GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM 15. APRIL 1977 ŠTEVILKA 4 LETNIK 16 ' pokal * drugič Stenmarkov in naš Begunje 1. IV. 1977 — Kot smo brali v dnevnem časopisju, je Elan obiskal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ tov. Stane Dolanc s svojimi sodelavci. To je bil obisk dosedaj najvišjega predstavnika SFRJ v Elanu Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Slane Dolanc v Elana Razgovori so potekali o našem delu in naporih na področju proizvodnje športnih Izdelkov. Na kraju so si gostje ogledali proizvodnjo smuči in čolnov .! pokol drugič Steomorkov in noš Finale tekmovanj v alpskih disciplinah za svetovni pokal sezone 1976/77 je bil v Sierri Nevadi — Španija, v dneh od 24. do 27. 3. 1977. Ingemar Stenmark je drugo leto zapovrstjo v končni razvrstitvi dosegel prvo mesto in svetovni pokal. Priboril si ga je z briljantnimi vožnjami v slalomu, s serijo nastopov brez primere v zgodovini alpskega 34528 YU ELAN Fs ur. 10.895 23. 3. 1977 fv/gn V roke G. Generalnemu direktorju Vojsku K PONOVNI OSVOJITVI SVETOVNEGA POKALA VAŠEGA FANTASTIČNEGA TEKMOVALCA STENMARKA VAM IZ SRCA ČESTITAMO IN UPAMO DA BOSTE V SIERRI NEVADI PRAZNOVALI VELIKO ZMAGO. MONTANA ŠPORT INNSBRUCK premalo Slovencev in Jugoslovanov zaveda. V Elanu moramo biti na ta rezultat ponosni in veseli, da smo skozi svoje ime pripomogli tudi k ugledu Jugoslavije. Še posebej pa je razveseljivo, da ni več zbiralec točk za svetovni pokal samo tuji voznik na naših smučeh, temveč je to uspe- lo tudi »domačemu« jugoslovanskemu tekmovalcu Bojanu Križaju. Tudi rezultati še mlajših tekmovalcev na naših smučeh iz jugoslovanskih vrst so razveseljivi. Lahko trdimo, da je takšnim rezultatom po svojih močeh pripomogel tudi Elan s svojo podporo in kvaliteto. Iz tega razloga se vsem sodelavcem toplo zahvaljujem ob zaključku te zimske sezone in pozivam vse k še boljšemu in skladnejšemu ter zavzetemu delu, kajti ob vstopu na svetovni oder in zaradi tega uspeha postaja konkurenca med Elanom in vsemi ostalimi proizvajalci še ostrejša in hujša, ker velika Imena, med katera prodira tudi Elan, prinašajo tudi velike obveznosti. V pri- Na domačem terenu je Stenmark pokazal vse znanje in sposobnosti In si pri tem nabral dodatne točke za svetovni pokal smučanja in seveda z zmago v tej disciplini. Izdatno zalogo točk pa je primaknil tudi z drugim mestom in s tem s srebrno medaljo v veleslalomskih nastopih, kjer Je v desetih tekmah zaostal za 9 točk za zmagovalcem H. Hemmijem. Z zaključkom te sezone je tako Ingemar dosegel že 21 zmag v tekmah za svetovni pokal in se tako hitro približuje potrditvi napovedi poznavalcev alpskega smučanja, ki mu pripisujejo mesto enega največjih smučarjev vseh časov. Njegov izredni talent in borbenost ter psihična uravnovešenost in trdnost so neverjetni. Trener italijanske reprezentance Cotelli je na avstrijski televiziji menil, da zato ni čudno, da imajo ne samo italijanski, temveč vsi tekmovalci Stenmarkov kompleks. Ta dosežek je še tem večji, če upoštevamo, da je v primerjavi z drugimi svetovnimi asi Ingemar Imel zaradi služenja vojaškega roka manjše možnosti treniranja. Poleg naštetih osebnih lastnosti je k odličnemu uspehu pripomogla tudi oprema, pri čemer so smuči odločilne. Zato si lahko ponovno predstavljamo, da je bila ob dviganju švedske zastave na zmagovalni oder dvignjena tudi jugoslovanska za vrhunski dosežek v proizvodnji. Koliko Elanovih konkurentov se je borilo za potrditev svoje kvalitete in koliko dolgoletnega umskega in fizičnega napora v Elanu je bilo potrebnega za to, se na žalost vse hodnosti nas bo zato reševalo le dobro delo, z velikimi napori na področju konstrukcijske in tehnološke kakovosti ter enotna hotenja 34518 YU ELAN FS. 2116 DKFM. Fi/K 1977-03-22 V roke G. Gen. dir. Vojsku IDEALNA KOMBINACIJA ZELO DOBRIH SMUČI IN ZELO DOBREGA VOZAČA VAM JE ZOPET PRINESLA V SMUČARSKEM TEKMOVALNEM ŠPORTU NAJVEČJI USPEH — PONOVNO OSVOJITEV SVETOVNEGA POKALA. RADI BI VAM IN VAŠIM SODELAVCEM PRISRČNO ČESTITALI. — ISOSKI kolektiva v dobrobit nas vseh. Kot nihče, tako tudi Elan ni dosegel popolnosti, ki je ne bi bilo moč še Izpopolnjevati ln izboljševati. K večji kvaliteti, produktivnosti, umnej-šemu in gospodarnejšemu delu lahko in mora prispevati vsak sodelavec Elana, kajti le skupni rezultat je dober In le ta šteje. Zato naj bodo naši dosedanji uspehi vodilo in premislek za naša še boljša hotenja v dobrobit naše družbe kot celote, jugoslovanskega športa ln našega kolektiva. Dolfe VOJSK Si er ra Nevada 1977 Pogorje Sierra Nevada leži na skrajnem jugu Španije in se dviga neposredno iz mesta Granade do 3470 m visoko. Zelo velika sprememba v višinski razliki ter ostalih podnebnih prilikah je za vsakega prišleka napor, ki so ga morali nekateri udeleženoi finalnih tekmovanj za svetovni pokal precej drago plačati. Še precej višje od mesta Granade, ki leži na približni višini 400 m, so sedaj zorele pomaranče in je bila pravkar trgatev. Nad tem so daleč v višini bili razporejeni olivni gaji, prepolni oliv. Brez pravega prehoda je nato področje redkih trav in grmičja, kot bi gledal naše jadranske otoke, s poizkusi zasaditi nekaj iglavcev, ki pa ne uspevajo dobro. Po 40 km iz Granade navzgor je nato v soteski z zaobljenimi hrbtišči naselje večjih in manjših hotelov — kraj So-lynieve na višini približno 2200 metrov. Tu so tudi spodnje po- staje več žičnic, tu pa je tudi pričetek enega največjih smučarskih področij Evrope. Severna pobočja, ki se sorazmerno počasi spuščajo proti Granadi so zelo prostrana in idealna za družinsko smuko. Kot pri našem Velebitu pravzaprav nimaš občutka, da si priplezal tako visoko, saj je s severne strani zelo položno, na jug proti morju pa strmine prepadno padajo do morja. V zaselku hotelov s preko 6000 posteljami so bili v dneh tekmovanj za svetovni pokal nastanjeni tekmovalci, fukcio-narji, novinarji in gostje. Krasno vreme je pripomoglo k dobremu vzdušju. Pravzaprav ni bilo več naj hujše nervoze, saj je bilo v ženskem in moškem delu tekmovanja praktično že vse odločeno. Za izid tekem veste iz dnevnega časopisja. Dodati bi bilo le potrebno, da je bilo to letos najvišje ležeče tekmovanje na sve- tu in da so bili zaradi tega tekmovalci izredno utrujeni. Po paralelnem slalomu so pričele zaključne slovesnosti s proglasitvami moških dn ženskih zmagovalcev v vseh disoi-plinah, kombinaciji in tekmovanju za svetovni pokal. Pred tem so se po strmini paralelnega slaloma spuščali paroma tekmovalke in tekmovalci po približni moči ali FIS točk ali točk za svetovni pokal. Slika je bila izredna, topla prijateljska. Kot poslednja sta se v areno spustila tudi letošnja zmagovalca za svetovni pokal Morerojeva in Stenmark. Poziranje novinarjem in podelitev raznih priznanj ter pokalov in medalj je trajalo dve debeli uri, s čimer je bil od vseh verjetno najbolj nezadovoljen Stenmark. Venomer je nekako iskal, da bi se vsemu izognil, ker ni igralec in da bi se vendarle že priključil svojim — materi, očetu in bratu, ki so nanj čakali. Toda konca še ni bilo videti, ker je moral še na intervju za švedsko radio-tele-vizijo, nato pa še za avstrijsko. Po tem zaključku je malce večja skupina smučarjev od-smučala s prizorišča paralelnega slaloma, to je s srednje postaje h hotelom, kakšnih 800 m nižje. Zame je bila prilika vide- ti oba Mahra, Neureutherja, Mittermaierjevo, Stenmarka, Jakobssona v prosti vožnji edinstveno doživetje. Šele tu je prišlo do izraza njihovo znanje in razllika med nami, navadnimi nedeljskimi smučarji. Neverjetna je visoka meja človeškega znanja, kadar le-to ni pod težo odgovornosti javnega nastopa. Tega ne bomo pozabil. Prav tako se bo še dolgo vredno spominjati prisrčne kratke slovesnosti, ko sem v imenu Elana Stenmarku, kot priznanje za doseženo prvenstvo v svetovnem pokalu, izročil miniaturno zlato smučko ob prisotnosti preko 100 novinarjev, funkcionarjev in njegovih staršev. Večkrat sem bil z In-gemarjem skupaj, vendar tako prijetno presenečenega in veselega še nisem videl, čeprav se je sicer slabo počutil in so bili njegovi nastopi zadnji dan vprašljivi. Kot že dva dni prej so bili v ponedeljek zjutraj vsi udeleženoi smučarskega oirkusa silno veseli, da se lahko vrnejo na svoje domove. Tako smo skupaj s čarterskim letalom poleteli iz Granade do Ziiricha, od tam pa vsak proti svoji domovini. D. Vojsk ELNSI Trgovina s športnimi izdelki, med katerimi so tudi Elanove smuči v Slerri Nevadi v Španiji Ob dnevu ustanovitve OF 27. aprilu in ob prazniku dela 1. maju |! čestitamo in želimo vsem obilo delovnih uspehov !| Letošnji trojni praznik 40-letnica ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ ter 85. rojstni dan našega dragega maršala Leto 1937, ki sovpada s prihodom tovariša Tita na čelo KPJ in 7. ustanovitvijo KPS ter njegovo 85-letni-co, je imelo izreden zgodovinski pomen za razvoj in konsolidacijo KPJ in za nadaljnji revolucionarni razplet dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Če je za obdobje šestojanu-arske diktature značilna slabitev partije zaradi množičnih ubojev in obsodb komunistov in končno umik vodstva KPJ v tujino vidimo, da so se razmere po letu 1937 nekoliko izboljšale. V decembru 1936. leta se je v Jugoslavijo vrnil Josip Broz Tito, ki je kot organizacijski sekretar prevzel vodstvo KPJ. Skupaj z vodilnim partijskim aktivom je pospeševal organizacijsko in idejno izgradnjo monolitne partije, ki naj bi se čvrsto povezovala z delovnimi ljudmi. Razvoj političnih razmer doma in v svetu sta terjala, da partija s svojo dejavnostjo pospeši proces spajanja in čedalje bolj množičnih akdj delavcev, kmetov in inteligen-tov v enotno splošno revolucionarno gibanje, ki naj bi se razvilo v prevladujočo politično silo v državi. Ena najvažnejših organizacijskih nalog CK KPJ v tem času je bila tudi ustanovitev KP Slovenije in Hrvatske, kar je hkrati jasno izražalo stališče KPJ do nacionalnega vprašanja. Ustanovni kongres KPS je bil 17. aprila 1937 na Čebinah nad Zagorjem. Na njem so sprejeli manifest ustanovnega kongresa in izvolili centralni komite. V manifestu je izražena osnovna politična usmerjenost slovenskega revolucionarnega gibanja — združitev boja proti fašistični nevarnosti od zunaj z bojem za radikalne notranje demokratične spremembe. Ta dogodek je bil izrednega pomena za celoten slovenski in jugoslovanski prostor in za KPJ še posebej. Po skoraj dveh desetletjih lu-dih bojev, uspehov in udarcev, ki jih doživljala KPJ v Sloveniji, je kongres dokazal, da je delavski razred sposoben prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred potrdil že v najrazličnejših političnih manifestacijah, kot je bil shod Svobod v Celju 1935. leta in v velikih stavkovnih gibanjih od leta 1935 dalje. Manifest ustanovnega kongresa KPS pomeni temelj programa Ljudsko frontovskega gibanja, ki je kasneje preraslo v OF slovenskega naroda, in naprej v SZDL. Temeljne misli manifesta so se uresničevale v procesih, ki smo jim priča vse do današnjega dne. Predvsem je to zaupanje v ljudske množice in njihovo moč, ki se je potrdila v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji ter v graditvi samoupravnega socializma. Nadalje je manifest poudaril, da so zavezniki malih in zatiranih narodov v boju za njihovo varnost in neodvisnost demokratič ne sile vseh narodov, danes pa se ta politika izraža v našem boju za enakopravnost, neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Že sama ustanovitev KPS kot sestavnega dela KPJ izraža takšno reševanje nacionalnega vprašanja, ki podpira vsestranski razvoj slehernega naroda in hkrati nasprotuje vsakemu nacionalizmu, separatizmu ali državnemu centralizmu, reševanje, ki je značilno za našo današnjo državno ureditev. Prav je, da zajamejo proslave 40-letnice vso našo deželo ;saj so stvar vsega slovenskega naroda. Osrednja proslava za našo občino bo tradicionalno delavsko prvomajsko srečanje na Sobcu. Ob tem jubileju bo izšla tudi posebna publ: kacija, ki bo iz različnih zornih kotov skušala predstaviti jubilejna dogodka. Proslava pa je bila že tudi 24. 3. 1977 na samih Čebinah, na kraju ustanovitve slovenske partije. Na tej proslavi je sodeloval tov. Miha Marinko, ki je bil med ustanovitelji leta 1937. Ostale proslave pa se razvrščajo takole: 1. Od 1. marca do 25. maja 1977 v KS in delovnih organizacijah: slav- Razmišljamo o Za nadaljnje perspektivne možnosti povečane prodaje je sedanja proizvodnja smuči v Elanu občutno premajhna. Zato se iščejo izhodi iz te situacije: a) povečanje kapacitet v Elanu s porastom produktivnosti z izpopolnitvijo strojev in naprav in izboljšano tehnologijo, le z manjšim številom novih delovnih mest, ker v okolici ni več na razpolago dovolj delovne sile. b) Oddajo naročil smuči enostavnejše izvedbe kooperantom. c) Ustanovitev nove tovarne izven meja Jugoslavije, kjer bi bili za to dani najboljši pogoji. Za ta slednji ukrep se nam nudi edinstvena priložnost ustanoviti novo podjetje na slovenskem Koroškem v St. Jakobu, kjer so že na razpolago prostori, ki bi jih lahko odkupili ali vzeli v najem. Prednosti, ki pri tem nastopajo so med drugim: — da je to zelo blizu Elana, — da je tam na razpolago dovolj delavcev — da bi bila pri tem dosežena ugodnost zmanjšanja uvoza materialov iz Avstrije z velikim deviznimi in uvoznimi problemi, ki so s tem povezani, gotove izdelke smuči pa tako izvažamo v mnogo dežel po svetu, da bi s tem poživili plas-man naših izdelkov v Avstriji, kjer ga je do zdaj zelo malo, itd. Za začetek se predvideva obdelava polizdelkov poliuretan smuči v zadnjih dveh fazah, kasneje pa kom- nostne seje OOZK, delovni sestanki, razgovori z revolucionarji, knjižni večeri, nastopi amaterskih skupin, usmerjeni pohodi delovnih ljudi in mladine — športni dnevi, sindikalni izleti ter tekmovanja, prikazi filmov, obiski galerij, muzejev, razstav, spomenikov in krajev znanih iz zgodovine revolucionarnega delovanja, seminarji, kvizi znanja, šolske naloge in spisi z ustrezno tematiko, ustrezni članki v tovarniških in šolskih glasilih, srečanja aktivistov z mladino ipd. 2. Od 1. aprila do 25. maja 1977 bodo proslave na občinski in regionalni ravni. 3. — 13. aprila 1977 bo v Ljubljani razširjena seja CK ZKS na katero bodo vabili tudi predvojne komuniste. 4. V Trbovljah bo revirska proslava v soboto, 16. aprila 1977. Na Čebinah bo sprejem Titove štvafete in srečanje predvojnih komunistov. novem podjetju pletna proizvodnja nekaj tipov poliuretanskih smuči 7. maksimalno kapaciteto 100.000 parov smuči letno. V ta namen bi Elan sklenil dru-žabniško pogodbo, na podlagi katere bi se s skupnim vlaganjem ustanovilo to podjetje. Po predlogu bi v to vlagali: — Elan 49 % sredstev, — avstrijski partnerji 21 % sredstev, — Nordek Holding Švica 30 % sredstev, s tem, da bi Elan kot najmočnejši partner imel pri vodenju in gospodarjenju odločujoči vpliv in bi vpeljal tehnologijo in organizacijo poslovanja. V zvezi s tem je DS DO ELAN sprejel naslednje sklepe: 1. DS DO Elan sprejema elaborat o ekonomski upravičenosti ustanovitve podjetja v Avstriji s poročilom o dejavnostih bodočega podjetja in sicer v tekstu, ki je bil predložen na seji delavskega sveta. 2. Elan sklene (ob svoji udeležbi 49%) s tujimi partnerji: — AVSTRIJSKIMI PARTNERJI — 21 °/o udeležbe — NORDEK HOLDING — ŠVICA — 30 % udeležbe družabniško pogodbo na podlagi katere se s skupnim vlaganjem ustanovi podjetje v Avstriji. Poslovni predmet podjetja bo: proizvodnja in prodaja športnih artiklov in športne opreme, izvoz in uvoz športnih artiklov, proizvodnja reprodukcijskega materiala, izvoz in uvoz reprodukcijskega materiala, strojev in rezervnih delov za proizvodnjo športnih artiklov. Firma podjetja bo: SPORTART1KELERZUEGUNGS UND HANDELGESELLSCHAFT 111. b. H. Sedež: CELOVEC 3. Za vodenje postopka v zvezi 7. ustanovitvijo podjetja v Avstriji in za dogovarjanje z družabniki, ki bodo ustanovili skupno podjetje ter Še enkrat: Stenmark je bil našega darila in priznanja nad vse vesel. urejanje vseh drugih zadev s tem v zvezi pooblašča delavski svet delovne organizacije glavnega direktorja delovne organizacije Dolfeta Vojska. 4. Za naložbe v Avstriji se pri Ljubljanski banki Ljubljana pod pogoji, kot so sprejeti v poslovni politiki Ljubljanske banke, sklene kreditna pogodba. Za podpis kreditne pogodbe se pooblasti glavnega direktorja delovne organizacije Dolfeta Vojska. 5. Delavski svet sprejema program vračanja ustvarjenega dobička iz Avstrije v Jugoslavijo po sledeči dinamiki: — leta 1977 0 — od leta 1978—86 11—12% vloženih sredstev letno, kar je v skladu s predloženim programom, ki je sestavni del Elaborata o ekonomski upravičenosti ustanovitve podjetja v Avstriji. 6. Delavski svet odobrava za pripravo pravno-ekonomske in tehnične dokumentacije v zvezi z ustanovitvijo podjetja v Avstriji okvirna sredstva v višini 200.000 A SCH. 7. Strokovne službe naj pripravijo oz. izdelajo osnutek družbene pogodbe s tujimi partnerji in osnutek statuta podjetja v Avstriji in sicer tako da bo v navedenih aktih določeno, kateri bistveni pogoji po našem predlogu morajo biti v vsebini teh aktov. 8. Pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu naj se vloži zahteva za pridobitev mnenja Zvezne gospodarske zbornice o tujih partnerjih. 9. Kontrola materialnega in finančnega poslovanja podjetja v Avstriji se zagotovi z izdajo pooblastila pristojni enoti SDK, da preko finančnega strokovnjaka v tujini nadzira poslovanje podjetja v Avstriji. Naši trgovski predstavniki iz daljne Japonske so se podrobno zanimali za tehnologijo proizvodnje smuči. Pri nas so gostovali nekaj dni. Razmejitve med IOZD SAMOUPRAVNI SPORAZUM o razporeditvi sredstev pravic in obveznosti med TOZD-i v okviru delovne organizacije V prejšnji številki Naše smučine smo obravnavali vprašanja v zvezi z načinom neposrednega odločanja delavcev v določenih samoupravnih sporazumih, predvsem o sam. sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD-i ter o sam. sporazumu o združitvi dela delavcev v temeljno organizacijo. V tem sestavku se bomo zadržali največ na obrazložitvi nadaljnjega postopka glede na sedanje stanje v katerem se delovna organizacija nahaja. Vsi delavci v Elanu so namreč seznanjeni s tem, saj so že v decembru lanskega leta na zborih sprejemali sklepe o organiziranju novih TOZD-ov- da je postopek reorganizacije celotne delovne organizacije v teku. Brez dvoma ta postopek zahteva dalj časa, sploh pa glede na to, da je bil v novembru lansko leto sprejet zakon o združenem sredstev, pravic in obveznosti, bo s tem ustvarila enega od osnovnih elementov oz. sestavnih delov prvega samoupravnega sporazuma, ki ga bodo delavci v okviru naših TOZD sprejemali z referendumom. Povedati je namreč treba, da delavci v okviru TOZD-ov v naši delovni organizaciji razporeditev sredstev, pravic in obveznosti v obliki posebnega samoupravnega sporazuma sprejemajo z osebnim izjavljanjem tako da vsak delavec posebej z glasovalnim lističem glasuje Za ali Proti predlogu. Ta samoupravni sporazum je lahko poseben akt ali sestavni del samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo ELAN Begunje. Sredstva, pravice in obveznosti se med temeljne organizacije združenega dela lahko razdelijo le v skladu s 333. členom zakona o združenem delu. Zakon v navedenem členu določa osnovne principe razdelitve pravice, sredstev in obveznosti. Razdelitev poteka takole: melj ne organizacije, na katere je bil promet prodaje storitev opravljen. Sredstva skupne porabe se razdelijo v sorazmerju s številom delavcev v posamezni delovni organizaciji. Vendar se tako razdeljena sredstva, glede na to da gre za solidarnostna sredstva, ponovno združijo v skupen sklad, s katerim delavci v vseh TOZD soglasno gospodarijo na nivoju delovne organizacije. To so bili osnovni principi razporeditve sredstev, pravic in obveznosti med TOZD-e, ki jih bo morala upoštevati finančna služba pri pripra- vi podatkov, kakor tudi člani komisije pri pripravi predloga samoupravnega sporazuma. K tem izvlečkom iz zakona o združenem delu bi kazalo dodati še nekaj splošnih ugotovitev in navodil ter pojasnil, ki naj delavcem v razumljivi obliki razjasnijo položaj pri reorganizaciji in usklajevanju notranje organizacije z Zakonom o združenem delu. Brez dvoma je nesmiselno šteti, da gre pri delitvi delovne organizacije na več temeljnih organizacij za ustvarjanje podjetja v podjetju, oz. za delitev delovne organizacije, ki bo prinesla samo stroške, nikakor pa ne korist. Vsakomur v okviru delovne organizacije mora biti jasno, kakšen je pomen temeljne organizacije. Temeljna organizacija sama po sebi brez delovne organizacije v skladu z zakonom o združenem delu sploh ne more obstajati. Temeljna organizacija združenega dela je namreč osnovna oblika in mesto, kjer delavci, ki v njej delajo, uresničujejo svoje družbeno eokonomske pravice in svoje samoupravne pravice in jasno, kar je vedno premalokrat poudarjeno, opravljajo svoje delovne in druge samoupravne dolžnosti. V okviru vsake temeljne organizacije delavci delajo in s tem ustvarjajo dohodek in ga jasno tudi v okviru temeljne organizacije ugotavljajo ter razporejajo v skladu z zakonom. Temeljna organizacija pa je samo en del delovne organizacije. Le delovna organizacija kot celota kot skupek interesov delavcev v vseh temeljnih organizacijah in skupnih služb v delovni organizaciji ELAN Begunje, je lahko kot enota uspešen konkurent na konkurenčnem mednarodnem trgu s področja proizvodnje športnih rekvizitov. Delovne organizacije torej ne delimo, pač pa jo le organiziramo tako, da bomo delavcem v neposredni proizvodnji v okviru posameznih temeljnih organizacijah temeljni organizaciji približali možnost za odločanje ter druge dolžnosti in pravice s tem pa tudi izboljšali našo konkurenčnost in sposobnost gospodarjenja. Povedano torej pomeni, da le enotno in skupno planiranje nadaljnjega življenja ELANA, skupno planiranje proizvodnje, prodaje in skupno nastopanje na tržišču v Jugoslaviji in navzven, medsebojno sodelovanje znotraj delovne organizacije in navzven, nuditi delavcem v ELAN-u zadostno socialno varnost in upanje na vsaj enake če že ne boljše uspehe v bodočnosti. Da pa bo to izvedljivo, moramo brez dvoma najprej formirati kot osnovno celico tega našega nadaljnjega razvoja vse temeljne organizacije na njihovem uspešnem poslovanju in združevanju v delovno organizacijo pa graditi boljšo bodočnost vseh delavcev v ELAN-u. Dipl. iur. Blaž Jakopič Karakter! i Zaposlovanje invalidov v Elanu jj NAVDltfENJK ISKANJE KRIVCEV KAZHCYA1.'JE KKDTI »HIII delu, ki je določene stvari rešil drugače, kot je bilo predvideno z njegovim osnutkom. Predvsem je pomembno seznaniti delatce s tem, da je ena bistvenih akcij pri organiziranju novih temeljnih organizacij, da delavci takoj po pravnomočnosti sklepa o organiziranju TOZD-ov na delegatski osno- vi imenujejo posebno komisijo, ki bo v okviru postopka reorganizacije sestavila predlog o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljne organizacije, ki so nastale na novo. Taka komisija, kakršno zahteva zakon o združenem delu, je bila na zadnjih zborih delavcev v mesecu januarju potrjena. V komisijo so bili na ta način izvoljeni naslednji delegati: Renko Branko, Legat Marjan, Kos Marjan, Berce Jože, Pintar Drago, Arh Silva in Iskra Julijana. Podani so torej pogoji, da izvoljena komisija na podlagi podatkov, ki jih pripravi finančni sektor v skupnih službah, sprejme ustrezen predlog razporeditve sredstev, pravic in obveznosti. Za izdelavo ustreznega predloga je bilo brez dvoma potrebno počakati, da je bil izdelan zaključni račun za leto 1976 in na podlagi tega zaključnega računa je v finančnem sektorju potekala priprava vseh potrebnih podatkov, ki jih mora imeti komisija na razpolago, da predlog razporeditve sredstev lahko sprejme. Ti podatki so sedaj v glavnem že pripravljeni, v bližnji prihodnosti se bo prej imenovana komisija morala sestati ko bo sprejela predlog za razporeditev Osnovna sredstva se razporedijo na temeljne organizacije tako da se dodelijo tisti temeljni organizaciji, v kateri delavci delajo s temi sredstvi oz. se v primeru, če z istimi sredstvi delajo delavci dveh ali več temeljnih organizacij določ:.jo ustrezni idealni oz. realni deleži. Obratna sredstva v blagu in drugih stvareh se razporedijo med temeljne organizacije v sorazmerju z njihovo uporabo v preteklem letu, oz. v sorazmerju s planom za uporabo teh sredstev v tekočem letu. Na podoben način se razporede tudi sredstva v nedokončani proizvodnji in v neprodanem blagu. Ta sredstva se razporedijo tako da se dodelijo tisti temeljni organizaciji, v katero proizvodno dejavnost spadajo goto- vi proizvodi oz. kateri proizvod so sredstva za prodano blago oz. opravljene storitve. V primeru, da je v storitvah oz. v proizvodih, ki so bi- li prodani, združeno delo več temeljnih organizacij, je to potrebno ugotavljati v skladu z zakonom it?, določbami, ki urejajo razporejanje skupaj ustvarjenega prihodka. Obratna sredstva v denarju in druga denarna sredstva se razporedijo v sorazmerju s prispevkom k ustvarjanju dohodka pred delitvijo sredstev, upoštevajoč amortizacijo in druge osnove. Pravice in obveznosti do drugih, ki se nanašajo na patente, licence in druge pravice, se razporejajo na tiste temeljne organizacije, ki patente, licence in druge pravice uporabljajo. Obveznosti iz prometa blaga in storitev (dolžniki, upniki) se razporedijo na tiste te- Invalldne osebe, njihovo zaposlovanje, problematika In novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb V naši delovni organizaciji je zaposlenih 36 invalidnih oseb, Kar glede na skupno število zaposlenih pomeni 4,09 »/o. Od tega skupnega števila je 29 delovnih invalidov in sicer 23 delovnih invalidov, ki jim je prizhana III. kategorija invalidnosti, kar pomeni pravico do drugega ustreznega dela, ker svojega dotedanjega del la delavec ni bil sposoben več opravljati iz zdravstvenih razlogov. S priznanjem III. kategorije invalidnosti je invalidni osebi priznana tudi pravica do nadomestila osebnega dohodka, v kolikor bi bil osebni dohodek drugega dela nižji od osebnega dohodka njegovega dotedanjega dela. Šestim delovnim invalidom pa je priznana delovna invalidnost II. kategorije, kar daje pravico do skrajšanega delovnega časa, t.j. do 4 urne zaposlitve, ker delavec ni bil več sposoben opravljati svojega dela polni delovni čas. S to kategorijo invalidnosti pridobi delavec tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka za preostale 4 ure. Sedem pa je invalidnih oseb, z različnimi telesnimi okvarami, od 15 % do 40 %, ki pa niso povzročile večje delovne nesposobnosti. Po posameznih temeljnih organizacijah so invalidne osebe razporejene takole: v TOZD športni rekviziti je zaposlenih 26 invalidnih oseb, kar pomeni 4,28 °/o delavcev, glede na skupno število delavcev v tej TOZD. V TOZD Institut ELAN je zaposlena 1 invalidna oseba, kar je 3,12 °/o vseh delavcev, v delovni skupnosti skupnih služb, pa je zaposlenih 8 invalidnih oseb, kar da 3,70 % delavcev delovne skupnosti. Navedeni odstotki kažejo na precejšnjo izenačenost v zaposlenosti invalidnih oseb po posameznih TOZD (po stari organizacijski strukturi). Ce bi ugotovljali število invalidnih oseb glede na to, v kateri TOZD je invalidnost nastala, bi bila TOZD športni rekviziti na prvem mestu. Vendar se invalidne osebe nato zaposlujejo tudi v ostalih dveh delovnih enotah ker so dela tam le fizično manj zahtevna. Pri zaposlovanju invalidnih oseb se kadrovska služba, skupaj s socialno in zdravstveno službo ter vodjem dejavnosti ali proizvodnje poskuša držati stališča, da vsaka TOZD sama najde drugo ustrezno delovno mesto oz. zaposli svojega delavca, ki je postal delovni inva- (Nadaljevanje na 8. strani) Sierra Nevada: Najdragocenejši avtogram od Stenmarka »smučarskemu invalidu« mm ! " | I Po zmagi v veleslalomu v Solynievu na Sierra Nevadi, čestitata Ingemarju dve lepi andaluzijski dekleti /masoslavje Lepa športna gesta: kralj smuka Franc Klammer dviga roko Stenmarku, zmagovalcu svetovnega pokala Trofeja EVIAN 1976/77 ponovno v rokah slovitega smučarja, Šveda Inge-marja Stenmarka Na zmagovalnem odru to pot z zmagovitimi smučmi: Stenmark med bratoma Hemml, Heiniem (drugi) in Christianom (tretji) Eden naj lepših Stenmarkovih posnetkov: ON in IMPULS sta prislužila naj višje odlikovanje. Dva najoija Stenmarkova sodelavca: Vogelnik ln Nogler Na prizorišču od leve: Vojsk, Vogelnik, Stenmark, Nogler in Svensson NBfl? iwB m >1 ' C/aS2w/iJi/o^ //4ŠJ SMc/č/4,4 T*w. ■čf**!'- CH75 7^0 v Srečna Stenmarkova družina na slavnostni razglasitvi sina za zmagovalca Miniaturna zlata smučka RC — darilo Elana za drugič osvojeni svetovni pokal Zaposlovanje... (Nadaljevanje s 5. strani) lid. Le v izjemnih primerih, ko v lastni TOZD ni ustreznega dela, iščejo rešitev v drugi TOZD. Izkušnje so namreč pokazale, da se delavci, ki so postali invalidi, težje znajdejo, če so razporejeni na delo v drugo delovno enoto. Že drugo delovno mesto, ki se običajno bistveno razlikuje od njegovega prejšnjega, zahteva od delavca precej prizadevnosti in sposobnosti prilagajnja, če pa je pri tem spremenjeno še delovno okolje, pogoji dela in so vsi sodelavci novi, bo invalidna oseba težje uspela. Pri iskanju ustreznih delovnih mest mine vedno nekaj časa in invalidna oseba, ki čaka na rešitev, je najpogosteje ta čas v bolniškem staležu. Da se s tem po eni strani zvišujejo stroški bolniške odsotnosti, po drugi strani pa povzroča izpad proizvodnje, najbrž ni treba posebej poudarjati. Res je, da lažjih del za delavce, ki imajo okvare na zgornjih okončinah ali v križu in delovnih mest, kjer bi delavke z okvarami na nogah lahko sedele, v naši DO ni veliko, ali pa so že zasedena. Ravno tako je z delovnimi mesti, kjer bi lahko delali delavci z okvarami dihalnih organov. Pri tem pa je delavcev z zgoraj navedenimi okvarami vedno več, zato bo treba najti način za hitrejše in uspešnejše zaposlovanje invalidnih oseb. V vseh delovnih enotah bi morali več. delati na preurejanju in prilagajanju delovnih mest sposobnostim in zmožnostim invalidnih oseb. Med delavci, tudi med vodstvenimi, je še zelo razširjeno mnenje, da je invalid delavec, ki je vedno bolan in morajo zanj delati drugi. V večini primerov, pa je zdravljenje invalida, ki ima že priznano invalidnost, zaključeno in njegova preostala delovna sposobnost ugotovljena. Glede na to, se njegovo zdravstveno stanje in delovna sposobnost ne bosta več bistveno spremenili. Poleg tega so strokovnjaki tudi ugotovili, da večina invalidov svojo telesno pomanjkljivost kompenzira z večjo prizadevnostjo in pridnostjo in so pri delu enako uspešni kot drugi delavci, če ne še bolj. Novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki je začel veljati s 1. januarjem letos, izhaja iz temeljnega stališča, da se invalidne osebe zaposlujejo v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih. Invalidne osebe je torej treba zaposlovati v normalnem delovnem okolju, če je to le mogoče, glede na njihovo delovno zmožnost in zdravstveno stanje. Glede na to zakon zadolžuje organizacije združenega dela, da prirejajo delovna mesta ustrezno sposobnostim in zmožnostim invalidne osebe. Tudi pri programiranju in izvajanju tehnološkega oz. delovnega procesa si morajo prizadevati, da bodo delovna mesta dostopna invalidnim osebam. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti s samouprava.'n! sporazumi določajo in vsklajujejo programe za izvrševanje teh nalog. Lahko združujejo tudi sredstva. Če OZD nima možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb, lahko sama ali skupaj z drugimi OZD, ustanovi posebno organizacijo, v kateri se bodo zaposlovale invalidne osebe. Če pa zaposlovanje invalidnih oseb ne hi potekalo uspešno, lahko Izvršni svet skupščine SR Slovenije določi za OZD odstotek invalidnih oseb, glede na celotno število zaposlenih, ki so jih le te dolžne zaposlovati. Zakon tudi predvideva, da bi se OZD, ki ne zaposlujejo določenega števila invalidnih oseb, dogovorile za določen prispevek, ki bi ga plačevale skupnosti za zaposlovanje, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Če pa do takega sporazuma ne bo prišlo, potem lahko občinske skupščine z odlokom predpišejo tak prispevek. Na osnovi opisanega stanja in problematike invalidnih oseb in nji- hovega zaposlovanja v naši DO ter novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, bodo morali pristojni organi zavzeti določena stališča za hitrejše in uspešnejše zaposlovanje invalidnih oseb. Poleg tega bo treba zavzeti stališče tudi o možnostih zaposlitve še nezaposlenih invalidnih oseb v Radovljiški občini in o smoternosti ustanovitve posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb v naši občini. Na osnovi teh stališč, ki jih bodo morale posredovati skupnosti socialnega varstva občine Radovljica vse OZD, se bo pristopilo k načrtnemu reševanju politike varstva, rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb v naši občini. Z. Polak Bojan Križaj naš najboljši smučar vseh časov mmme - v r-5 BOJAN KRIŽAJ 1976/77 Vrsta tekme SLALOM VELESLALOM KRAJ Datum Mest° toCke Točke za svet.pok. Mesto FIS točke Točke za svet.pok. Livigno ITA 27.,28.11. WS 0 11. Montgenevre FRA 30.11. FIS 0 - - - - Montgenevre FRA 8. . - ,, f - - - - Tignes FRA 5.12. EC 7. - - - - - Val d'Iser FRA 10.12. - - 10. . - 1 Les Alpes FRA 13.12. . FIS 4. - - - - - Les Alpes FRA 14.12. FIS - - - 1. 12,35 - Morgins SUI 15.12. FIS 15. - - - - - Ebnat Kapel SUI 2.1. WC - — - 25. - - Laax SUI 3.1. wc 0 - - - - - Garmlsch BRD 9.1. WC - - - 27. - - Berchtsgaden BRD i 10.1. WC 0 - - - - - Kirchberg AUT 12.1. FIS “ - - 25. - - Kitzbiihel AUT 16.1. WC 13. - - - - - Radstadt AUT 17.1. FIS 3. - - - - - St. Johann AUT 30.1. FIS - - - 1. 6,11 - Maribor JUG 3.2. FIS 5. - - - - - Golte JUG 14.2. FIS-YU. Champ. * - - 2. - - Furano JAP 27.2. WC 6. 5,15 6 - - - Sun Valley USA 5.3. WC 9. 8,14 2 0 - - Voss NOR 17,18.3. WC 7. 12,61 4 9. 7,98 2 Sre SWE 20.21,3. WC 0, - - 14. - - Sierra Nevada SPA 24.3. WG 20. Poznate Borisa Strela? rojen 20. 10. 1959 stanuje ŠKOFJA LOKA, Novi svet 6 dijak škofjeloške gimnazije — športni razred klub: SK Alpetour, Škofja Loka Danes je v svetu toliko podatkov, dogodkov in pomembnih reči, ki bi jih morali vedeti. Mednje seveda spadajo tudi zanimivi športni dogodki in športniki, širša javnost ob poplavi informacij, ki jih naj bi zvedela, vseh ne more sprejeti. Zato pride do tega, da pozna le ozek krog ljudi nek novi up na področju športa, velike talente v kulturi, bodoče velike znanstvenike itd. Ko ti dosežejo vrh, recimo, da dobijo neko pomembno tekmo, prvenstvo ali podobno, ima večina na ta način Tisti, ki še vedno mislijo, da je moč postati evropski ali svetovni prvak v katerikoli športni disciplini zgolj z eno kombinacijo ali dveh parametrov, ki sem jih navedel, se krepko motijo. Takšen naslov je rezultat spleta vseh teh navedenih pogojev. Zato je odveč govoriti o tem, da je nekdo postal prvak preko noči, da je imel zgolj srečo, da ga je za prvaka naredila samo oprema, da je postal to samo zaradi svojega talenta ipd. Vtis za tiste, ki bodočih talentov zarana še ne spremljajo, pa je seveda varljiv, ko sc pojavi v svetovni ali evropski areni novo ime. Tako je bilo pred dvema letoma z Ingemarjem Stenmarkom, ko so vsi spraševali in mislili, da smo dobili novopečenega napadalca na prvo mesto v svetu preko noči, tako je bilo letos z imenom Heidig-ger (kot da je pričel tekmovati lani, pa smo ga v naši smučini že v letu 1974 omenjali) in tako se sprašuje širša javnost tudi po pojavu novega evropskega prvaka v veleslalo-, mu iz Jugoslavije. Oče Borisa Strela bi prav tako lahko povedal, kot oče Borisa Križaja, koliko življenja in koliko se je življenjski tok celotne družine pri Strelovih že zdavnaj spremenil zato, da je iz Borisa postajal veliki smučar, pri katerem bi bilo možno izkoristiti njegov naravni talent. Za takšen dosežek mora živeti ne samo tekmovalec sam, temveč celotno njegovo okolje v katerem živi, pa še širša družba, ki mora imeti za to razumevanje v obliki postavitve takšnih splošnih okvirjev in tretira-nja športa ter pogojev za športnike, da je le tem omogočeno razvijanje talenta v vrhunske rezultate. Za Borisa je pomembno, da imajo njegovi starši tako velik posluh za to, da so tako veliki entuziasti v Škofji Loki sami, da je Elan iz go spodarskih razlogov skozi pritiske na mednarodno tržišče pripomogel k spreminjanju vrednotenja smučanja, da vedno več Jugoslovanov smatra smučanje za potrebo vsakdanjosti in da je kljub pomanjkanju večjega finančnega posluha za tovrstni šport vendarle bilo na razpolago nekaj sredstev, ki so ob do-ri razporeditvi in pametni politiki (Nadaljevanje na 9. strani) vtis, da je takšen prvak, umetnik itd. to postal kar čez noč. Kako velik krog Slovencev, še bolj Jugoslovanov je vedel za veliki talent Bojana Križaja, pa sedaj Borisa Strela, dokler ni postal evropski mladinski prvak? Danes so vsi dosežki na kateremkoli področju tako na meji človeških zmožnosti, da mora biti za vrhunski dosežek vedno združeno več pozitivnih parametrov, ki jih lahko združimo v sledeče skupine: velik talent, marljivost z ogromno treninga, veselje, združeno z ambicioznostjo, dobre tekmovalne okoliščine z izbornim zdravstvenim počutjem ter vrhunska športna oprema in mnogo športne sreče. ''fr Boris Strel, mladinski evropski prvak Poznale Borisa Strela? (Nadaljevanje z 8. strani) dajale možnost za dosego boljših rezultatov kot v preteklosti. Boris Strel spada med tako dobre smučarje, da je bilo vredno zanj žrtvovati nekaj znoja naših delavcev in mu omogočiti prodor proti vrhu. Počasi bo moral postati iz brezskrbnega fanta zrel mož, ki bo znal pravilno vrednotiti sebe in svojo vlogo ter splet vseh okoliščin in žrtev, njegovih in okolice, da bi mogel še vnaprej prodirati proti vrhu. V zgodovini vseh športov, prav tako tudi smučarskega, se je izkazalo, da samo zrele in psihično stabilne osebnosti posegajo v vrh, ostali pa počasi odpadajo. Boris Strel bo dozorel, ko bo to doumel. V preteklosti je opozoril nase z dobro in efektno vožnjo, ki jo je morebiti v preteklih letih prekinila njegova zelo hitra rast, ki mu je pobrala del moči. Sedaj, v naslednji fazi, ima ob umirjenejšem razvoju fizično več pogojev za dosego boljših rezultatov. Pred dobrima dvema letoma je Elan začel še izdatneje podpirati jugoslovanski smučarski šport iz prepričanja, da bo kot tovarna pomenil le takrat največ, ko bodo jugoslovanski smučarji dobro zastopani v mednarodni areni. Prišlo je do več internih razgovorov, na osnovi teh FIS točke FIS točke dobijo tekmovalci na vsaki tekmi, ki je v koledarju mednarodne smučarske federacije (FIS). Pomenijo zaostanek za zmagovalcem, preračunan iz časovnih enot v točke na podlagi dolžine proge (oziroma zmagovalčevega časa) in discipline (smuk, slalom, veleslalom). Na tekmah za svetovni pokal, svetovno prvenstvo in olimpijado dobi zmagovalec 0,00 FIS. točk. Na ostalih tekmah se zmagovalcu in vsem ostalim tekmovalcem doda še pribitek, izračunan na podlagi doseženih časov petih tekmovalcev z najboljšimi FIS točkami. Najmanjši možni pribitek je v sezoni 76/77 omejen za moški slalom na 7,6 točk, veleslalom 6,00 in smuk 7,90 točk. Tekmovalce uvrsti FIS po doseženih točkah trikrat v sezoni: 1. novembra, 30. decembra in 14. februarja. Za izračun se upošteva poprečje dveh najboljših rezutaltov v vsaki disciplini posebej. Tako izračunani rating velja tekmovalcu dokler v enem obdobju ne doseže dveh boljših rezultatov; če je dosegel samo en dober rezultat, se mu prišteje dodatne kazenske točke. Prvih 15 tekmovalcev na FIS lestvicah za slalom in za veleslalom je v prvi jakostni skupini, ki štarta na vseh tekmah prva dn to v obeh tekih. V drugem teku slaloma in veleslaloma štartajo tekmovalci 1 jakostne skupine od št. 15 navzdol, ostali tekmovalci pa po doseženih časih v prvem teku. Po lestvici, objevljeni 30. 12. 1976 je imel v slalomu 15. tekmovalec (Frommelt P.) 7,35 FIS točk, Križaj pa je bil z 12,09 na 44. mestu, v III. jakostni skupini. V veleslalomu je imel 15. tekmovalec (Hauser) 6,02 točk, Križaj pa 10,43 (45. mesto). Bojan je svojo uvrstitev na FIS lestvici z zadnjimi rezultati zelo izboljšal in bo v slalomu najbrž uvrščen med prvih 15, v veleslalomu pa bo še vedno v drugi skupini. dipl. ing. Horvat Marija pa tudi do izdatnejše pomoči vrhunskemu smučarskemu športu in nekaterim posameznikom. Med njimi je bil tudi Boris Strel. Zaradi dobrih odnosov z drugimi reprezentancami mu je Elan omogočil skupni trening s Križajem v švedski reprezentanci. Pred letošnjo sezono mu je tako tudi kot posebni trening Elan omogočil odhod v južno Ameriko. V tem smislu torej za nas Boris Strel ni že zdaj tri leta novinec in Strel z jasnega, temveč smo Rezultati: Teki ženske 5 km (12) 1. Poljane Kati LIP Bled 17,14 2. Hrovat Marička Elan Begunje 18,01 3. Brejc Nuša Elan Begunje 20,15 9. Kralj Slavka Elan Begunje 21,52 11.—12. Valant Jana Elan Begunje 22,40 Teki moški II. 5 km (18) 1. PETERMAN Franc Elan Begunje 13,21 4. Hrovat Janez Elan Begunje 13,47 8. Pangerc Vester Elan Begunje 15,03 Teki moški — 10 km (42) 1,—2. JELENC Ludvik Alples 23,59 KOBILICA Pavel GG Bled 23,59 se njegovih kvalitet zavedali že takrat, ko za druge še ni bil zanimiv. Tako se pri njem pojavlja naša zgodovina pridobivanja novih telen-tov od Šveda Mikelssona naprej. Borisu Strelu želimo, tako kot vsem drugim jugoslovanskim dobrim smučarjem še obilo uspešnih startov za našo državo, s čimer bodo dvigali naš športni in družbeni ugled v svetu pa tudi potrdili sebi in vsem drugim, da veliki napori njih samih in družbe v celoti niso bili zaman, ker bi sicer bili brezglavo zapravljeni napori tudi delavcev v naši tovarni. Dolfe VOJSK 6. KOZINC Boris ELAN Begunje 25,46 11. JAKOPIČ Blaž ELAN Begunje 28,13 13. Hanžič Janez ELAN Begunje 29,16 19. Kelih Jože ELAN Begunje 31,01 TEKI ZENSKE ekipno (3) 1. LIP Bled 58,40 2. SD Elan 60,08 TEKI MOŠKI ekipno (7) 1. LIP Bled 65,23 2. SD Elan I. 67,20 3. SD Elan II. 74,04 Veleslalom ženske (38) 1. Muras Metka Marles 0,48,01 8. Oražem Mila Elan 1,04,34 25. Kelih Nataša Elan 1,26,94 26. Kajdiž Olga Elan 1,26,96 PUHICA ‘77 Ne moremo mimo tako pomembne športne prireditve, kot so bili letošnji poleti na planiški velikanki. Čeprav je bila mednarodna udeležba skakalcev skromna, so vrzel dopolnili naši mladi, domači fantje, ki so pokazali več kot smo od njih lahko pričakovali. Tako smo s prireditvijo res lahko zadovoljni. Naši skakalci, ki so skakali z Elanovimi smučmi, so dosegli rekordne dolžine (Demšar 164 m itd.). O tem smo bili sproti obveščeni po javnih sredstvih obveščanja. Na prireditvi je bil stalno prisoten tudi naš servis za skakalne smuči, prirediteljem pa so pomagali tudi nekateri člani našega kolektiva (Pristavec Alojz, Finžgar Rudi). To je bila zelo dobra generalka za bližajoče se svetovno prvenstvo v poletih, ki bo leta 1979 v Planici in pričakovati je kvalitetno prireditev ter nov svetovni rekord. Za to priložnost se velja Elanu posebej pripraviti. Prvenstvo ELANA v skokih POKLJUKA, 23. III. 1977 — 12 skakalcev Rezultati: Skakalne smuči: 1. KLINAR Marjan 31 in 31 m 208,2 točk 2. JUSTIN Anton 29 in 30 m 200,4 točk 3. FIN2GAR Primož 30 in 31 m 199,6 točk 4. DEŽMAN Jože 194,8 točk 5. ZUPAN Tine 194,6 točk Alpske smuči: 1. PRAVDIČ Marjan 15 in 16 m 139,6 točk 2. TONEJC Niko 14 in 15 m 138,4 točk 3. MIKIC Lado 16 in 16 m 137,2 točk 4. BEŠTER Jože 136,2 točk 5. KRIVIC Janez 135 točk 6. FINŽGAR Bogdan 132,6 točk 7. ROZMAN Janez 128,2 točk Med gosti: BALOH Stanko 34 in 34 m (ŽIROVNICA) 224,8 točk Legat Marjan V prvem dvoboju borbenih partij smo kot gostje zmagali z rezultatom 712:700. Na povratnem srečanju pa smo kot gostitelji zmagali še bolj prepričljivo s 757:645 podrtimi keglji, čeprav so Podnarčani nastopili v kompletni postavi z željo na revanž. Kegl janie: Elan: KT Podnart 1469:1345 Tako je skupni rezultat 1469:1345 v našo korist. Za Elan so uspešno nastopali: — TOMAN SLAVKO — KOLMAN JANEZ — GAŠPERIN JANEZ — PRAPROTNIK FILIP — KOCJANCIC JANEZ — HEGEDIC LADO — LEGAT ZDRAVKO — HROVAT ANTON Janez GAŠPERIN Na zimski Lesariadi - ELAN drugi Občinsko sindikalno prvenstvo Vveleslalomu Elan prvi ZATRNIK, 19. marca 1977 Rezultati: 1. ZENSKE OD 35—45 let (20): 1. LEGAT Francka, SDK Radovljica 0,54,4 2. PODLIPEC Amalija, Elan 1,00,3 15. JANŠA Rožca, Elan 1,23,1 2. ZENSKE OD 27—35 let (25): 1. LAKOTA Romana, ZD Radovljica 0,49,2 10. KELIH Nataša, Elan 1,03,0 3. ZENSKE DO 27 let (37): 1. BEM Jelka 0,53,8 3. ORAZEM Mila, Elan 0,56,0 4. MOŠKI OD 45—55 let (24): 1. CVENKELJ Franc, Elan 1,00,4 7. MULEJ Stanko, Elan 1,06,1 12. GATEJ Štefan, Elan 1,10,5 5. MOŠKI OD 40—45 let (20): 1. BOHINC Janez, Elan 0,56,7 10. HROVAT Janez, Elan 1,06,4 8. Krivic Janez, Elan 0,58,23 11. Aljančič Uroš, Elan 0,59,37 21. Dežman Jože, Elan 1,02,26 23. Peternel Janez, Elan 1,02,54 26. Krivic Jože, Elan 1,03,02 32. Milatovič Ivan, Elan 1,05,73 36. Mikič Lado, Elan 1,07,15 64. Kokalj Rudi, Elan 1,15,68 76. Vojvoda Vojko, Elan 1,18,40 Veleslalom moški II (53) 1. Lakota Peter, Lip Bled 0,39,40 5. Bohinc Janez, Elan 0,45,38 Veleslalom ženske — ekipno (6) 1. LIP Bled 2.53,10 3. ŠD ELAN 3,29,75 Veleslalom moški — ekipno (31) 1. Lesna Slovenj Gradec 2.37,02 2. SD ELAN 2.32,94 SKUPNA UVRSTITEV 1. LIP Bled 197,13 2. SD ELAN 215,49 ČESTITAMO! RESNIČNA S SMUČARSKEGA PRVENSTVA AVTO MONTAŽE »RC, RC, MC, MC ... Hudiča, le kje je še kakšen WC .. .7!« V smučarskih tekih Elan drugi Najboljše rezultate na letošnjih tekmovanjih je za Elan dosegel Blaž Jakopič V nedeljo 27. 2. 1977 je bilo na Pokljuki občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Udeležilo se ga je 16 tekmovalk in 77 tekmovalcev iz 23 delovnih organizacij. Tekmovanje je bilo v lepem sončnem vremenu in na odlično pripravljeni progi. Škoda je le, da mnogi od tistih, ki so se prijavili niso prišli tekmovat. Uspeh ELAN-a je treba pripisati predvsem dobri organizaciji tekaške sekcije in okoliščini, da je to prvenstvo štelo kot Elanovo sindikalno prvenstvo, sicer ne bi bila tako velika udeležba. To je primer kako ob minimalnih stroških izvesti sindikalno prvenstvo ELAN-a in poleg tega povečati udeležbo in uspeh na občinskih sindikalnih tekmah. Garancija za uspeh pa je predvsem množičnost. 6. MOŠKI OD 35-40 let (24): 1. LAKOTA Peter, GG Bled 0,54,7 4. SVETINA Alojz, Elan 1,01,1 9. LEGAT Marjan, Elan 1,06,8 12. HEGEDIC Lado, Elan 1,08,7 7. MOŠKI OD 27—35 let (65): 1. ZUPAN Miha, Sukno Zapuže 0,45,25 4. PETERNELJ Janez, Elan 0,49,41 6. DEŽMAN Jože, Elan 0,49,81 11. MILATOVIČ Ivan, Elan 0,50,99 35. RESMAN Franc, Elan 0,57,84 37. TONEJC Niko, Elan 0,58,51 42. TOMAN Slavko, Elan 1,01,44 8. MOŠKI DO 27 let (123): 1. ŠEMERLE Janko, OOZMS Lesce 0,44,65 5. MULEJ Tine, Elan 0,46,97 6. KRIVIC Janez, Elan 0,47,27 8. ALJANČIČ Uroš, Elan 0,47,59 16. KRIVIC Jože, Elan 0,49,27 21. KOKALJ Rudi, Elan 0,50,27 27. MIKIC Lado, Elan 0,52,12 30. PRETNAR Miha, Elan 0,52,59 68. GERCAR Miro, Elan 0,57,41 88. PRAVDIC Ljubo, Elan 1,01,95 112. ARNOL Janez, Elan 2,21,54 Veleslalom ženske II. (8) 1. Veber Anica Lip Bled 0,55,60 2. Podlipec Amalija Elan Begunje 0,58,47 Veleslalom moški (123) 1. Jakopič Blaž, Elan 0,52,62 4. Mulej Tine, Elan 0,54,94 7. Gašperšič Miran, Elan 0,57,55 Novice SCIARE, 1951 Od 36 bralcev, ki sprašujejo, kateri tip smuči raznih znamk bi bil primeren zanje, se jih 15 zanima predvsem za ELAN. Uredništvo vsakomur svetuje tip glede na znanje smučanja, neodločnežem pa večkrat ELAN tudi priporoča. GOSPODARSKI VESTNIK, 1977/10 V članku »Spopad za šestmilijonski kolač« je prikazana povečana prodaja zimskošportnih artiklov. ROSSIGNOL namerava v letu 1980 prodati 2 milijona smuči. V svoji »konjušnici« ilma 111 tekmovalcev iz enajstih držav, v njihovo opremo vloži letno 1,5 mio dolarjev. V svetovnem trgu, ki je ocenjen na 6.000.000 parov smuči letno, je ROSSIGNOL udeležen z 20%. EUROSPORT, 1977/2 Na Švedskem se je prodaja tekaških smuči — predvsem plastičnih — povečala za 20 % glede na lansko sezono in obsega 600.000 parov. Prodajo alpskih smuči cenijo na 100.000 parov letno. REZULTATI: Zenske do 2Š let: I. Fister Majda 6. Brejc Nuša Zenske od 25—30 let: 1. Cerkovnik Ivanka 4. Valant Jana EKIPNO ZENSKE (10 ekip) I. mesto 5. mesto Moški — kategorizirani tekmovalci 1. Kobilica Pavel 2. Kozinc Boris Moški do 27 let 1. Eržen Zdravko 18. Kelih Jože 20. Praprotnik Filip 19. Potočnik Zvone 22. Zupan Tina 23. Pretnar Miha 24. Arnol Janez 25. Finžgar Bogan Moški od 27—35 let: 1. Repinc Tine 4. Jakopič Blaž II. Hanžič Janez 18. Gašperšič Peter 22. Triplat Pavel 23. Bertoncelj Tine Moški od 35—40 let: 1. Ambrožič Franc 3. Perterman Franci 5. Pangerc Vester II. Zajc Bojan 12. Hegedič Lado Moški od 40—45 let: 1. Rozman Tine 3. Hrovat Janez Moški nad 45 let: 1. Vojvoda Franc 4. Finžgar Miha EKIPNO MOŠKI (20 ekip): 1. mesto Vezenine Bled 15.55,2 ELAN Begunje 20.06,0 FILPO B. Bistr. 13.10,7 Elan Begunje 18,48,2 VEZENINE Bled 54 točk ELAN Begunje 18 točk GG Bled 19.21,5 Elan 19.49,2 Jelplast K. Gorica 20.46,3 ELAN 26.02,2 ELAN 26.26,7 ELAN 27.20,2 ELAN 27.55,5 ELAN 28.28,7 ELAN 29.22,4 ELAN 33.40,3 Lip Bled TOZD Boh. 21.35,9 Elan 21.47,4 Elan 24.13,2 Elan 29.12,3 Elan 31.12,3 Elan 31.33,2 OS Bled 21.54,0 ELAN 23.18,1 ELAN 25.26,5 ELAN 35.51,1 ELAN 38.09,4 Grad. pod. Boh. Bistrica 21.41,1 ELAN 24.52,1 Kam. gosp. Radov. TOZD Boh. Bistrica 26.06,3 Elan 30.56,6 ELAN Begunje 79 točk obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski Direktor švedske zveze grosistov uvoznikov g. Ake Sundquist Prvi sekretar švedske ambasade in trgovinski sekretar švedske amba- sade v Jugoslaviji g. Ingemar Orjesson Kadri Rezultati po kategorifah m sindikalno prvenstvo Elnnn v smučarskih tekih Moški do 27 let: 1. Kozinc Boris 2. Kelih Jože 3. Potočnik Zvone 4. Praprotnik Filip 5. Zupan Tina 6. Pretnar Miha 7. Amol Janez 8. Finžgar Bogdan Moški od 40—45 let 1 Hrovat Janez Moški nad 45 let 1. Finžgar Miha Zenske do 25 let 1. Brejc Nuša Moški od 27—35 let 1. Jakopič Blaž 2. Hanžič Janez 3. Gašperšič Peter 4. Triplat Pavel 5. Bertoncelj Tine Moški od 35—40 let 1. Peterman Franci 2. Pangerc Vester 3. Zajc Bojan 4. Hegedič Lado Zenske od 25—30 let 1. Valant Jana PRAPROTNIK Filip PRIHOD DELAVCEV V MESECIH JANUAR, FEBRUAR in MAREC: 1. JAKOPIČ Blaž, dipl. iur na delovnem mestu direktor KSS 2. Aljančič Uroš, ekonomist kot pripravnik za delovno mesto analitik planer v prodajnem sektorju 3. GRM Olga na delovnem mestu operater na luknjaču v ERC 4. ŠEFIC Miha, ekonomist, na delovnem mestu vodja prodaje v prodaji smuči 5. GOGALA Jože, PK delavec, vrnil iz JLA, na delovnem mestu mizar II v lesnem oddelku 6. MLADIČ Ksenija, NS delavka, za določeno dobo na delovnem mestu prodajalec v trgovini v Zagrebu 7. JANČAR Franc, NK delavec, za določeno dobo, na delovnem mestu transportni delavec I v pomožnem obratu 8. OBLAK Sergije, NK delavec, na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu plastike 9. REPE Bogomir, KV slikople-skar na delovnem mestu nanašalec prevleke v obratu plastike 10. MOHORIČ Franc, NK delavec na delovnem mestu transportni delavec I v pomožnem obratu 11. CEFERIN Darko, NK delavec na delovnem mestu pomožni skladiščnik v skladišču telovadnega orodja 12. ISKRA Franc, KV kovinostrugar na delovnem mestu strugar v kovinskem oddeleku 13. HOBER Jožica, NK delavka na delovnem mestu izdelovalec laminata, kasneje razporejena v obrat smuči na delovno mesto priučeni ročni delavec III 14. FINŽGAR Primož, dipl. ing., vrnil iz JLA, še pripravnik 15. REBERC Andrej, ing., na delovnem mestu vodja ERC 16. BORŠIČ Emilija, NK delavka na delovnem mestu izdelovalec laminata v obratu plastike 17. ČRNIVEC Marjan, NK delavec na delovno mesto sestavljalec čolnov v obratu plastike 18. KEJŽAR Anton, KV mehanik, na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu plastike 19. VOJVODA Vojko, lesni tehnik, vrnil iz JLA, sedaj razporejen na delovno mesto začetno delovno mesto v TB 20. HRUSTELJ Lado, KV avtoličar na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu plastike 21. ČANČAR Mara, NK delavka na delovnem mestu izdelovalec laminata v obratu plastike 22. JUSTIN Sandi, KV mizar na delovnem mestu mizar II v lesnem oddelku 23. TOMŠIČ Franc, NK delavec na delovnem mestu strojni delavec I v obratu smuči 24. ANTUNOVIČ Franjo, NK delavec na delovnem mestu lepilec I v obratu smuči 25. ROKVIČ Mladen, NK delavec na delovnem setu lepilec I v obratu smuči 26. KOLMAN Viktor, NK delavec na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu plastike 27. HUMAR Predrag, KV slikople- skar na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu plastike 28. FERKOLJ Ivan, KV električar, na delovnem mestu obratni električar II, vrnil iz JLA 29. POTOČNIK Peter, KV ključavničar na delovnem mestu ključavničar II v pomožnem obratu 30. GALE Milan, KV rezkalec na delovnem mestu rezkalec I v pomožnem obratu 31. PLESTENJAK Monika, NK delavka na delovnem mestu čistilka v pomožnem obratu 32. MARKELJ Simon, NK delavec na delovnem mestu transportni delavec I v pomožnem obratu 33. AŽMAN Alojz, NK delavec na delovnem mestu priučeni str. delavec II v obratu smuči 34. LEGAT Peter, NK delavec na delovnem mestu skladiščni delavec v nabavnem sektorju 35. GAŠIČ Dejan, vrnil iz JLA, razporejen na delovno mesto predstavnik za BiH Predstavniki zavodov za zaposlovanje Iz Slovenije. Po razgovorih so si ogledali proizvodnjo smuči. HITI POČASI UASPfiOTI HLO&Mt (JE Tfc/ furmanu sovce rf ena£ !!, Nagrajene tehnične izboljšave ELANOVI SAHISTI OSVOJILI OBČINSKO PRVENSTVO ZA POKAL MARŠALA TITA 77. V konkurenci 10 ekip so Elanovi šahisti osvojili prvo mesto z 16 1/2 točke, pred Verigo 15, Psihiatrično bolnico Begunje 12 itd. Za Elan so točke osvojili Dragan 5, Vrečko in Jerala po 4 in Potočnik Zvone 3 1/2. Vrečko Maks Kadri Komisija je na 20. redni seji predlagala nagrade avtorjem tehničnih izboljšav, kar je upravni odbor tudi potrdil: 1. FIKSIRANJE JEKLENIH ROBNIKOV NA PU-KALUPE S POMOČJO 2ELEZNIH JEDER IN FERITNIH MAGNETOV. Avtorji: Cufer Filip, Potočnik Cvetan, Albinini Anton, Dobre Stane — prejmejo nagrado po din 500,00 vsak. 2. VPENJALNA PRIPRAVA ZA REZKANJE KOTNIKA VPENJALNA NAPRAVA ZA TOČKOVNO VARJENJE NAČIN KOVICENJA BRANIKOV ZA VEČJO TRDNOST KOVICENE-GA SPOJA Avtor: Mertelj Marjan, za vse tri vloge prejme nagrado v višini 7.000 din. 3. NAPRAVA ZA NANOS LEPILNEGA TRAKU Avtor: Kokalj Rudi, prejme minimalno odškodnino v višini 500,00 din. V postopku so naslednje idejne vloge: — »Smučka« — avtor Berce Jože (patent) — Prihranek zgornjih oblog in laminatov, avtorja Mravlje Janez, Kralj Anton. — Izboljšava pri lepljenju obrobe na ploščah za mize za namizni tenis. Avtor Pretnar Franc. ODHOD: 1. PRISLAN Andrej, direktor KSS sporazumno I. DICIC Boris, vodja predstavništva Zagreb, sporazumno 3. NOVAK Velimir, izdelovalec smučarskih palic, sporazumno 4. POHAR Bogdan, sestavljalec čolnov, sporazumno 5. SINOBAD Gordana, prodajalec, bila sprejeta za določeno dobo 6. JAKOPIČ Branislav, strojni delavec I, samovoljna zapustitev dela 7. MALTARIC Duro, mizar I, izključen iz delovne organizacije 8. OBLAK Sergije, sestavljalec čolnov, samovoljna v poskusni dobi 9. BURJA Neda, priučen strojni delavec III, sporazumno 10. PRIBANIC Ivica, prodajalec, izključen iz delovne organizacije II. BOGATAJ Milan, sestavljalec čolnov, samovoljna zapustitev dela 12. VIDMAR Sonja, priučeni ročni delavec III, sporazumno 13. HOJAK Janez, transportni delavec I, samovoljna zapustitev dela 14. ANDERLE Leopold, priučeni str. delavec I, odhod v JLA 15. STARE Anton, dipl. ing., tehnolog v OS, odhod v JLA 16. MERTELJ Marjan, razvijalec strojev in naprav, sporazumno 17. SINOBAD Sonja, strojni delavec II, invalidska upokojitev 18. KOCJANCIC Marija, zavijalec smuči, invalidska upokojitev 19. KRNIČAR Janez, mizar I, invalidska upokojitev 20. MAROLT Stanislav, strojni delavec II, invalidska upokojitev 21. GROBIN Janez, PK strugar, sporazumno ZAHVALA Sodelavcem v končni obdelavi smuči se iskreno zahvaljujem za spominsko darilo ob invalidski upokojitvi Kocjančič Minka Naša moška in ženska gasilska vrsta pri vajah na orodju Ali bo novogradnja na Poddobravi končno zaživela Mnogo smo že pisali o tem. Leta in leta je bila želja novograditeljev individualnih kot družbenih, da gradijo na tem področju. Pa ni in ni šlo. Kup zaprek je vedno stalo nasproti. Krajevna skupnost Begunje se je dolgo in krčevito borila za realizacijo tega projekta in je končno in s pomočjo Elana, Sukna in Bolnice Begunje naročila zazidalni načrt. Le-ta bo zajemal 87 parcel. Za individualno gradnjo bo velikost parcele cca 600 m2. Dotacije DP0 in društvom Delavski svet DO Elan je na zadnji seji izločil in namenil 150.000,00 din sredstev iz sklada skupne porabe kot pomoč pri delu družbenopolitičnih organizacij in društev. Upravni odbor pa je ta sredstva razdelil na podlagi programov dela. Tako prejmejo za leto 1977: — Sindikalno športno društvo Elan (SSD) 79.500,00 din — Gasilsko društvo (GD) 39.000,00 din — OOZMS 20.000,00 din — OOZK 3.000,00 din — KOOS 8.500,00 din 150.000,00 din Upravni odbor je namenil tudi 7.000,00 din zvezi borcev Žirovni-ca-Begunje v fond za obeležitev štirih taborišč kokrškega odreda iz časa NOV. Novice KURIER, 14., 15. 3. 1977 Ameriška turneja je bila za Franca Klammerja kaj žalostna. Na prvem smuku v Havenly Valleyu je bil 5., prvi in drugi sta bila njegova rojaka Walcher in Grissman na smučeh Kastle z luknjo v konici. Na drugem smuku je Klammer končal še bolj neslavno, bil je šele 14., 1,6 sek počasnejši od Marie Therese Nadig. Ženske so namreč tekmovale na isti progi, a je bila tekma prekinjena pri št. 25 zaradi močnega sneženja. Karl Kahr, sedanji trener Avstrijcev, pravi smukačema Walcherju in VVirnsbergerju, da sta »divjaka«. O Wirnsbergerjevi tehniki smučanja pa pravi, da zadostuje za Krunken-hauserjev infarkt. Krunkenhauser je eden izmed ustanoviteljev avstrijske smučarske šole. Razmerje med družbeno in individualno gradnjo bo 60 : 40. Tako bo individualna gradnja nad potjo k Škofovi vili, družbena pa na zgornjem delu zazidljivih površin in sicer na desni strani ceste pod gozdom. Predloženi tipi individualnih zgradb so atrijski, pritlični in P + 1. Glavni investitorji družbene gradnje pa so Elan, Sukno in Psihiatrična bolnica Begunje. 24. III. letos so se predstavniki krajevne skupnosti, Alpdoma in Zavoda za urbanizem Bled končno sporazumeli, da bodo v enem mesecu pripravili vse potrebno za začetek gradnje. Vsako zavlačevanje bi pomenilo, da tudi v letošnji sezoni z gradnjami ne bi mogli začeti, pač pa šele drugo leto, kar bi vsej stvari dodalo še eno črno piko in bi gradnje tudi podražilo. Upamo in pričakujemo, da bodo letos le stekle. UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj ZAHVALA ob težki izgubi drage žene METKE BABIČ se lepo zahvaljujem vsem za sožalja in obisk, posebno pa še sodelavcem Inštituta za šopek in denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči mož Franc z otroci Ob zaključku readkcije smo prejeli tragično vest, da je v prometni nesreči umrl naš sodelavec |0lE RESMAN mizarski pomočnik v telovadnem orodju Star komaj 49 let je bil zaposlen v Elanu 27 let. Bil je zelo marljiv delavec in dober prijatelj in tovariš. Naj mu bo lahka domača zemlja!