intnezitnega kmetijstva, temveč zaradi tega, ' er smo ga zaščiti-
li, ne da bi vedeli, kaj skriva v sebi, in ne da bi razumeli, da je značilen
ekosistem, ki potrebuje aktivno varstvo.
IZ KRAJINSKEGA
PARKA V NARAVNI
REZERVAT
Borut Štumberger utemeljuje
predlog za naravni rezervat, ki
ga bo skupaj s ptujskimi Zeleni-
mi predložil republiški skupšči-
ni, s tem, da je Sturmovec nujno
takoj zaščititi zaradi naravnih
značilnosti. Res je, da so gradnja
jezera, predvsem pa regulacija
Drave pod jezom v Markovcih in
nedavne melioracije uničujoče
vplivali na Sturmovec, a obstaja
še nekaj upanja, da je z aktivni-
mi posegi in aktivnejšo zaščito
mogoče ta dragoceni ekosistem
ohraniti.
Bistvo pobude za razglasitev
naravnega rezervata pa je v tem:
krajinski park ohranjamo zaradi
povsem egoističnih nagibov do
takih predelov, ker bi lahko slu-
žili rekreaciji in vzdrževanju na-
ravnega ravnotežja zaradi nas sa-
mih, naravni rezervat pa je veli-
ko več od tega, saj ga zaščitimo
zaradi narave same, značilnega
enkratnega, redkega ali ogrože-
nega ekosistema. Namen zaščite
pa je ohranitev ekološke raznoli-
kosti in biogenetske skladnosti.
po domače torej umetnin narave
zaradi njih samih, ne zaradi člo-
veškega okoriščanja z njimi. Po-
sebej pa pri Šturmovcih pride za-
ščita v poštev tudi zaradi ohrani-
tve redkih in ogroženih rastlin-
skih in živalskih vrst, predvsem
ptic.
Dosedanja formalna zaščita je
pokazala, da se prav lahko zgo-
di, da bo v Šturmovcih nastala
steza za motokros, da bodo trav-
nike spremenili v koruzna polja.
posekali loko in izsušili ali ones-
nažili mrtvice, ki jih je ustvarila
stara struga Drave, ali skanalizi-
rali izvire podtalnice, ki jih v
Šturmovcih mrgoli.
Hkrati s slovenskim Zakonom
o naravni in kulturni dediščini
daje podlago za aktivno zaščito
Šturmovcev tudi Ramasarska
konvencija. To je Jugoslavija ra-
tificirala. Če bi se je držali, bi
morali Šturmovce in prodišča na
bukovški strani zaščititi zaradi
ptic, posebej močvirskih. Ker
smo podpisniki te mednarodne
konvencije, je mogoče zaradi kr-
šenja navodil o zaščiti takih po-
dročij mogoče priti tudi pod
mednarodne sankcije. Narava je
namreč univerzalna, njena boga-
stva so dediščina nas vseh in dr-
žave nimajo pravice brez nadzo-
ra svetovne javnosti početi nasi-
lja nad naravnimi značilnostmi.
Koncept aktivne zaščite Štur-
movcev in sprememba njegovega
pravnega statusa torej pomeni
predvsem prehod od antropo-
centričnega stališča, da narave
same, rastlinja, živalstva in en-
kratnega spleta naravnih značil-
nosti, k naravoljubnemu stališču.
Drugače namreč ni mogoče pri-
čakovati, da bi naravne znameni-
tosti Šturmovcev ohranili zanam-
cem. Njim zagotovo ne smemo
vzeti pravice, da Šturmovcev
spoznajo.
AKTIVNO VARSTVO
ŠTURMOVCEV
Pravo delo pa se bo za stro-
kovnjake v Šturmovcih pričelo
šele potem, ko bo — upajmo, da
bo — sprejet predlog za njegovo
aktivno zaščito kot naravni rezer-
vat. Šele potem bo potrebno
ogromno postoriti. Borut Štum-
berger v svoji pobudi predlaga:
• obnovitev vseh starih mrtvih
rokavov Drave v Šturmovcih
na takšen način, da bodo vsa
obrežja ostala nedotaknjena,
ter njihovo napolnitev z vodo
prepoved nadaljnje sečnje lo-
ke ter njene spremembe v po-
ljedelske površine Skozi sto-
letja nastajajoča loka je na-
mreč podobna angleškemu
parku in je predragocena, da
bi jo uničili
nadaljnje tradicionalno izko-
riščanje Šturmovcev: delna
košnja in sečnja ter pašništvo
Takojšnjo prepoved nasipa-
vanja sekundarnih surovin in
odpadkov na področju razer-
vata in ostro kaznovanje
onesnaževalcev
Vzpostavitev posebnega reži-
ma odkopov gramoza in pe-
ska le ob prisotnosti biologa,
geodeta in gradbenega inže-
nirja, saj bi tako ponovno
pričele gnezditi vrste, ki so v
rdeči knjigi ogroženih ptičjih
vrst (Evrope (vodomec, bre-
guljka, čebelar)
•	odprtje kanala Drave na štur.
movsico stran in posek loke v
stari strugi, ki zmanjšuje pre-
točno kapaciteto reke ob po.
vodnjih, in s tem ponoven na-
stanek prodišč in značilne
flore ter naselitev nekaterih
izjemno redkih in občutljivih
rastlinskih in živalskih vrst
•	z zakonodajo preprečiti dol-
goročne posege na področju
Šturmovcev, predvsem melio-
racije, sečnje in nove polje-
delske površine
NARAVNI REZERVAT
V NASTAJANJU
Za najnujnejše prej omenjene
poteze bi potrebovali sicer majh-
na denarna sredstva, zato pa
ogromno strokovnosti, da ne bi
povzročili dodatne škode. Na
Švedskem so na primer brez več-
jih težav znova potopili precej
obsežno izsušeno in meliorirano
področje, da bi ponovno omogo-
čili oblikovanje močvirja in jeze-
ra z značilnimi ptičjimi vrstami.
Za to so potrebovali predvsem
strokovnjake in tako bi moralo
biti tudi v primeru Šturmovcev.
Štumberger Borut na primer
predlaga, da bi bilo potrebno se-
staviti strokovno ekipo iz Zavo-
da za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine, specialistov za teh-
nične posege, botanikov, teriolo-
gov, ornitologov, gozdarjev, lov-
cev, ribičev in naravovarstveni-
kov ter Zelenih. Ti bi pripravili
management za posege v Štur-
movce in pripravili načrt »izko-
riščanja» Šturmovcev.
Tako urejen naravni rezervat
bi lahko služil naravovarstvenim
ekskurzijam in naravoslovnemu
turizmu. Najzanimivejše predele
bi zaprli in bi bili zaradi ranljivo-
sti dostopni le pod strokovnim
vodstvom. Oblikovali pa bi lah-
ko tudi krožno pešpot ali jahalne
poti, kjer bi upoštevali poseben
način obnašanje, predvsem pa
prepovedali uničevanje narave,
trganje rastlin in cvetic.
Vse to bi pomenilo, da bi Štur-
movce in levi breg Drave pod je-
zom v Markovcih (bukovško pro-
dišče in loko) sistematično zaščiti-
li, hkrati pa znali prikazati obi-
skovalcem prvinsko naravo. Mar-
sikdo namreč narave ne vidi, ne
zna videti drevesa, ne opaziti lepih
logov, ne zaslutiti duha prvinske
narave.
Morda bo Borutu Štumberger-
ju, njegovim prijateljem, preda-
nim ornitologiji, in Zelenim Ptuja
uspel projekt Sturmovci — nara-
vni rezervat. Denar ni tako velik,
da to ne bi bilo uresničljivo; pro-
blem je v razumevanju tega, da
gre tokrat za naravo samo, ne pa
zgolj za naše okolje.
Darja Lukman
PS. Ce boste kdaj spoznali Bo-
ruta Štumbergerja. ga lepo prosi-
te, naj vam razkaže Šturmovce.
Bodo uničena, preden bodo prikljuvali iz njih mladiči črne liske? (Foto: F. Janžekovič)
To je po melioraciji ostalo od prebivališča ptic (Foto: M. Ozmec)
Novo olimpijsko
v nedeljo, 2. septembra, je bila
v Ormožu posebna slovesnost,
saj so odprli novo avtomatsko
olimpijsko strelišče. Zanj so čla-
ni in drugi lovci porabili okrog
3500 prostovoljnih delovnih in
strojnih ur, pomagale so delovne
organizacije, pa tudi občinska te-
lesno kulturna skupnost. V strel-
sko društvo TRAP je včlanjenih
39 članov — lovcev iz lovskih
družin s področja občin Ormož
in Varaždin.
Strelišče je uradno odprl z
dvema otvoritvenima streloma
Mirko Lukner. Po slovesni otvo-
ritvi pa je bilo tekmovanje v stre-
ljanju na glinaste golobe v disci-
plini TRAR
Ekipo je sestavljalo po šest
strelcev. Vsak je v ekipni konku-
renci streljal na 10 golobov, re-
zultat najslabšega se je odštel, v
posamični konkurenci pa na 15
golobov.
V	kategoriji ekip je nastopilo
96 strelcev iz Slovenije in Hrva-
ške. Med 16 lovskimi družinami
je zmagala LD ZEC VRATIŠl-
NEC, drugo mesto je zasedla LD
RADGONA in tretje LD VELI-
KA NEDELJA.
Med posamezniki je bil naj-
boljši v hudi borbi po razstrelje-
vanju DUŠAN CVETKO iz eki-
pe LD VELIKA NEDELJA,
drugo mesto Je zasedel MAR-
JAN EMERŠ^lC iz LD ZEC
VRATIŠINEC, tretje pa MAR-
JAN BREZOVEC iz LD KO-
BAC BARTOLOVAC.
Prve tri ekipe in prvi trije po-
samezniki so prejeli v trajno last
pokale, ki jih je poklonil LUIGI
ZANOLA.
V	tekmovanju za posebno na-
grado v športnem slogu je med
126 tekmovalci dospel prvo me-
sto BOŠTJAN MAČEK, na dru-
go se je uvrstil MARJAN ME-
SARIC in na tretje JANEZ
KRALJ. Vsi uvrščeni do 35. me-
sta so prejeli praktične nagrade.
Pozno popoldan sta prireditev
sklenila predsednik SD TRAP
Avgust Kandrič in tehnični vod-
ja Stanko Frangež. Vsem tekmo-
valcem sta se prisrčno zahvalila
za sodelovanje, najboljšim eki-
pam in posameznikom čestitala
k uspehu ter jim obenem podeli-
la pokale in praktične nagrade.
Anton Kace
Otvoritveni strel Mirka Luknerja; ob nJem predsednik SD TRAP
Avgust Kandrič.
'TEDNIK ^ september 1990
OD TU IN TAM - 11
Janko Rožmarin — petdesetletnik
Eden najboljših strelcev na gli-
naste golobe daleč naokoli Jan-
ino F^ožmarin je prvega septem-
praznoval prihod abrahama.
fekmovanja v streljanju na lete-
le cilje se je nazadnje udeležil,
pred slabim mesecem; tudi ta-
l^rat je zmagal.
Slavljenec je postal lovec leta
1963, leto potem se je že seznanil
5 streljanjem na leteče cilje ali
glinaste golobe. Po dvoteden-
skem treningu je postal občinski
prvak. Prvi uspehi so ga prevzeli
jn kupil si je trap, puško za stre-
ljanje na leteče cilje. Zaradi obi-
lice dela na domači kmetiji in v
gostilni mu je za treninge ostaja-
lo le malo časa. Udeleževal se je
vseh velikih tekmovanj. Povabili
so ga v strelsko družino Olimpi-
ja; njen član je še vedno. Ima
najvišje priznanje za strelca na
leteče cilje: mednarodna organi-
zacija strelcev mu je podelila na-
ziv mednarodnega mojstra.
Največji uspeh strelca iz Mar-
kovec je kar dvakratna izpolnitev
norme za nastop na olimpijskih
igrah. Žal pa so v Strelski zvezi
Jugoslavije namesto Janka Rož-
marina in Milana Šotra verjetno
poslali večje število funkcionar-
jev. Po končanih pripravah za
olimpijske igre ju namreč nihče
ni obvestil o tem, kdaj naj odpo-
tujeta, in strelca sta ostala doma.
Osebni rekord je Janko dose-
gel na Grand Prix turnirju Ba-
varske leta 1981, kjer je zadel kar
196 letečih ciljev od dvestotih.
Kar šest let je bil državni repre-
zentant, dvakrat državni, šestkrat
republiški prvak, po dvakrat je
bil drugi oziroma tretji na repu-
bliškem prvenstvu. Sedaj se re-
publiških prvenstev ne udeležuje
več, ob rezultatih na letošnjem
republiškem tekmovanju v Po-
stojni pa je bil razočaran, saj je
prvak streljal tako slabo, da bi v
časih, ko je tekmoval še Janko
Rožmarin, osvojil kvečjemu
dvajseto mesto.
Janko Rožmarin še vedno stre-
lja na glinaste golobe, vendar
bolj za svojo dušo. Pravi, da bo
tako, dokler bo živ.
Nekoč so mu želeli podtakniti
ustreljenega laboda. S prijate-
ljem sta zimskega dne namerava-
la ustreliti raco in kolega je po
nesreči ali kdove zakaj ustrelil v
laboda. Janko Rožmarin pa je
imel to smolo, da je bil zraven,
pa čeprav na tleh. Ko je stopal iz
avta, seje nekje zataknil in padel
na vse štiri. Primer se je končal
slabo za nerodnega strelca.
Janko občasno hodi tudi na
lov; velikokrat le opazuje nara-
vo, le redko sproži. Najsijajnejša
trofeja je divji petelin ruševec, ki
ga je ustrelil letos spomladi na
Gorenjskem. Veliko več kot lov-
skih trofej je v vitrinah gostilne
pokalov s tekmovanj na glinaste
golobe. Janko Rožmarin pogosto
odhaja v naravo in opazuje sle-
dove civilizacije na živalih, rastli-
nah, opazuje okolje, ki se spre-
minja. Žal na slabše za ves živi
svet. Še vedno so ostali lepi gaji,
kjer premnogi iščejo miru. Da bi
jih čimveč našel tudi prvi kandi-
dat za olimpijske igre iz naše ob-
čine, še vedno odličen strelec na
glinaste golobe Janko Rožmarin,
mu želimo tudi mi.
M. Samec
Janko Rožmarin z delčkom trofej s tekmovanj na leteče cilje; največji
pokal je z državnega prvenstva (Foto: Kosi)
Leta 1981 je Janko Rožmarin na tekmovanju za Grand Prix Bavarske
dosegel osebni rekord in seveda prvo mesto.
Ptujski šahisti na tekmovanju v Pulju
v času, ko to poročamo, nastopa ekipa Ša-
hovskega društva Ptuj v Pulju na tekmovanju
2. zvezne lige. Ptujčani so si nastop v tej eli-
tni družbi zagotovili z osvojitvijo naslova re-
publiških ekipnih prvakov lansko leto in so
edini predstavnik iz Slovenije.
Kakšne so možnosti ekipe za obstanek v li-
gi, je pred odhodom komentiral tehnični
vodja in kapetan ekipe Janko Bohak: »Kon-
kurenca bo izredno huda. Tu nastopajo zna-
na društva in klubi iz vse Jugoslavije, med
njimi nekateri bivši člani 1. zvezne lige, kot
so ŠK PTT Zagreb, ŠK Sarajevo, novosadski
Šahovski klub, ŠK »Nikica Pavlic« iz Banje
Luke, ŠK »Mladost — Novogradnja« Za-
greb in drugi — skupaj 12.
Vsi člani so se dobro pripravljali. Sodelo-
vali so na številnih mednarodnih in domačih
tekmovanjih in dosegali odlične uvrstitve.
Naj omenim mladince Jelena in Tratarja (pr-
vi rep. mlad. prvak, drugi na istem prvenstvu
2.-3.), pa članice Narcisa Mihevc, drugo z
republiškega mladinskega in 3. z državnega
mladinskega, Anito Ličina, 2. z rep. mladin-
skega in 5. s članskega, Andrejo Erjavec, le-
tošnjo republiško člansko prvakinjo, pa tudi
člane (Rado Brglez, Danilo Polajžer, Marko
Podvršnik), ki so osvojili odlične uvrstitve
predvsem na mednarodnih turnirjih. Vsi ti re-
zultati in homogenost v ekipi so zagotovilo,
da bi nam seveda ob dobri igri tudi v Pulju
uspelo ostati med zveznimi ligaši. Ker pa so
to izredno izenačene ekipe, od katerih jih bo
5 izpadlo, morebitna selitev naše ekipe v re-
publiški rang tudi ne bi bila katastrofa.«
In kdo so člani ekipe, ki bo nastopila v Pu-
lju?
»Ekipo sestavljajo predvsem dosedanji
člani. Na članskih deskah smo se okrepili z
MM Iztokom Jelenom, s FM Simonom Jeri-
čem, na mladinski z MK Igorjem Jelenom ter
pri članicah z MK Andrejo Erjavec, ki pa je
že pred leti nastopala za naše društvo. V eki-
pi pa so še: Danilo Polajžer, Rado Brglez,
Marko^ Podvršnik, Janko Bohak, Ivo Mihevc,
Boris Žlender, Narcisa Mihevc, Anita Ličina,
Silva Razlag, Marko Tratar in Robi Roškar.
V povprečju je ekipa izredno mlada (če seve-
da izvzamem sebe), zato lahko tudi v prihod-
nje računamo na dobre rezultate,« je svoje
razmišljanje sklenil kapetan Janko Bohak.
Silva Razlag
FOTO CILKA Gorišnica (pri
cerkvi) sporoča strankam, da
izdeluje fotografije za doku-
mente v coloru takoj. Delo-
vni Čas od 8. do 12. ure in od
17. do 19. ure. Telefon:
795-169, stanovanje. Se pri-
poroča!
SERVIS ZAMRZOVALNI-
KOV Vam skrinja toči, rosi
ali se na njej nabira led'.' De-
lo opravimo takoj, strokovno
in z uvoženimi materiali.
Stroške popravila vam zava-
rovalnica povrne. Garancija
3 leta. Miran Zlahtič, Zagreb-
ška 54, Ptuj.
Pokličite: 062/774-806.
12 - TV SPOREDI
13. september 1990 —
TEDNIK
TEDNIK
— 13. september 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
13. september 1990 —
TEDNIK
'fEDNIK september 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
120 let gasilskega društva Ptuj in 16. dan gasilcev
Gasilsko društvo F*tuj je eno
najstarejših v Sloveniji, saj so ga
ustanovili 3. marca leta 1870 za-
radi vse večjih in vse pogostejših
požarov. V 120 letih se je močno
razvilo — tako po številu članov
kot po tehnični opremljenosti.
Ob svojem visokem jubileju so
se skupaj z okoli 400 uniformira-
nimi gosti iz sosednjih gasilskih
društev, republike Hrvaške in Sr-
bije zbrali pred svojim novim ga-
silskim domom ob Natašini poti.
Slovesnost pa so združili s praz-
novanjem 16. dneva gasilcev ob-
čine Ptuj.
V počastitev obeh omenjenih
jubilejev so že v soboto, 8. sep-
tembra, ob Žnidaričevem nabrež-
ju izvedli veliko mokro gasilsko
vajo, na kateri so sodelovala sko-
raj vsa društva v občini ter gostje
iz bratske občine Krapina in ob-
čine Ormož. Posebnost vaje je bi-
la oskrba z gasilno vodo iz Dra-
ve.
Osrednja slovesnost pa je v ne-
deljo, 9. septembra, popoldne
privabila nekaj sto gasilcev od
blizu in daleč. Po slavnostni pa-
radi mimo gasilskega doma so se
zbrali v spodnjih prostorih doma
in ob njem. Vse je s pesmijo po-
zdravil moški pevski zbor gasil-
cev iz Hajdoš pod vodstvom Jo-
žeta Dernikoviča, dobrodošlico
pa je v kratkem nagovoru izrazil
tudi predsednik ^silskega dru-
štva Ptuj Štefan Canačič. Pred-
sednik ptujskega izvršnega sveta
Janez Lah je v slavnostnem go-
voru podprl prizadevanja gasil-
cev, pohvalil njihovo humano
poslanstvo ter se ob koncu zav-
zel za čimprejšnjo nabavo težko
pričakovane hidravlične gasilske
lestve za delo v višjih nadstrop-
jih. V imenu Zveze gasilskih dru-
štev občine Ptuj je govoril tudi
predsednik zveze Franc Simeo-
nov, kroniko društva pa je pre-
bral Tonček Rakuša.
Zatem so zaslužnim gasilcem
izročili občinska, republiška in
državna gasilska odlikovanja ter
jubilejna priznanja, proslavo pa
so popestrili s svečano predajo
ključev novega gasilsko-tehni-
čnega vozila, ki ga bodo potrebo-
vali predvsem pri posredovanju
v prometnih in elementarnih ne-
srečah.
Na osrednji nedeljski slovesnosti ob 120-letnici G D Ptuj je sodelovalo
več kot 400 uniformiranih članov in gostov. (Foto; IVI. Ozmec)
UMRL NA KRAJU NEZGODE
V	nedeljo, 9. septembra, ob
19.05 je po regionalni cesti od
Ptuja proti Lenartu vozil avtobus
KGP Avtopark Ptuj poklicni
voznik Zvonko Težak iz Ptuja. V
naselju Dolič, KS Destrnik, se je
s stranske ceste pripeljal na kole-
su z motorjem 20-letni Zvonko
Krajnc iz Levanjcev 29, KS De-
strnik. Avtobus je s sprednjim le-
vim delom trčil v voznika kolesa
z motorjem; ta je padel in se ta-
ko hudo poškodoval, da je na
kraju nesreče umrl.
TRUPLA V DRAVI
V	bližini ormoške bolnišnice je
v soboto, 8. septembra, med 16.
in 17. uro skočila v Dravo nezna-
na ženska. Gasilci in potapljači
njeno truplo še iščejo. Delavci
milice pa se še vedno trudijo, da
bi prepoznali moškega, ki so ga
gasilci po obvestilu ribičev v pe-
tek potegnili iz Drave pri Pobre-
škem mostu. Prav tako v petek
popoldne so v stari strugi Drave
v Krčevini pri Vurbergu našli
truplo starejše ženske; ugotovili
so, da gre za 70-letno J. I. iz Kr-
čevine pri Vurbergu.
FF
Tudi pasja šola se bo začela
Po uspešnem spomladanskem delu se člani Ki-
nološkega društva Ptuj po krajšem poletnem pre-
moru že vneto pripravljajo na aktivnosti v jesen-
skem času. Tako vabijo vse lastnike štirinožnih
prijateljev jutri, v petek, 14. septembra, ob 18. uri
na svoje vežbališče ob spustu Ranče v Budini k
vpisu v vse vrste tečajev za šolanje psov. Vpisovali
bodo v začetni in nadaljevalni tečaj ter v pasjo ma-
lo šolo, kamor vabijo lastnike psov, starih od 4 do
9 mesecev.
Zaradi zemeljskih del ob Ribiški poti je dovoz
do vežbališča v Budini možen mimo poslovne
zgradbe Elektra Ptuj ob stari strugi Grajene. Last-
niki psov, vljudno vabljeni!
Z inšpektorji v Sturmovce
Kot jezna gospodinja, ki čisti stanovanje, nekdo drug pa njeno delo izničuje z umazanimi čevlji, pri-
bližno tako so reagirali Zelni Ptuja na novico, da so v Šturmovcih, prav na mestih, ki so jih pred dobrim
tednom očistili, novi kupi smeti.
Poklicali so komunalne inšpektorje in novinarje, češ pridite pogledat, kakšen odnos imajo ljudje do
našega dela. Pa smo šli in se prepričali, da je ogorčenje Zelenih upravičeno. Našli smo povsem svež kup
smeti: odpadni gradbeni material, gnilo travo, novo embalažo ptujske mlekarne in razglednice. Razgledni-
ce z imenom, priimkom ter naslovom. Na ta naslov so šli inšpektorji, naredili zapisnik in naročili, da mo-
rajo odpadni material odstraniti do 15. septembra, sicer bo to naredila komunalna služba, račun pa bo ro-
mal na naslov z razglednice. Novih kupov je v Šturmovcu še več in morda bo povzročitelje odkril poostren
nadzor nad tem območjem. Navada je železna srajca; čeprav je umazana, je Pobrežani nočejo sleči.
JB
NOV HIPODROM PRI LENARTU
Zaresne konjske dirke
Po 26 letih so Lenarčani na pobudo Konjeniškega kluba Sloven-
ske gorice v rekordnem času obnovili nekdanji hipodrom Polena.
takoj, ko je bil nared, so pripravili tudi konjske dirke. V nedeljo je bi-
lo tam zelo prijetno: več kot osem tisoč obiskovalcev, vzdušje kot na
pravih konjskih dirkah, stave, predtekmovalna mrzlica, duh tradicije
ki je skoraj potonila v pozabo . . . (Več prihodnjič.)
V kasaškem programu sta bila najboljša 4-letna rjava kobila Deklica iz
mariborskega hleva in voznik Boštjan Plečko. V nastopu za dveletne ka-
sače je bil najboljši Kolt iz Ljubljane, v tretjem kasaškem nastopu je
zmagal Dekan, v četrtem pa je bila najboljša Ara iz Komende.
Foto: Bojan Mihelič
Tekst: d. 1.
Kolesarski maraton v Ptuju
v Ptuju bo v nedeljo, 16. septembra, velika kolesarska prireditev
v organizaciji Kolesarskega kluba Ptuj. Na programu bo tekmovanje
pionirjev za republiško prvenstvo v cestni dirki, ob deseti uri pa bo
start velikega in malega maratona izpred okrepčevalnice HIT v ulici
5. prekomorske brigade. Vabljeni so vsi kolesarji ne glede na to, ali
imajo športno ali navadno kolo.	^
Praznovali bodo v KS
Rogoznica
Za praznično soboto so se odločili tudi v krajevni skupnosti he-
roja Lacka Rogoznica. 15. praznik bodo pripravili na igrišču TVD
Partizan Rogoznica. Če bo vreme slabo, bo slovesnost s slavnostno
sejo v domu Slovenjegoriške čete. Pričeli jo bodo ob 15. uri.
Krajevna skupnost je v goste povabila predstavnike pobratene
KS Banja iz občine Arandjelovac.
16. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA
Koncert za kljunasto flavto
Nocoj bo v viteški dvorani ptujskega gradu svojevrstna glasbena
prireditev. Ob dvajseti uri bodo nastopili Klemen Ramovš s kljunasto
flavto, Volodja Balažorsky z violino, Tomaž Sever z violončelom in Hin-
ko Haas za klavirjem ali čembalom. Izvajali bodo dela sodobne sloven-
ske glasbe.
Igrali bodo tudi na dva instrumenta iz ptujske glasbene zbirke —
na spinet in klavir.
Klemen Ramovš je eden mlajših glasbenih ustvarjalcev.
Ukvarja se z glasbo za kljunasto flavto iz dobe renesanse, baro-
ka, vse do sodobne glasbe. Nastopa kot solist ali v komornih za-
sedbah. Pod njegovim vodstvom deluje v Radovljici šola za sta-
ro glasbo.
Po Zakonu o varstvu osebnih
podatkov (Uradni list Republike
Slovenije, št. 8/90) so osebni po-
datki občanov tajni. Objava je
možna le s privolitvijo posamez-
nika, za umrle pa s privolitvijo
njihovih svojcev.
Iz tega izhaja, da bi bilo po-
trebno svojce, ko pridejo prijavit
smrtni primer, vprašati, ali dovo-
lijo objavo v časopisu, enako
matere v porodnišnici, zaročenci
pa bi se ob sklenitvi zakonske
zveze morali o tem izjasniti. Ker
je to praktično nemogoče naredi-
ti, podatkov, ki jih je vsebovala
osebna kronika, ni možno obja-
vljati.
Obvestilo
Obveščamo Ptujčane in
okoličane, da bo zaradi sho-
da, ki ga pripravljajo Sloven-
ski krščanski demokrati v so-
boto, 15. 9. 1990, ves dan
zaprt prostor na parkirišču na
Vodnikovi ulici in Trgu svo-
bode za vsa motorna vozila.
Pripravljalni
odbor SKD
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.