ekonomsko ogledalo december 2009, št. 12, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 12 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža (Javne finance); mag. Maja Kersnik (Izdatki za socialno zaščito - 2007; Tveganje revščine in materialna prikrajšanost prebivalstva) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Littera picta Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Izdatki za socialno zaščito - 2007 ..................................................................................................................................................29 Tveganje revščine in materialna prikrajšanost prebivalstva...................................................................................30 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Okvirji Okvir 1: Znižanje aktivnosti v letu 2008 in vpliv na medletne indekse v letu 2009..............................................9 Okvir 2: Regulirane cene.................................................................................................................................................17 Okvir 3: Primerjalne ravni cen........................................................................................................................................18 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, december 2009 3 Aktualno Aktualno Kratkoročni kazalniki aktivnosti potrjujejo pričakovanja o počasnem okrevanju evropskega gospodarstva. V evrskem območju se je po nekajmesečni rasti oktobra znižal obseg industrijske proizvodnje, nadaljuje se tudi padanje vrednosti opravljenih gradbenih del. Po drugi strani se kazalniki zaupanja različnih institucij še izboljšujejo in so nekateri že dosegli ravni pred začetkom krize, čeprav ocena trenutne situacije v večini kazalnikov ostaja slaba. Zaradi krize se je v letu 2009 precej poslabšalo stanje javnih financ v večini držav članic EU, negativna gibanja pa naj bi se nadaljevala tudi v letu 2010. Po napovedih EK se bo javnofinančni primanjkljaj v povprečju EU v obdobju 2008-2010 povečal za 5,2 o. t. na 7,5 % BDP, dolg sektorja države pa za skoraj 20 o. t. na 80 % BDP. V Sloveniji se je oktobra nadaljevalo rahlo izboljševanje kazalnikov aktivnosti v večini dejavnosti. Ob izboljševanju razmer v glavnih trgovinskih partnericah se je oktobra ponovno povečal izvoz blaga (1,0 % desezonirano), medtem ko se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po rasti v tretjem četrtletju oktobra, po desezoniranih podatkih, zmanjšal za 3,6 %. Nasprotno velja za vrednost opravljenih gradbenih del, ki se je po šestih mesecih znatnega padanja oktobra povečala (3,7 %). Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je oktobra po desezoniranih podatkih povečal realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo se je ohranil približno na podobni ravni kot v predhodnih mesecih, medtem ko se je zmanjševanje realnega prihodka v gostinstvu nadaljevalo. Vrednost kazalnika gospodarske klime je decembra ostala nespremenjena. Poslabševanje razmer na trgu dela se pričakovano nadaljuje, saj je število delovno aktivnih oktobra še naprej upadalo, število registriranih brezposelnih oseb pa je novembra in decembra še naraščalo. Oktobra se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,6 % (desezonirano), na medletni ravni pa je za 4,4 % nižje. Še naprej se najbolj zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih, kjer je na veliko zmanjšanje delovno aktivnih oktobra vplival predvsem stečaj Mure. Število registriranih brezposelnih oseb je do konca decembra naraslo na 96.672, kar je 37.369 več kot septembra 2008, ko je bilo število brezposelnih najmanjše. Povprečna plača na zaposlenega se je oktobra povečala, medletna rast pa se še naprej upočasnjuje. Oktobrska rast povprečne plače je bila nominalno 1,0-odstotna, v povprečju desetih mesecev leta 2009 pa je medletna rast znašala 3,8 % in bila pri tem bistveno hitrejša v javnem kot v zasebnem sektorju. Oktobrsko povišanje povprečne plače v zasebnem sektorju je posledica visoke rasti v le nekaterih dejavnostih (oskrba z elektriko, plinom in vodo ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti). V letu 2009 so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,8 %, rast pa je bila predvsem zaradi ukrepov ekonomske politike med najvišjimi v evrskem območju. V letu 2009 so na gibanje cen življenjskih potrebščin vplivale predvsem cene nafte, šibka gospodarska aktivnost in rast cen storitev zaradi ukrepov ekonomske politike na davčnem področju. K 1,8-odstotni inflaciji so dvigi trošarin prispevali kar 1,0 o. t. Lani so se bolj od načrtovanega povišale cene, ki so pod različnimi oblikami regulacije, kar je po naši oceni v določeni meri posledica spremenjenega načina uravnavanja cen komunalnih storitev. Vlada je konec leta sprejela tudi nov Načrt uravnavanja reguliranih cen, po katerem naj bi njihova rast v letih 2010 in 2011 znašala 0,2 % (brez energentov). Stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju na medletni ravni ponovna slabša kot v drugih članicah evrskega območja in EU, a so bila odstopanja drugo četrtletje zapored manjša. Na umirjanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda sta vplivala upočasnjena rast stroškov dela na zaposlenega, kar je bila predvsem posledica nižje rasti plač v javnem sektorju, pa tudi manjši padec produktivnosti dela, ki je bil v veliki meri posledica zmanjšanja zaposlenosti. Med 21 državami članicami EU, za katere so že razpoložljivi podatki, je bilo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti v Sloveniji tretje najvišje, a so odstopanja od drugega četrtletja manj izrazita kot v prvem četrtletju. Tudi oktobra je bila bilanca tekočih transakcij približno izravnana. Oktobra se je nadaljevalo medletno izboljševanje blagovne bilance in bilance faktorskih dohodkov ter zmanjševanje presežka v storitveni bilanci. Bruto kapitalski tokovi so bili oktobra sicer skromni (83 mio EUR), neto priliv pa je posledica višjega neto priliva kapitala BS in državnega sektorja od neto odliva zasebnega sektorja. Novembra se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem zmanjšal, neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI je bilo najvišje doslej (89,4 mio EUR), njihovo zadolževanje v tujini pa se je še okrepilo. Novembra so podjetja in NFI tretji mesec zapored neto odplačevala kredite domačim bankam, manjše kot Ekonomsko ogledalo, december 2009 4 Aktualno v predhodnih mesecih je bilo tudi zadolževanje prebivalstva. Medletna rast kreditov se tako še umirja (2,9 %), a zaradi učinka osnove počasneje kot v prejšnjih mesecih. Kljub zaostrenim razmeram na tujih finančnih trgih se je zadolževanje domačih podjetij in NFI na tujem oktobra nekoliko okrepilo, kar je po naši oceni predvsem posledica velike razlike v obrestnih merah, saj so slovenske obrestne mere najvišje v evrskem območju. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v devetih mesecih leta 2009 znašal 1.323 mio EUR. Konsolidirani prihodki so bili v tem obdobju medletno nižji za 7,6 %, odhodki pa višji za 8,3 %, a se je rast slednjih v zadnjih mesecih začela upočasnjevati. V ekonomski strukturi odhodkov so se v tem obdobju najbolj povečali odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim ter izdatki za transfere brezposelnim. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, september 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju potrjujejo pričakovanja mednarodnih institucij glede počasnega okrevanja. Po petih mesecih rahle rasti obsega industrijske proizvodnje v evrskem območju se je ta oktobra ustavila, podobno velja tudi za rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Nadaljuje pa se zniževanje vrednosti opravljenih gradbenih del, ki je bila oktobra na medletni ravni nižja dvajseti mesec zapored. Po drugi strani se kazalniki zaupanja v EU in evrskem območju (kazalnik ZEW in Ifo) ponovno izboljšujejo, in sicer predvsem zaradi višjih vrednosti kazalnikov pričakovanj, medtem ko ocene trenutne situacije ostajajo slabe. Na trgu dela pa se stanje pričakovano še poslabšuje. V evrskem območju je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 144,8 mio oseb (EU: 221,6 mio), kar je 2,1 % manj kot v enakem četrtletju leta 2008. Skladno z napovedmi se še povečuje tudi stopnja brezposelnosti, ki je novembra znašala 10,0 %, kar je 2,0 o. t. več kot v enakem mesecu predhodnega leta. V ZDA so ponovno navzdol popravili oceno anualizirane četrtletne gospodarske rasti v tretjem četrtletju, ki je po zadnjih podatkih znašala 2,2 %, kar je 1,3 o. t. manj kot ob prvi objavi. Slika 1: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju - Industrijska proizvodnja Trgovina na drobno - Gradbeništvo ■ Gosp. klima v EMU (desna os) 120 Vir. Eurostat, EK. Mednarodna gospodarska in finančna kriza je močno vplivala na poslabšanje stanja javnih financ v večini držav članic EU. Zaradi neizpolnjevanja maastrichtskih kriterijev oz. presežnega javnofinančnega primanjkljaja je bil v letu 2009 sprožen postopek proti dvajsetim državam članicam EU (od tega je bilo decembra 2009 sproženih devet novih postopkov). Po pričakovanjih EK v letu 2010 še ni pričakovati izboljšanja, sajse bo javnofinančni primanjkljaj v povprečju EU povišal na 7,5 % BDP (5,2 o. t. več kot leta 2008). Razmere so se najbolj poslabšale v državah članicah EU, ki so imele težave z javnimi financami že pred krizo (Grčija, Združeno kraljestvo), in v državah, ki jih je kriza najboljprizadela (Španija, Irska, baltske države). Glavni razlog za poslabšanje javnofinančnega položaja v letih 2009 in 2010 so fiskalne spodbude v obliki protikriznih ukrepov, ki naj bi v državah članicah EU v povprečju v obeh letih znašali 2,7 % BDP. Dodatni pritisk na javne finance predstavlja delovanje avtomatskih stabilizatorjev, predvsem znižanje davčnih prihodkov, in višji izdatki za socialno zaščito. Zaradi teh dejavnikov se bo v letu 2010 dolg sektorja država v povprečju EU povišal na skoraj 80 % BDP, kar je skoraj 20 o. t. več kot leta 2008, v enajstih državah bo presegel 60 % BDP. EK in OECD opozarjata, da bodo v evropskih državah potrebne globlje strukturne reforme na področju javnih financ, saj s krizo pogojena fiskalna ekspanzija, nizka gospodarska rast in staranje prebivalstva povečujejo tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ v EU. Podobno kot v EU je tudi v ZDA fiskalna spodbuda močno poslabšala stanje javnih financ, saj naj bi proračunski primanjkljaj v letu 2009 presegel 11 % BDP, dolg pa naj bi se približal 80 % BDP. Tabela 1: Javnofinančni primanjkljaj (v % BDP) 2008 2009 2010 EL -7,7 -12,7 -12,2 IE -7,2 -12,5 -14,7 UK -5,0 -12,1 -12,9 FR -3,4 -8,3 -8,2 EU -2,3 -6,9 -7,5 EMU -2,0 -6,4 -6,9 DE 0,0 -3,4 -5,0 DK 3,4 -2,0 -4,8 BG 1,8 -0,8 -1,2 Vir: Evropska komisija. Opomba: Tabela je razvrščena po letu 2009, ki je ocena EK, leto 2010 je napoved EK. Tabela 2: Bruto dolg sektorja država (v % BDP) 2008 2009 2010 IT 105,8 114,6 116,7 EL 99,2 112,6 124,9 EMU 69,3 78,2 84,0 FR 67,4 76,1 82,5 DE 65,9 73,1 76,7 EU 61,5 73,0 79,3 UK 52,0 68,6 80,3 LU 13,5 15,0 16,4 EE 4,6 7,4 10,9 Vir: Evropska komisija. Opomba: Tabela je razvrščena po letu 2009, ki je ocena EK, leto 2010 je napoved EK. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi decembra ostale na rekordno nizkih ravneh (ECB: 1,0 %, FED: 0,0 %, BoE: 0,5 %), ECB pa je izvedla tretjo neomejeno avkcijo z namenom povečanja likvidnosti v finančnem sistemu. Decembra je ECB izvedla tretjo neomejeno avkcijo, s katero je povečala likvidnost v Evrosistemu za 96,9 mrd EUR (prva in druga avkcija sta skupaj znašali 517 mrd EUR). 115 110 90 80 95 70 90 60 85 50 8 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Gre za zadnjo izdajo sredstev bankam z ročnostjo enega leta (marca 2010 bo sledila še ena avkcija z ročnostjo 6 mesecev), obrestna mera pa je fiksirana na višino dejanske obrestne mere refinanciranja v času trajanja te operacije. Slednje nakazuje začetek umika monetarnega stimulusa ECB-ja. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je decembra ohranila na približno enaki ravni kot v predhodnih treh mesecih in je v povprečju znašala 0,71 %. Decembra je evro izgubil vrednost proti najpomembnejšim valutam. Vrednost dolarja glede na evro se je decembra okrepila za 2,0 % na 1,4614 USD za 1 EUR. Glede na evro sta se decembra okrepili tudi vrednosti japonskega jena (za 1,3 %) in švicarskega franka (za 0,6 %), medtem ko je vrednost britanskega funta ostala na približno enaki ravni kot mesec prej. V povprečju leta 2009 je vrednost Slika 2: Gibanje tečaja USD/EUR 1,60 1,55 1,50 üj 1,40 1,35 1,30 1,25 -2009 2008 -2007 J v \ J / i \IL J v 1 J k ii/ Slika 3: 150 140 130 120 110 100 T3 O Jfi 90 i i i i i .i ^ i š s i i Vir: ECB. Gibanje cene soda nafte Brent 50 40 2009 2008 •2007 ameriškega dolarja glede na evro znašala 1,3947 USD za 1 EUR, kar je 5,2 % manj kot leto prej. Leto 2009 je bila povprečna cena soda nafte Brent za približno tretjino nižja kot v letu 2008. Decembra se je povprečna evrska cena nafte Brent znižala za 0,9 % na 50,95 EUR/sod, medtem ko so se cene nafte izražene v USD znižale za 2,9 % na 74,46 USD/sod. Povprečna letna cena soda nafte Brent se je v letu 2009 znižala za 33,0 % na 44,23 EUR/sod (v USD za 36,3 % na 61,74 USD/sod). Gospodarska gibanja v Sloveniji Oktobra seje rahlo izboljševanje večine kazalnikov aktivnosti, ki smo mu bili priča že v tretjem četrtletju, nadaljevalo v večini dejavnosti. Po desezoniranih podatkih1 se je povečevanje blagovnega izvoza nadaljevalo tudi oktobra, čeprav z nižjo stopnjo rasti kot v povprečju tretjega četrtletja. Po rasti v tretjem četrtletju se je oktobra sicer znižal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti (desezonirano), desezonirana vrednost opravljenih gradbenih del pa se je po precejšnjem padcu v predhodnih treh mesecih oktobra rahlo povečala. Po stagniranju v tretjem četrtletju se je oktobra, po desezoniranih podatkih, povečal realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo se je ohranil na podobni ravni kot v predhodnih mesecih, medtem ko se je zmanjšanje realnega prihodka v gostinstvu nadaljevalo, čeprav z rahlo nižjo stopnjo. Decembra se vrednost kazalnika gospodarske klime glede na november ni spremenila in je bila drugič zapored višja kot pred enim letom. Ob skromnih mesečnih rasteh se zaradi učinka osnove padanje vrednosti nekaterih kazalnikov na medletni ravni Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji — Izvoz blaga (nom.) — Vredn. opr. del v gradben. — Prihodek v gostinstvu • • Kaz. gospod. kl ime (desna os) - Ind. proiz. predeloval. dej. - Sk prihod. v trg. na drobno - Prihodek v trgov. na debelo S 115 >s 110 "5 105 I 100 8 95 § 90 J2 85 ! 80 J 75 § 70 S3 65 \ \ v^j*- Ö I .t i I i i t > & i S S S 8 g 55 i i i š i Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Vsi desezonirani podatki v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR. 1,45 1,20 12 8 4 0 -4 -8 -12 -16 -20 -24 -28 Vir: EIA. Ekonomsko ogledalo, september 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 7: Zniževanje aktivnosti v letu 2008 in vpliv na medletne indekse v letu 2009 Po velikem padcu večine kazalnikov gospodarske aktivnosti ob koncu leta 2008 in v začetku leta 2009 se je njihovo padanje tekom leta2009 umirilo. Mesečni padci ključnih kazalnikov so se začeli zmanjševati, medletne stopnje pa so se stabilizirale na nizkih ravneh, ki so bile za okoli 20 % nižje kot pred letom dni. Kot primer takšnega gibanja na Slikah 5 in 6 prikazujemo gibanje slovenskega izvoza po letu 2008. Na levi osi je prikazan indeks mesečnih sprememb časovne vrste, na desni osi pa njegov medletni padec oktobra lani (oktober 2009 v primerjavi z oktobrom 2008; oba meseca sta na sliki posebej označena). V drugi polovici leta je izvoz sicer iz meseca v mesec pričel naraščati, vendar je njegov medletni padec oktobra še vedno znašal okoli 20-odstoten. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se je takšno gibanje izvoza nadaljevalo tudi novembra 2009. Kot je razvidno iz Slike 6 je bila mesečna sprememba izvoza novembra primerljiva s tistimi v predhodnih mesecih, medletni padec pa se je močno zmanjšal, na manj kot 4 %. Razlog za tako veliko zmanjšanje medletnega padca je posledica »učinka osnove«, saj podatek za november leta 2009 primerjamo s podatkom iz novembra 2008, ko je izvoz že močno padel (oba meseca sta na Sliki 6 posebej označena). Manjša vrednost medletne spremembe je v tem primeru posledica zniževanja pojava v predhodnem letu, in ne njegovega naraščanja v tekočem letu. Do podobnega učinka je v zadnjih mesecih leta 2009 prišlo tudi pri drugih makroekonomskih kazalnikih, s katerimi spremljamo aktivnost (uvoz, davki, plače, zaposlenost...), ki so se ob izbruhu finančne krize v zadnjih mesecih leta močno 2008 poslabšali, sedaj pa se postopoma stabilizirajo. Slika 5: Učinek osnove na primeru izvoza blaga (januar 2009) ^^B medletno (desna os) -EX ■ix. ro o Slika 6: Učinek osnove na primeru izvoza blaga (november 2009) Vir: SURS, preračuni UMAR 0 -5 -10 -15 115 v 110 -20 -25 že vidno zmanjšuje. Na medletni ravni se je oktobra upad vrednosti nekaterih kazalnikov že občutno zmanjšal, kar je po naši oceni predvsem posledica tega, da se je pospešeno zniževanje gospodarske aktivnosti začelo oktobra 2008 in tako vplivalo na višino medletnih stopenj rasti oktobra letos (učinek osnove). Tako se je oktobra na medletni ravni padec blagovnega izvoza, realnega skupnega prihodka v trgovini na drobno in nominalnega prihodka v trgovini na debelo predvsem zaradi omenjenega učinka osnove umiril. Medletni upadi uvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednosti opravljenih gradbenih del in realnega prihodka v gostinstvu, ki se oktobra 2008 še niso začeli vidno zniževati, pa so ostali visoki. Oktobra je izvoz blaga2 ponovno narasel (desezonirano), upadanje na medletni ravni pa se zaradi učinka osnove pričakovano upočasnjuje. Izvoz blaga se je oktobra po desezoniranih podatkih ponovno rahlo povečal (1,0 %), na medletni ravni pa je bil padec (-18,0 %) manjši kot v povprečju tretjega četrtletja (-20,9 %). To je tudi posledica učinka osnove, saj se je blagovni izvoz začel pospešeno zniževati oktobra 2008 (glej Okvir 1). Učinek osnove seveda vpliva tudi na medletne primerjave pri geografski porazdeljenosti blagovnega izvoza, po kateri je manjši medletni upad blagovnega izvoza posledica umirjanja padanja izvoza v države članice EU, kjer se je upad BDP v tretjem četrtletju leta 2009 precejumiril, medtem 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 10 Ekonomsko ogledalo, december 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 X 09/ IX 09 X 09/ X 08 I-X 09/ I-X 08 Izvoz' 4,8 -0,3 -17,9 -20,7 -blago 1,3 0,6 -18,4 -22,0 -storitve 21,6 -3,7 -16,1 -15,2 Uvoz' 6,4 2,1 -26,2 -26,8 -blago 5,7 1,1 -28,8 -29,3 -storitve 10,8 7,5 -7,6 -9,9 Industrijska proizvodnja 2,5 -3,22 -18,43 -20,13 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 -3,62 -19,33 -21,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 3,72 -28,23 -22,13 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 2,32 -13,43 -13,83 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -1,32 14,23 -11,33 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 7: Izvoz blaga po izbranih skupinah držav ■ Države bivše Jugoslavije NMS4+RUS»» ■ EMU4* 10 -20 S S S s s 3 S 5 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opombi: *Nemčija, Italija, Avstrija, Francija; **Madžarska, Češka, Poljska, Slovaška, Rusija. ko se upadanje izvoza blaga v države nečlanice EU še poglablja. Na podlagi razpoložljivih podatkov za devet mesecev leta 2009 je bil medletni upad izvoza v naše najpomembnejše trgovinske partnerice (EMU43) manjši od padca izvoza v nove članice EU. V države nečlanice EU pa se je medletni padec izvoza v povprečju poglobil že tretje četrtletje zapored. Znotraj skupine držav nečlanic EU se izvoz v Srbijo, BIH in Rusko federacijo medletno pospešeno znižuje, padanje izvoznih tokov na Hrvaško, v Makedonijo in v ZDA pa se je v tretjem četrtletju medletno upočasnilo. V strukturi po dejavnostih se je v tretjem četrtletju medletno padanje izvoza izrazito in zmerno izvozno usmerjenih 3 Najpomembnejše slovenske trgovinske partnerice v EU so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija. Izvoz blaga v te štiri države je v prvih devetih mesecih leta 2009 predstavljal 47,9 % celotnega slovenskega blagovnega izvoza. panog predelovalnih dejavnosti umirilo. Medletno znižanje izvoza proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, ki je bilo v prvem četrtletju leta 2009 najgloblje, se je v drugem in nekoliko bolj še v tretjem četrtletju umirilo. Sprejeti ukrepi v nekaterih evropskih državah za subvencioniranje nakupa novih vozil so namreč pozitivno vplivali na postopno povečevanje obsega slovenske proizvodnje in izvoza cestnih vozil. Od ostalih izrazito izvozno usmerjenih panog sta prispevek k padcu izvoza znižali še proizvodnja kovin in električnih naprav, upad izvoza proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov pa se je v tretjem četrtletju nekoliko okrepil. Od zmerno izvozno usmerjenih panog se je najbolj umiril medletni padec izvoza proizvodnje usnja in usnjenih izdelkov, poglobil pa se je padec izvoza proizvodnje oblačil. Povečevanje uvoza blaga, ki se je sicer septembra prekinilo, se je oktobra nadaljevalo.4 Po desezoniranih podatkih je uvoz blaga po septembrskem padcu oktobra narasel za 0,2 %, na medletni ravni pa je padec (-28,6 %) ostal podoben kot v tretjem četrtletju (-28,3 %). Nadaljnje medletno znižanje uvoza transportnih naprav ter strojev in opreme v tretjem četrtletju, za katerega so razpoložljivi podatki, odražata močan padec investicijzasebnega podjetniškega sektorja, medtem ko je bil padec uvoza proizvodov za vmesno porabo in proizvodov za široko porabo manjši. Na manjši padec uvoza proizvodov za vmesno porabo je vplivala stabilizacija proizvodnje slovenske predelovalne industrije ter nižje cene nafte in ostalih surovin. Od proizvodov za široko porabo se je najboljumirilo padanje uvoza trajnih proizvodov, manjši je bil tudi upad uvoza poltrajnih proizvodov, uvoz netrajnih proizvodov pa se je drugo četrtletje zapored rahlo povečal. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po dveh mesecih krepitve oktobra zmanjšal, na medletni ravni Slika 8: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti 135 o^rNmTmioi^coc^ 0000000000 1 i i i i i i i i i Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 Po zunanjetrgovinski statistiki. Ekonomsko ogledalo, september 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja pa je bil padec večji kot v povprečju tretjega četrtletja. Proizvodna aktivnost je bila za 3,6 % (desezonirano) nižja kot septembra, a je ostala na višji ravni kot v prvi polovici leta. Medletno je bila nižja za 19,3 % (delovnim dnem prilagojeno). K večjemu oktobrskemu medletnemu padcu proizvodnje kot v tretjem četrtletju so največ prispevale proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja IKT in električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in naprav, a je bil njihov prispevek manjši kot v tretjem četrtletju. Skupaj s kemijsko in farmacevtsko industrijo, kjer se je oktobra medletni padec precej poglobil, so k medletno nižji proizvodnji prispevale več kot polovico (okoli 12 o. t. oz. več kot 60 % padca). Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po podatkih do oktobra v drugi polovici leta večji kot v povprečju prvih šestih mesecev, a zaradi predvsem na domači trg usmerjenih panog ostaja nižji kot konec leta 2008, ko se je pričelo krčenje proizvodnje. V večini srednje in visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so izvozno usmerjene (z izjemo kemične in farmacevtske industrije ter proizvodnje drugih strojev in naprav), je proizvodna aktivnost oktobra presegla raven iz zadnjega četrtletja leta 2008. V proizvodnji vozil in plovil, kjer je bil padec konec leta 2008 najvišji, pa je bila celo leto nad ravnjo zadnjega četrtletja 2008, k čemur so precej prispevale spodbude za nakup novih vozil, predvsem v nekaterih večjih evropskih državah. V večini tehnološko manj zahtevnih dejavnosti (tekstilna industrija, pohištvena industrija in druge raznovrstne predelovalne dejavnosti) ter v proizvodnji drugih strojev in naprav, ki so že ob prenosu krize v slovensko gospodarstvo zabeležile najvišje padce aktivnosti, pa proizvodna aktivnost še naprej najbolj zaostaja za koncem leta 2008 in je tudi oktobra na medletni ravni najbolj padla. Nižji obseg proizvodnje kot ob koncu leta 2008 beležijo tudi vse predvsem na domači trg usmerjene panoge, kjer je proizvodna aktivnost povprečno za okoli desetino nižja in se na medletni ravni v drugi polovici leta še ne izboljšuje. Slika 9: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po podpodročjih 150 140 0 0 130 7 00 120 0 2 110 T O 100 J2 e ■Ö 90 C 80 70 60 Q12009 Q22009 ■ Q32009 Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so se decembra večinoma ohranili na ravni preteklega meseca, kazalniki stanj pa so se izboljšali. Oboji ostajajo v večini slabši od dolgoletnih povprečij5, vrednosti iz zadnjih mesecev leta 2008 in prvih mesecev leta 2009, ko so se močno zniževali, pa so večinoma presegli. Odstopata kazalnika izvoznih in skupnih naročil, ki se najpočasneje izboljšujeta in sta decembra dosegla podobne ravni kot ob koncu leta 2008. Najbolj so se okrepili nekateri kazalniki pričakovanj (pričakovana proizvodnja, pričakovan izvoz, pričakovano skupno povpraševanje), ki se od septembra ohranjajo na podobnih ravneh. Slika 10: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih Skupna naročila Izvozna naročila - Pričakovan izvoz - Pričakovano skupno povpraševanje Pričakovana proizvodnja 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 -80 Vir: SURS. Gradbena aktivnost se je oktobra rahlo okrepila, a je bila še vedno znatno nižja kot leto pred tem. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del oktobra povečala za 3,7 %, a je bila zaradi zmanjševanja v predhodnih mesecih še vedno za 28,2 % nižja kot v enakem mesecu leta 2008. Glede na predhodni mesec se je aktivnost najbolj okrepila v stanovanjski gradnji6, a je bil zaradi intenzivnega zniževanja v predhodnih mesecih to tudi sektor gradbeništva, kjer se je aktivnost na medletni ravni najbolj znižala. Z zamikom se je močno znižala tudi zaposlenost v gradbeništvu. Po močni rasti zaposlenosti v letih 20052008, ko se je število delovno aktivnih povečalo kar za 44,2 %, je bilo število delovno aktivnih oktobra za 6,7 % nižje kot leto pred tem. Po desezoniranih podatkih je aktivnost v gradbeništvu dosegla vrh v prvem četrtletju leta 2008, zaposlenost pa je še naraščala do zadnjega četrtletja 2008, v letu 2009 pa se je močno zniževala. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * ocena UMAR. 5 Od maja 1995 oz. od leta 1997 (za kazalnike pričakovanega zaposlovanja, pričakovanega izvoza, pričakovanega skupnega povpraševanja in zagotovljene proizvodnje). 6 Pri interpretaciji podatka o vrednosti opravljenih gradbenih del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. okt.09 12 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo - skupaj ■ Stanovanjske stavbe ■ Gradbeni inženirski objekti - Stavbe - skupaj ■ Nestanovanjske stavbe 180 170 160 150 140 130 120 110 Sgggggggg i ! i t i i i t i Novembra se je nadaljevalo medletno zniževanje porabe električne energije, stopnje upadanja pa so zaradi učinka osnove vse manjše (glej Okvir 1). Proizvodnja elektrike je bila novembra in tudi v povprečju prvih enajstih mesecev medletno le malo večja (1,2 % oz. 0,7 %). Pri tem je bila novembra proizvodnja hidroelektrarn nižja in v termoelektrarnah večja, v enajstih mesecih leta 2009 pa je bilo ravno nasprotno. Poraba elektrike je bila novembra medletno nižja za 5,3 %, skoraj celotno znižanje pa je posledica za 38,8 % nižjega odjema kovinske industrije (zlasti pri proizvodnji aluminija).Vsa ostala poraba elektrike (distribucijski odjem) je bila medletno nižja le še za 0,1 %, kar pa bolj pripisujemo učinku nizke osnove kot povečani gospodarski aktivnosti. Povezanost med obsegom industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in porabo elektrike je razmeroma velika. V enajstih mesecih leta 2009 je bila na medletni ravni poraba elektrike nižja Slika 12: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in poraba elektrike 15 10 5 f 0 t; S -5 S Ind. proizvodnja Poraba elektrike t S § S S 8 .i š I I .i Viri: SURS, ELES, preračuni UMAR. S 55 Ê I za 11,8 %, pri neposrednih odjemalcih skoraj za polovico in pri distribucijskih za 5,3 %. Tudi ko odštejemo hrvaški delež proizvodnje elektrike iz nuklearke, smo imeli v enajstih mesecih leta 2009 še vedno rahel presežek proizvodnje nad porabo elektrike. Po večmesečnem ohranjanju na približno enaki ravni se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno7 oktobra povečal (desezonirano), na medletni ravni pa se je upad realnega prihodka umiril. Medletno zniževanje prihodka se je oktobra umirilo v vseh segmentih, na kar so vplivale tudi manjše rasti oz. celo zmanjšanje prihodka oktobra 2008 (glej Okvir 1). Največjo umiritev upada smo zabeležili v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je bil prihodek po večmesečnem zaostajanju za četrtino »le« za dobrih 16 % nižji kot oktobra 2008 (število prvič registriranih osebnih vozil je bilo v tem obdobju skoraj za petino nižje), kar pa je tudi posledica znižanja prihodka že oktobra 2008. Največje medletno znižanje (za dobro četrtino) so oktobra, podobno kot predhodne mesece, zabeležili v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. Medletno rast prihodka so oktobra ustvarili le v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki ter v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki. V prvih desetih mesecih 2009 je bil skupni realni prihodek medletno nižji za 14,0 %, od tega v trgovini na drobno za dobro desetino, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa skorajza četrtino. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je oktobra ohranil približno na ravni preteklega meseca (desezonirano), medletno pa se je upad prihodka umiril, a ostal velik. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je oktobra medletno sicer umiril, vendar je bil prihodek še vedno Slika 13: Prihodek v trgovini na drobno ter trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh 60 50 40 30 t 20 10 0 -10 -20 -30 -40 - Trgovina na drobno - skupaj - Motorna goriva - Živila, pijače, tob. izd. Neživila ........f ? 10 i5 .1 8 £ 6 =5 4 Me 2 0 -2 -Skupaj a -Zasebni -----Javni - /\ / \ v \ i . i \ i \ i y 8 S S 85 t Š I ! Vir:SURS, preračuni UMAR. 55 55 Š ! na 1,7 % in bila v desetih mesecih (3,8 %) glede na enako obdobje leta 2008 več kot prepolovljena ter pri tem bistveno hitrejša v javnem kot v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju je bila oktobrska povprečna plača na zaposlenega višja deloma tudi zaradi izplačil ob koncu leta, medletno pa se njena rast še naprej umirja. Oktobrsko zvišanje povprečne bruto plače je bilo ob enakem številu delovnih dni kot septembra v večini dejavnosti zelo skromno ali pa ga sploh ni bilo, kljub temu da je oktober mesec, v katerem se običajno že izplača del trinajstih plač in božičnic. Zaradi nadpovprečne rasti v nekaj dejavnostih (oskrba z električno energijo, plinom, paro: 5,7 %; finančne in zavarovalniške dejavnosti: 6,5 %) pa je rast v povprečju zasebnega sektorja dosegla 1,3 %. Na medletni ravni se je Slika 20: Bruto plače v zasebnem sektorju -Industrija in gradbeništvo (B-F) -Tržne storitve (G-N;S) S 8 I Ç 6 i -4-1 S S § 85 55 i Ï Š I i Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Glej Ekonomsko ogledalo november 2009. 9 Zaradi velikih sprememb v strukturi zaposlenosti zasebnega sektorja je bila oktobra 2009 medletna rast skupne bruto plače na zaposlenega za približno 0,4 o. t. višja kot bi izhajalo iz preračunov po obeh posameznih sektorjih. 10000 8000 6000 4000 2000 0 10 4 2 0 16 Ekonomsko ogledalo, december 2009 Tekoča gospodarska gibanja rast bruto plače sektorja še nekoliko umirila in bila v desetih mesecih 1,8-odstotna oz. 7,1 o. t. počasnejša kot v enakem obdobju leta 2008. V javnem sektorju se je povprečna plača oktobra rahlo zvišala, medletno pa se je njena rast ponovno upočasnila in je bistveno nižja kot v začetku leta. Povprečna bruto plača sektorja se je oktobra rahlo zvišala10 (0,3 %), na medletni ravni pa se je njena rast upočasnila (1,8 %) in v desetih mesecih letos dosegla 7,9 %. Še vedno je rast najvišja v zdravstvu in socialnem varstvu, najnižja pa v izobraževanju. Cene V letu 2009 so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,8 %. Potem ko se je relativno visoka inflacija iz leta 2007 (5,6 %) v letu 2008 umirila in znašala 2,1 %, je bila inflacija v letu 2009 ponovno relativno nizka. Inflacija je bila zaradi rasti cen storitev in predvsem ukrepov ekonomske politike vseeno med najvišjimi v evrskem območju. V povprečju evrskega območja so se v letu 2009 cene življenjskih potrebščin po prvi oceni Eurostata povišale za 0,9 %. Od tega najbolj v Grčiji, kjer je medletna inflacija Slika 21: Bruto plače v javnem sektorju -----Javna uprava -Izobraževanje -Zdravstvo in soc.varstvo -----Kulturne, razv.in rekrdej. 30 25 t 20 i g 15 Ö g I 1 / --'A ■v y \ i * / t / \ 1 v i» u ? 8 g 55 55 8 g i I ! i i » Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 22: Inflacija v državah EU - november 2009 6 S S 2 JB I 1 ■■■II Vir: Eurostat. 10 0 5 0 -5 Tabela 6: Cene 2008 2009 v % XII 08/ ® (I 08-XII 08)/ XI 09/ XI 09/ ® (XII 08-XI 09)/ XII 07 ® (I 06-XII 07) X 09 XI 08 ® (XII 06-XI 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 0,9 1,6 0,9 Blago 1,3 6,0 1,3 1,5 0,0 -Goriva in energija -7,2 10,6 3,2 8,0 -5,1 -Drugo 3,2 5,0 1,0 0,3 0,9 Storitve 3,8 5,0 -0,1 1,9 2,8 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 0,8 1,8 0,8 Regulirane cene1 -7,8 9,6 5,8 7,3 -5,9 -Energija -11,9 14,4 5,0 5,8 -11,0 -Drugo 0,4 0,1 7,0 9,7 2,4 Osnovna inflacija -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 0,9 1,6 0,9 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,1 0,5 0,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,1 5,6 -0,1 -1,1 -0,1 -na evrskem območju -0,1 2,1 -0,4 -2,8 -3,4 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Komunalne storitve so v izračun vključene skozi celo leto 2009: 10 Najbolj v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, kjer je glavnina zaposlenih v zasebnem sektorju (3,9 %), temu je sledilo zdravstvo in socialno varstvo (1,3 %), v izobraževanju je stagnirala (0,1 %), v javni upravi pa se je znižala (-1,0 %). Ekonomsko ogledalo, september 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Okvir2: Regulirane cene Delež, ki ga regulirane cene zavzemajo v indeksu cen življenjskih potrebščin, se je tudi v letu 2009 po naši oceni znižal. Zniževanje deleža cen, ki so pod različnimi oblikami nadzora, se je po letu 2007, ko se je liberaliziral trg električne energije za gospodinjske odjemalce nadaljevalo tudi v letu 2009. Še v letu 2008 je ta delež, po naši oceni, znašal 13,1 %, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 9,0 %. Postopno zniževanje skupnega deleža reguliranih cen v indeksu, s katerim SURS meri gibanje cen življenjskih potrebščin, zaradi liberalizacije slovenskega gospodarstva sicer poteka že od leta 1992, ko je ta delež znašal 33,7 %. Skozi leta pa se je spreminjal tudi način regulacije. Neposredni nadzor Vlade nad cenami je bil značilen do leta 2000, kasneje pa sta ga začela nadomeščati uravnavanje cen s pomočjo matematičnih modelov in nadzor s strani neodvisnih regulatornih agencij. V letu 2009 se je tako modelski način določanja cen uporabljal pri treh četrtinah vseh reguliranih cen, ki so zajete v indeksu cen življenjskih potrebščin. V letu 2009 so se cene, ki so pod različnimi režimi regulacije, povišale bolj, kot je bilo načrtovano. Regulirane cene so se povišale za 12,0 %, kar je v največji meri povezano z rastjo cen tekočih goriv (več kot polovica rasti cen tekočih goriv je posledica višjih trošarin). Ostale regulirane cene so se povišale za 4,0 %, kar je med drugim posledica nenačrtovanega povišanja RTV prispevka in cen vinjet ter povišanja cen potniškega železniškega prevoza, ki je bilo tudi večje od predvidenega v Načrtu uravnavanja reguliranih cen za leti 2008 in 2009. Na višjo rast reguliranih cen od pričakovane pa je vplival tudi spremenjen način določanja cen komunalnih storitev. Avgusta je namreč vlada prenesla pristojnost izdajanja soglasja k predlogom spreminjanja cen komunalnih storitev z državne na lokalno raven, kar je privedlo do znižanja ravni nadzora nad oblikovanjem teh cen in manjšo predvidljivost njihovega spreminjanja, razumemo pa jo tudi kot korak nazaj pri sistemskem urejanju področja oblikovanja cen komunalnih storitev. Na morebitne visoke dvige teh cen po spremembi načina njihove regulacije smo opozarjali že takrat, do prvih občutnih povišanj v številnih občinah pa je prišlo že kmalu po spremembi načina regulacije. V samem indeksu cen življenjskih potrebščin se je to odrazilo novembra, ko so se zaradi zvišanja cen oskrbe z vodo v Ljubljani cene komunalnih storitev povišale za 11,9 %, kar je k inflaciji v letu 2009 prispevalo 0,3 o. t. Vlada je ob koncu lanskega leta sprejela Načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2010 in 2011. V njem je kot ciljno rast reguliranih cen predvidela srednjeročni inflacijski cilj ECB, ki znaša na medletni ravni nekajmanjkot 2 %. Veljavni Načrt je pripravljen restriktivno, in sicer tako, da skupna rast reguliranih cen v posameznem letu ne bo presegla 0,2 % (brez energentov). Slika 23: Regulirane cene 60 Utež v ICZP - Regulirane cene (rast) CO G\ O ("N m .— .— .— CNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: SURS; ocena UMAR. 50 40 30 20 0 10 novembra znašala 2,1 %11, in je bila tudi edina država članica evrskega območja, ki je v tem mesecu beležila višjo inflacijo od slovenske. Cenovna gibanja so bila v letu 2009 v veliki meri pod vplivom gibanja cen nafte in šibke gospodarske aktivnosti. V prvi polovici leta smo bili kljub naraščajočim cenam nafte glede na začetek leta zaradi baznega učinka, povezanega s padanjem cen nafte in stabilizacijo ravni cen hrane v drugi polovici leta 2008, priča nadaljevanju umirjanja medletne inflacije. V tem obdobju se je začelo tudi relativno hitro umirjanje rasti cen ne-energetskega industrijskega blaga, kar povezujemo z umirjanjem gospodarske aktivnosti. Zaradi teh vplivov se je postopoma, vendar počasneje kot rast cen ne-energetskega blaga, umirjala tudi rast cen storitev. Hitro zniževanje medletne inflacije v tem obdobju se je z ukrepi ekonomske politike in namenom 11 Zadnji razpoložljiv podatek. stabilizacije javnofinančnih prilivov v proračun izkoristilo za večkratno povišanje trošarin na tekoča goriva, in sicer tako, da so njihove maloprodajne cene ostale približno nespremenjene. Povišale so se tudi trošarine na tobak in tobačne izdelke ter alkohol. Povišanja trošarin so k 1,8-odstotni inflaciji prispevala približno 1 o. t., od tega 0,7 o. t. trošarine na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, 0,2 o. t. trošarine na tobak in 0,1 o. t. trošarine na alkohol. Prispevek davčnih sprememb k inflaciji je bil lani tako najvišji po letu 2002. V začetku druge polovice leta smo bili zaradi kombinacije vpliva baznega učinka in šibke gospodarske aktivnosti na gibanje cen prvič priča medletni deflaciji (julij), ki pa je bila pričakovano kratkotrajna. Do novembra se je medletna rast cen gibala okoli ničelne stopnje, ob koncu leta pa je prišlo do pričakovanega obrata, povezanega s cenami tekočih goriv. V drugi polovici leta 2009 so cene ne-energetskega industrijskega blaga na medletni ravni upadle, nekoliko tudi cene hrane, rast cen storitev pa se je še naprej umirjala. Novembra je 18 Ekonomsko ogledalo, december 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 3: Primerjalne ravni cen Slika 24: Primerjalna raven cen Splošna raven cen je v Sloveniji v letu 2008 znašala slabih 81 % povprečne ravni v EU-27. Eurostat je objavil podatke o primerjalni ravni cen za evropske države, ZDA in Japonsko za leto 2008. Primerjalno visoke splošne ravni cen so v letu 2008 beležile razvitejše države, splošna raven cen v Sloveniji pa je bila nižja od povprečja EU-27. V primerjavi s sosednjimi državami je bila nižja kot v Avstriji in Italiji ter višja kot na Hrvaškem in na Madžarskem. Podatki kažejo, da se razlike med ravnmi cen med državami postopoma znižujejo, pričakovano pa so največje razlike pri cenah storitev, kar je povezano z gospodarsko razvitostjo držav. Približevanje ravni cen poteka skladno z dohitevanjem gospodarske razvitosti od držav z nižjo splošno ravnjo cen k državam z višjo. Potem ko je bila splošna raven cen v Sloveniji v letu 2005 približno 27 % nižja kot v povprečju EU-27, je bila v letu 2008 nižja za slabih 20 %. V Sloveniji smo imeli v letu 2008 nadpovprečno visoke cene poltrajnega blaga, najbolj pa za evropskim povprečjem zaostajajo cene storitev. Podrobnejši pregled podatkov o primerjalni ravni cen pokaže, da smo imeli v letu 2008 v Sloveniji višje cene kot v povprečju EU-27 pri poltrajnem blagu (predvsem obleka in obutev), kjer je bila raven cen pri nas višja za približno 5 %. Nižjo raven od povprečne smo imeli v Sloveniji pri cenah netrajnega blaga (-13,0 %), kjer je raven cen hrane nižja za okoli 8 %, raven cen energentov za okoli 14 %, raven cen trajnega blaga pa je bila nižja za 4,0 %. Najbolj od povprečja v zadnjih letih pričakovano odstopa raven cen storitev, ki je bila od povprečne v EU-27 v letu 2008 nižja za 25,0 %. To je sicer značilno za vse države, ki so na podobni ali nižji stopnji gospodarske razvitosti kot Slovenija. Oblikovanje cen storitev je namreč v pretežni meri povezano s ceno dela, ki je v manj razvitih državah praviloma nižja kot v bolj razvitih, spreminja pa se skladno z rastjo produktivnosti dela v menjalnem sektorju. To pomeni, da lahko pričakujemo, da bo raven cen storitev v Sloveniji nižja kot v bolj razvitih državah toliko časa, dokler bo produktivnost dela menjalnega sektorja pri nas nižja od produktivnosti dela menjalnega sektorja v razvitejših državah. Splošna raven cen Hrana Energenti Blago Netrajno blago Poltrajno blago Trajno blago ■ Storitve 70 75 80 85 90 95 100 105 1 10 EU-27=100 Vir: Eurostat. tako medletni upad cen ne-energetskega industrijskega blaga znašal 1,2 %12, hrane 0,9 %, rast cen storitev pa je znašala 1,9 %. Slika 25: Vpliv ukrepov ekonomske politike na inflacijo po letih ■ Ostalo S Elektrika DDV ■ Tekoča goriva ■ Alkohol ■ Tobak lll^JEJ Medletni upad cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je zmanjšal tudi novembra. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so se novembra sicer znižale (-0,1 %), medletni upad cen pa je bil manjši tretji mesec zapored. Slika 26: Rast cen izbranih skupin HICP -Inflacija ----Ne-energetsko ind. blago ----Predelana hrana - Energija - Storitve Nepredelana hrana A/v *— —- , \ V-: \ \ 1 \ 1 V 5-ia S* -• '"* r A \ \ /■■ "W" Vir: SURS, ocena UMAR. 2 Podatek HICP. 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,5 -12 Ekonomsko ogledalo, september 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Slika 27: Cene industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih 20 15 ^ 10 Ê 5 ro c Jk 0 ■ö S -5 -10 -15 -20 -PPI (domači trg) -— OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO -- - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI -Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. \ y i.. \ _____ V ..... \ — —^N Slika 29: Realni efektivni tečaji članic evro območja, deflacionirani s HICP Vir: SURS. Vir: ECB, preračuni UMAR. Tokrat je bil nižji za 0,3 o. t. in je znašal -1,1 %. Na umirjanje skupnega medletnega upada cen je najbolj vplivalo nadaljevanje zmanjševanja medletnega upada cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Potem ko je ta upad še avgusta znašal 15,5 %, je novembra znašal 8,2 %. Ob postopnem mesečnem slabšanju se je oktobra cenovna konkurenčnost gospodarstva nekoliko izraziteje poslabšala tudi medletno, med državami evrskega območja pa je bilo poslabšanje med nižjimi. Oktobrska rast realnega efektivnega tečaja, merjenega z relativnimi13 cenami življenjskih potrebščin (mesečno za 0,4 %, medletno za 2,1 %), je bila posledica okrepitve evra. Rast cen Slika 28: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s CPI in komponente 5 Slika 30: Stroškovna konkurenčnost gospodarstva Realni efektivni tečaj -Nominalni efektivni tečaj - Relativne cene 15 12 9 i Sredstva za zap. na zap., nominalno Produktivnost dela, realno • ULC, nominalno ULC, realno ■ Realni efektivni tečaj, deflator ULC Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. 3 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 0 0 0 0 Vir: SURS, ECB, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. življenjskih potrebščin, ki je bila po prevzemu evra leto in pol odločilni dejavnik slabšanja cenovne konkurenčnosti, je bila od sredine leta 2009 skladna z rastjo v trgovinskih partnericah. Po večmesečni krepitvi se je evro do USD oktobraizraziteje okrepiltudi namedletniravni,posledično pa je bilo po enem letu relativno stabilnih gibanj večje tudi medletno poslabšanje cenovne konkurenčnosti. Glede na strukturo naše zunanje menjave, v kateri je delež USD relativno manjši, je bilo medletno poslabšanje manjše kot v večini preostalih držav evrskega območja. V povprečju prvih desetih mesecev leta 2009 je bila Slovenija še vedno med državami z najvišjim medletnim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti, saj so bili do septembra učinki medletnega padca evra do USD na gibanje naše cenovne konkurenčnosti prav tako manjši. 7 6 25 5 4 3 a 2 0 18 6 3 0 3 6 9 4 3 2 0 2 20 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti, medletne stopnje rasti v % 2007 2008 Q42008 Q1 2009 Q22009 Q32009 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,8 0,5 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 Realno, deflator CPI 2,3 2,8 -0,1 0,4 0,0 0,2 Realno, deflator PPI 2,2 0,8 1,1 3,0 3,4 3,7 Realno, deflator ULC 1,9 3,3 3,0 8,2 5,1 2,6 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 2,6 6,2 9,0 15,2 11,6 7,6 Sredstva na zaposlenega, nominalno 6,4 7,0 5,7 5,3 3,0 2,1 Produktivnost dela, realno 3,7 0,7 -3,0 -8,6 -7,7 -5,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda -1,5 2,3 5,3 10,8 8,6 6,4 Produktivnost dela, nominalno 8,1 4,5 0,4 -4,9 -5,2 -4,0 Vir: SURS, ECB, EUROSTAT, OECD; preračuni UMAR. Opomba: 1do 17-tih najpomembnejših trgovinskih partneric. Slika 31: Realni stroški dela na enoto proizvoda v tretjem četrtletju leta 2009 v članicah EU Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Medletno gibanje stroškovne konkurenčnosti je bilo v tretjem četrtletju ponovno slabše kot v drugih članicah evrskega območja in EU, odstopanja Slovenije od povprečja evrskega območja in EU pa so bila od drugega četrtletja manj izrazita. V tretjem četrtletju se je umirjanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda nadaljevalo pod vplivom upočasnjene rasti stroškov dela na zaposlenega in nižjega padca produktivnosti dela. Na upočasnjeno rast stroškov dela na zaposlenega, ki je bila do drugega četrtletja predvsem posledica nižje medletne rasti plač v zasebnem sektorju, je v tretjem četrtletju vplivalo tudi znižanje rasti plač v javnem sektorju. Manjši kot v drugem četrtletju je bil prav tako padec produktivnosti dela, predvsem zaradi zmanjševanja zaposlenosti, saj je bil padec gospodarske aktivnosti podoben kot v drugem četrtletju. Precej upočasnjena rast stroškov dela na enoto proizvoda je bila v primerjavi z rastjo v drugih članicah evrskega območja in EU sicer še vedno med najvišjimi, vendar pa so bile razlike od drugega četrtletja občutno manjše14. Slednje se kaže tudi v umirjeni rasti realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativno rastjo stroškov dela na enoto proizvoda (po oceni s 5,1 % v drugem četrtletju na 2,6 %). Plačilna bilanca V desetih mesecih leta 2009 je tekoči račun izkazoval presežek v višini 13,8 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 primanjkljaj v višini 1.789,0 mio EUR). Saldo tekočega računa plačilne bilance je oktobra izkazoval rahel presežek (2,9 mio EUR). Nadaljevalo se je medletno izboljšanje blagovne bilance in bilance faktorskih dohodkov, presežek v storitveni bilanci pa se še naprej znižuje. Praktično izravnana blagovna bilanca je skoraj v celoti posledica krčenja primanjkljaja v menjavi z državami članicami EU. V primerjavi s septembrom se je medletni padec izvoznih tokov še upočasnil, ohranil pa velik padec uvoza, tako da je oktobra saldo blagovne menjave ponovno izkazoval rahel presežek. Medletno izboljšanje blagovne bilance je bilo tako kot v predhodnih mesecih predvsem posledica trgovanja z državami članicami EU. Kumulativni blagovni primanjkljajz državami EU je v desetih mesecih leta 2009 znašal 1,4 mrd EUR, v enakem obdobju leta 2008 pa je bil občutno višji (3,3 mrd EUR).15 Kumulativni presežek v menjavi z državami nečlanicami EU pa se je ohranil na približno enaki ravni (1,1 mrd EUR). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so tudi oktobra najbolj znižala neto plačila obresti na tuja posojila. Pri tem so 14 Slovenija je bila od tretjega četrtletja 2008 med članicami evrskega območja, pa tudi EU, z najvišjo rastjo realnih stroškov dela na enoto proizvoda. V prvem četrtletju leta 2009, ko so bile razlike najvišje, je po njihovi rasti od povprečja evrskega območja odstopala za 6,8 o. t., v drugem četrtletju za 3,9 o. t., v tretjem za 4,1 o. t. (od povprečja EU za 7,3 o. t., 3,6 o. t. in 4,2 o. t.). Zmanjšanje razlik je bilo v večji meri posledica skladnejše rasti plač oz. sredstev za zaposlene na zaposlenega v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU, medtem ko je bil padec produktivnosti dela v tretjem četrtletju v Sloveniji, kljub zmanjšanju razlik, še naprej opazno višji kot v povprečju evrskega območja in EU. 15 Po plačilnobilančni statistiki. Ekonomsko ogledalo, december 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Plačilna bilanca I-X 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-X 08 Tekoče transakcije 18.525,3 18.511,6 13,8 -1.789,0 -Blagovna menjava (FOB) 13.499,6 13.785,9 -286,4 -2.173,8 -Storitve 3.625,3 2.552,8 1.072,5 1.444,2 -Dohodki od dela in kapitala 828,6 1.392,9 -564,2 -886,1 Tekoči transferi 571,8 780,0 -208,1 -173,3 Kapitalski in finančni račun 1.241,9 -1.298,0 -56,1 1.677,5 -Kapitalski račun 174,4 -142,2 32,2 -9,2 -Kapitalski transferi 173,1 -135,8 37,3 -11,0 -Patenti, licence 1,3 -6,4 -5,1 1,8 -Finančni račun 1.067,5 -1.155,8 -88,3 1.686,6 -Neposredne naložbe 9,1 -573,1 -564,0 60,6 -Naložbe v vrednostne papirje 4.424,6 -92,1 4.332,6 -295,3 -Finančni derivativi -22,2 28,8 6,6 41,9 -Ostale naložbe -3.498,8 -519,4 -4.018,2 1.846,5 -Terjatve 176,1 -519,4 -343,3 -1.212,5 -Obveznosti -3.674,9 0,0 -3.674,9 3.059,1 -Mednarodne denarne rezerve 154,8 0,0 154,8 32,9 Statistična napaka 42,4 0,0 42,4 111,5 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. potovanj in cestnega transporta, ki je precej povezan z obsegom blagovne menjave. V menjavi ostalih storitev sta se najbolj znižala presežka v menjavi gradbenih storitev in posredovanj, povečal pa primanjkljaj v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic. V desetih mesecih leta 2009 je presežek v storitveni bilanci znašal 1.072,5 mio EUR, kar je za 371,8 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2008. K višjemu primanjkljaju v bilanci tekočih transferjev je tudi oktobra prispeval državni sektor. Državni proračun je v odnosu do proračuna EU tretji mesec zapored realiziral primanjkljaj, kar je bilo predvsem posledica večjega izplačila sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki sicer predstavlja največji del odhodkov državnega proračuna RS do proračuna EU. V desetih mesecih leta 2009 je bil realiziran primanjkljaj v višini 38,1 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 v višini 77,7 mio EUR). Večino primanjkljaja državnega sektorja so predstavljala plačila davkov in prispevkov tujini. Oktobra so bile finančne transakcije s tujino precej skromnejše kot septembra, neto pritok kapitala je bil rahlo višji. V primerjavi s septembrom so bili bruto kapitalski tokovi skromni, neto pritok kapitala pa je bil višji. Oktobra je neto pritok kapitala znašal 83,0 mio EUR (oktobra leta 2008 neto odliv v višini 166,9 mio EUR). Neto priliv kapitala BS (povečanje neto obveznosti BS do Evrosistema) in neto priliv kapitala državnega sektorja sta bila višja od neto odliva zasebnega sektorja. V desetih mesecih leta 2009 so bile finančne transakcije neto odlivne v višini 243,1 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 neto priliv v višini 1.653,7 mio EUR). se medletno najbolj znižala neto plačila obresti domačih poslovnih bank, nižja pa so bila tudi neto plačila obresti BS in ostalih sektorjev. Zaradi višjih plačil obresti državnega sektorja pa se zmanjšujejo neto prihodki od naložb v vrednostne papirje. Skupna neto plačila obresti tujini so bila v desetih mesecih leta 2009 medletno precej nižja (za 262,8 mio EUR). V bilanci dohodkov od dela se presežek povečuje, kar je večinoma posledica nižjih nakazil v tujino. Presežek v storitveni bilanci je bil oktobra medletno nižji. To je bilo večinoma posledica manjšega presežka v menjavi Slika 32: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance E -200 I Blagovna menjava I Faktorski dohodki - Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi 0 Vir: BS 22 Ekonomsko ogledalo, december 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 33: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe 1000 800 1003,8 1680,8 -1553,3 ÖSSSggggg * i i £ I i i £ I Oktobra so največje kapitalske transakcije potekale v ostalih naložbah. Neposredne naložbe so bile oktobra neto odlivne v višini 34,0 mio EUR. Pri slovenskih investitorjih je prevladovalo neto dolžniško financiranje hčerinskih podjetij v tujini. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne v višini 15,2 mio EUR. Bančni sektor je prodajal obveznice in zadolžnice ter instrumente denarnega trga. Ostali sektorji, med katerimi prevladujejo podjetja, so povečali naložbe v lastniške vrednostne papirje. Ob večjem znižanju terjatev od obveznosti so ostale naložbe oktobra izkazovale neto pritok v višini 131,8 mio EUR. Pri terjatvah so poslovne banke umikale vloge iz tujine večinoma zaradi odplačil kreditov tujini, po naši oceni pa so del sredstev namenile kreditiranju domačih gospodinjstev. Kratkoročni komercialni krediti tujini so se nekoliko okrepili, kar je odražalo postopno septembrsko in oktobrsko mesečno rast blagovnega izvoza. Pri obveznostih so največji odliv izkazovala odplačila posojil domačih bank tujini, znižale so se tudi vloge nerezidentov v slovenskih bankah. Kumulativno so se banke v desetih mesecih leta 2009 v tujini razdolžile za 3,1 mrd EUR. Državni sektor je neto črpal dolgoročno posojilo v višini 9,7 mio EUR. BS je po treh mesecih razdolževanja oktobra spet povečala obveznosti znotrajEvrosistema in neto TARGET16 pozicijo do ECB tako poslabšala za 136,3 mio EUR. V prvih desetih mesecih leta 2009 pa so se neto obveznosti iz tega naslova znižale za 494,9 mio EUR. Večja četrtletna nihanja v neto poziciji so nastala tudi zaradi intenzivnega izvajanja operacij denarne politike Evrosistema, s čimer so se kreditne institucije oskrbovale s centralno bančnim denarjem. Zaradi zagotavljanja sredstev za financiranje javnofinančnega primanjkljaja, odplačila dolga in sprejetih ukrepov za spodbuditev kreditne aktivnosti se povečuje neto zadolževanje državnega sektorja. Bruto zunanji dolg državnega sektorja se je do vključno oktobra v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 2.947 mio EUR, bruto dolžniške terjatve pa za 306 mio EUR. Po drugi strani se je neto zunanji dolg zasebnega sektorja v tem obdobju znižal. Najbolj se je znižal bruto zunanji dolg poslovnih bank, in sicer za 1.554 mio EUR, bruto terjatve pa za 265 mio EUR. Skupni bruto zunanji dolg je konec oktobra znašal 40,1 mrd EUR (111,7 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 29,8 mrd EUR (83,0 % BDP). Skupni neto zunanji dolg je tako znašal 10,3 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 416 mio EUR oz. za 2,1 o. t., na 28,6 % BDP. Finančni trgi Krčenje kreditne aktivnosti domačih bank se je nadaljevalo tudi novembra. Potem ko je obseg kreditov bank domačim nebančnim sektorjem v predhodnih treh mesecih beležil izjemno nizke stopnje rasti, je ta novembra tretjič v letu 2009 beležil upad, tokrat v višini 0,1 %. Nebančni sektorji so tako v tem mesecu neto odplačevali kredite v višini 42,3 mio EUR. Neto zadolževalo se je le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI kredite neto odplačevala že tretji mesec zapored. Likvidnost na medbančnih trgih ostaja skromna, prav tako tudi prilivi vlog prebivalstva v banke. Čeprav je skupni obseg kreditov novembra na mesečni ravni beležil upad, se je zniževanje medletne stopnje rasti v tem mesecu po pričakovanjih precej umirilo, saj so se razmere na kreditnih trgih močneje zaostrile ravno novembra 2008. Medletna stopnja rasti je tako glede na oktober upadla le za 0,2 o. t., na 2,9 %. Skupni neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem pa so v enajstih mesecih leta 2009 dosegli 860,7 mio EUR, kar ne dosega niti petino vrednosti Slika 34: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem H Podjetja in NFI (leva os) -- Prebivalstvo (desna os) — Skupaj (desna os) 40 I Prebivalstvo (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) 800 16 Sistem bruto poravnave znotraj Evrosistema, ki se uporablja za poravnavo centralno bančnih operacij, medbančne prenose sredstev velike vrednosti in za druga plačila v evrih. 35 30 25 20 ro 15 J 10 "g 5 0 Vir: BS, preračuni UMAR -1000 Ekonomsko ogledalo, december 2009 23 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 9: Izbrani kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 30. XI 09 30. XI 09/ 31. X 09 30. XI 09/ 31. XII 08 30. XI 09/ 30. XI 08 Krediti skupaj 31.549,10 32.409,77 -0,1 2,7 2,9 Krediti podjetjem in DFO 23.137,53 23.214,18 -0,4 0,3 0,5 Krediti državi 584,61 850,78 -0,4 45,5 42,6 Krediti prebivalstvu 7.826,96 8.344,81 0,6 6,6 7,2 Potrošniški 2.883,95 2.897,76 -0,2 0,5 0,2 Stanovanjski 3.395,30 3.864,25 1,5 13,8 15,8 Ostalo 1.547,71 1.582,80 0,0 2,3 1,7 Bančne vloge skupaj 13.689,07 14.155,20 0,4 3,4 4,8 Čez noč 5.249,44 5.582,68 0,5 6,3 5,3 Kratkoročno vezane 5.644,79 5.208,31 -2,1 -7,7 -5,6 Dolgoročno vezane 1.957,65 2.733,32 3,9 39,6 49,8 Vloge na odpoklic 837,19 630,88 4,6 -24,6 -26,6 Vzajemni skladi 1.513,38 1.808,78 -0,1 19,5 12,5 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. iz primerljivega obdobja v letu 2008. K tako velikemu upadu je največ prispevalo občutno manjše zadolževanje podjetij in NFI. Tudi v drugih državah članicah evrskega območja je bila novembra kreditna aktivnost precej skromna. Neto tok kreditov je bil sicer pozitiven, a je z 21,9 mrd EUR dosegel le približno četrtino mesečnega povprečja iz obdobja pred začetkom finančne krize. Kljub novembrski pozitivni kreditni aktivnosti se je obseg kreditov v evrskem območju v enajstih mesecih leta 2009 skrčil za slabih 10 mrd EUR, medtem ko je v primerljivem obdobju leta 2008 zadolževanje nebančnih sektorjev še vedno presegalo 700 mrd EUR. Podobno kot v Sloveniji se tudi na ravni celotnega evrskega območja izraziteje umirja zadolževanje podjetij in NFI, medtem ko je neto zadolževanje prebivalstva sicer za dobrih 60 % nižje od primerljivega obdobja v letu 2008, a se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepilo, predvsem na področju stanovanjskih kreditov, medtem ko je zadolževanje za potrošnjo še vedno precej skromno. Novembra je bil obseg neto zadolževanja gospodinjstev pod ravnjo iz preteklih mesecev, kljub temu pa se je zaradi visokega neto odplačevanja kreditov (72,8 mio EUR) novembra 2008 medletna rast obsega kreditov prebivalstvu povišala. Za razliko od preteklih mesecev je prebivalstvo novembra neto odplačevalo potrošniške kredite in kredite za ostale namene. Po drugi strani pa ostaja precej stabilno zadolževanje za stanovanjske namene, ki se že peti mesec zapored giblje na ravni med 50 in 60 mio EUR. Njihovi neto tokovi so bili v enajstih mesecih leta 2009 na ravni 469,0 mio EUR, kar je za približno 30 % pod ravnjo iz primerljivega obdobja leta 2008, upad pa je najnižji med vsemi vrstami kreditov. Podjetja in NFI so tudi novembra neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Tokrat v višini 89,4 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej. V obdobju od septembra do novembra pa je neto odliv presegel 240 mio EUR. Za razliko od preteklih mesecev je tokrat več kot tri četrtine neto odlivov predstavljalo neto odplačevanje kreditov NFI, neto odplačevanje kreditov podjetij pa je bilo z 21,9 mio EUR na najnižji ravni v zadnjih treh mesecih. V namenski strukturi je tokrat prevladovalo neto odplačevanje kreditov za ostale namene (94,6 mio EUR), medtem ko se je po oktobrskem neto odplačevanju kreditov za investicije novembra tovrstno zadolževanje ponovno nekoliko okrepilo. Neto tokovi so bili na ravni 28,2 mio EUR, kar približno za 1,5-krat presega mesečno povprečje v enajstih mesecih leta 2009. Podjetja in NFI so se v tem obdobju neto zadolžila le za 76,6 mio EUR, kar dosega dobra 2 % vrednosti iz primerljivega obdobja v letu 2008. Kljub temu da so razmere zaostrene tudi na tujih kreditnih trgih, so podjetja in NFI oktobra ponovno neto črpala Slika 35: Neto zadolževanje podjetij na tujem in razlike v obrestnih merah 200 175 150 £ 75 I Krediti (leva os) - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 1 1 JI 350 315 280 245 COCOCOK/OIOIOIO* Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 125 100 210 175 i 140 .a 105 0 -25 -50 0 24 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 36: Obrestne mere za podjetja in NFI doma in v tujini - Slovenija — Evrsko območje Slika 37: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti ^^^B Vzajemni skladi (leva os) ^^^m Ostale vloge (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -----Dolgoročno vezane (desna os)-----Vzajemni skladi (desna os) 500 100 80 60 40 20 ; 0 -20 1 VO VO VO VO COCOCOCOC^t^O^O^ ■ ^ ro ' O O ro ' O Vir: BS, preračuni UMAR 8 7 6 5 v 4 3 2 0 Vir: BS tovrstne kredite. Neto prilivi tujih kreditov so dosegli 47,2 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih mesecih. V desetih mesecih leta 2009 pa so se podjetja in NFI neto zadolžila za 343,6 mio EUR, kar je za dobrih 30 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2008, umirjanje pa je precej manj izrazito kot doma. Glavni razlog za manjši upad neto zadolževanja podjetij in NFI na tujem je po naši oceni velika razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami. Slovenske posojilne obrestne mere17 so bile novembra za 280 bazičnih točk višje od povprečja evrskega območja in so dosegale daleč najvišjo raven med vsemi državami članicami. Tako se podjetja, ki bi se sicer lahko zadolžila doma, raje odločijo za ugodnejše zadolževanje na tujem. Potem ko so bila neto odplačila tujih kreditov bank v predhodnih treh mesecih na razmeroma nizki ravni, so se oktobra ta ponovno okrepila. Banke so neto odplačevale tuje kredite v višini 233,8 mio EUR, kar je izključno posledica neto odplačevanja dolgoročnih kreditov. Visoki ostajajo tudi neto odlivi tujih vlog iz bančnega sistema. Banke so tako v desetih mesecih leta 2009 beležile neto odliv tujih kreditov in vlog v višini kar 3,1 mrd EUR, od tega pa so dobre tri četrtine predstavljala neto odplačila kreditov. Potem ko so vloge gospodinjstev v bankah septembra in oktobra beležile neto odliv, se je njihov obseg novembra okrepil. Rast je bila skromna (0,4 %), tako da se je medletna rast kljub temu spustila pod 5-odstotno raven, kar je najmanj, odkar imamo primerljive podatke18. Novembra je po nekoliko daljšem premoru ponovno prišlo do rahlega premika v ročnostni strukturi vlog, saj so kratkoročne vloge novembra beležile neto odliv v višini dobrih 110 mio EUR, le nekoliko nižje prilive pa so beležile dolgoročne vloge, ki so s 3,9 % beležile najvišjo rast v zadnjih osmih mesecih. 17 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero. 18 Od leta 2005. Po razmeroma visokih oktobrskih neto prilivih v vzajemne sklade domačih upravljavcev so se ti novembra precej umirili in dosegli 0,4 mio EUR, kar je najnižja vrednost v zadnjih štirih mesecih. V tem mesecu je najverjetneje prišlo do nekoliko večjega prehajanja sredstev med posameznimi skupinami vzajemnih skladov, sajso največje neto prilive beležili obvezniški skladi, in sicer v višini 3,5 mio EUR, kar je po naši oceni predvsem posledica prenosov sredstev nekoliko bolj konservativnih vlagateljev iz mešanih skladov, ki so v tem obdobju beležili neto odliv v višini 4,5 mio EUR. Obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev pa je novembra prvič po štirih mesecih beležil upad, vendar le v višini 0,1 %, kar je posledica izgube, ki so jo v tem mesecu v povprečju beležili vzajemni skladi domačih upravljavcev. Likvidnost Ljubljanske borze ostaja še naprej zelo skromna. Novembra se je promet glede na predhodni mesec prepolovil in bil na ravni 32,0 mio EUR, kar je druga najnižja vrednost v letu 2009. Glede na pretekli mesec se je najbolj umirilo trgovanje z delnicami, medtem ko je bilo trgovanje z obveznicami s 5,1 mio EUR na približno enaki ravni kot oktobra. Celotna tržna kapitalizacija je novembra beležila 2,7-odstoten upad, kar je predvsem posledica negativnih gibanjna delniškem trgu, sajse je tržna kapitalizacija delnic v tem mesecu skrčila za 5,3 %, kar je največji mesečni upad, zabeležen v letu 2009. Decembra se je vrednost osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi (SBI20) že drugič zapored znižala, tokrat za 2,4 %. Kljub temu je zaradi izjemno ugodnih gibanj v drugem četrtletju 2009 za dobro desetino presegla vrednost iz konca leta 2008. Precej donosnejše pa so se v povprečju izkazale naložbe na razvitejših kapitalskih trgih. Indeks MSCI World, merjen v evrih, je v zadnjem mesecu leta 2009 beležil 6,4-odstotno rast, medtem ko je na medletni ravni porasel za skoraj četrtino (23,0 %). Rasti osrednjih borznih indeksov na pomembnejših kapitalskih trgih so bile na medletni ravni precej enotne, Ekonomsko ogledalo, september 2009 25 Tekoča gospodarska gibanja Slika 38: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. saj so se gibale v razponu med 18,8 % (DOW JONES) in 23,8 % (DAX). Javne finance V prvih enajstih mesecih leta 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,4 % manj prihodkov kot v enakem obdobju predhodnega leta. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost19 so vplačila v enajstih mesecih znašala 12 mrd EUR. Po precejšnjem izkazanem povečanju prihodkov oktobra so se novembra prihodki zmanjšali za 3,3 %. V obdobju prvih enajstih mesecev v primerjavi z enakim obdobjem lani so bili na ravni 92,6 %. V prvih enajstih mesecih leta 2009 so bili večji le prihodki od trošarin (16,8 %), kar je posledica povečanja trošarinskih dajatev na vse trošarinske izdelke. Rahlo večji so bili tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost (1,3 %), katerih rast se sicer iz meseca v mesec upočasnjuje, vsi ostali davki pa so bili na medletni ravni nižji. Prihodki od dohodnine so bili v prvih enajstih mesecih medletno nižji za 4,1 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za lani, ki so v enajstih mesecih dosegli dobrih 85 mio EUR (lani 61,5 mio EUR). Še se upočasnjuje tudi rast prihodkov od davka iz zaposlitve (2,4 %) kot glavna podvrsta dohodnine, precejmanjši kot v enakem obdobju leta 2008 pa so prilivi iz davkov od dohodkov od dejavnosti (-23,2 %) in od dohodkov od prodaje kapitala (-63,9 %). Akontacije davka od dohodka pravnih oseb so se novembra glede na oktober, ki je bil sicer okrepljen, zopet zmanjšale in so v enajstih mesecih dosegle le dobro polovico (55,4 %) vrednosti iz enakega obdobja predhodnega leta. Davčni zavezanci lahko 19 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-november 2009, Uprava za javne prihodke. Slika 39: Davki in prispevki za socialno varnost -Davki na doh. in dobiček -Prispevki za soc. varnost Domači davki na bl. in stor. -----Drugi davki 100 Vir: MF. namreč uveljavijo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in nižjo zakonsko davčno stopnjo (21,0 %). Po poračunu oktobra je bil prihodek iz davka na dodano vrednost novembra medletno nižji za 12,9 %, v obdobju prvih enajstih mesecev leta pa so bili prihodki iz tega davka nižji za 11,1 %. V prvih devetih mesecih leta 2009 so po podatkih konsolidirane bilance20 MF javnofinančni prihodki znašali 10,4 mrd EUR, odhodki pa 11,7 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih devetih mesecih medletno manjši za 7,6 %, medtem ko so bili v enakem obdobju leta 2008 večji za 12,9 %. Medletna rast odhodkov se je glede na prejšnje mesece nekoliko upočasnila in je v devetih mesecih znašala 8.3 %, kar je manj kot v devetih mesecih predhodnega leta (9,9 %). Nadaljnje zmanjševanje javnofinančnih prihodkov ob hkratnem povečevanju odhodkov kaže na proticiklično delovanje avtomatskih stabilizatorjev, ob tem pa se tudi ohranjajo nekateri problemi iz preteklosti (plače v javnem sektorju, pokojnine, neučinkovitost javnih naročil, ipd.). Po devetih mesecih je konsolidirana bilanca javnega financiranja izkazala primanjkljajv višini 1.323 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v obdobju devetih mesecev medletno najbolj povečali odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (11,5 %). Slednji se sicer nekoliko upočasnjujejo, so pa posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Znatna je tudi rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom (10,5 %), kjer se krepi rast izdatkov za transfere brezposelnim (84,1 %) zaradi poslabšanih razmer na trgu dela. Po februarski valorizaciji pokojnin je bila rast izdatkov za pokojnine v prvih devetih mesecih 9,2-odstotna. Rast izdatkov za blago in storitve je znašala 4.4 % in se je po okrepitvi v prejšnjem mesecu septembra nekoliko upočasnila. 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 26 Ekonomsko ogledalo, december 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-IX 09 v mio EUR IX 09/ IX 08 I-IX 09/ I-IX 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 10.384,2 -15,4 -7,6 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 9.502,4 -13,5 -7,6 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 2.060,3 -16,5 -21,0 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 3.826,8 -3,1 2,6 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 3.377,1 -17,5 -3,8 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 314,6 -18,5 25,8 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 11.707,1 -4,3 8,3 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 2.921,3 1,2 11,5 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 1.772,5 -6,3 4,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 4.526,9 11,1 10,5 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 709,3 -37,9 -0,8 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 234,9 -50,4 5,0 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 313,2 -12,7 9,4 Vir: MF, Bilten javnih financ. Primanjkljajdržavnega proračuna je v prvih devetih mesecih dosegel 1.176 mio EUR. Primanjkljaj je po devetih mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (87 mio EUR). Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v devetih mesecih znašal 1.053 mio EUR, kar je za 23,7 % več kot v enakem obdobju leta 2008. Negativna je bila v prvih devetih mesecih tudi skupna bilanca občinskih proračunov, ki je izkazala že 61,3 mio EUR primanjkljaja. Slika 40: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki ■ Prihodki 2008 «Prihodki 2009 »Odhodki 2008 »Odhodki 2009 -1500 -2000 is-s % èiil? .+- e E —• ro Vir: MF, preračuni UMAR. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, december 2009 Izbrane teme 29 Izdatki za socialno zaščito - 2007 Izdatki za socialno zaščito so se v Sloveniji v letu 2007 realno nekoliko povečali, v deležu BDP pa predvsem zaradi njegove hitre rasti znova upadli. Slovenija je leta 2007 za socialno zaščito namenila 7.381 mio EUR oz. 21,4 % BDP, kar je 1,3 o. t. manj kot leto prej. V primerjavi z letom 2006 to pomeni realno povečanje za dober odstotek, nominalno pa za slabih 5 odstotkov. V letu 2000 je delež izdatkov za socialno zaščito v BDP znašal 24,2 % in od leta 2001 stalno upada. Padanje deleža je posledica spleta različnih dejavnikov: hitrejše rasti bruto domačega proizvoda od rasti sredstev za socialno zaščito, sprememb v sistemih socialne zaščite (npr. pokojninska reforma) kakor tudi hitre gospodarske rasti, ki je vplivala na zmanjšanje brezposelnosti in višjo raven plač. V povprečju EU-27 so leta 2007 za socialno zaščito namenili 26,2 % BDP, kar je 4,8 o. t. več kot v Sloveniji. V EU-2521 je povprečni delež izdatkov za socialno zaščito od leta 2000, ko je znašal Slika 41: Deleži sredstev za socialno zaščito v BDP v obdobju 2000-2007, Slovenija, EU-25, v% -EU-25 -Slovenija 28 26,5 %, rasel do leta 2003; leta 2004 pa je tudi v EU pričel upadati. Slovenija, po sredstvih, ki jih namenja za socialno zaščito v odstotku od BDP, v obdobju 2000-2007 v primerjavi z sredstvi za socialno zaščito v EU-25 kaže vedno večji zaostanek. Medtem, ko je za EU-25 leta 2000 zaostajala za 2,3 o. t. je bil zaostanek leta 2007 že 5 o. t. Po kupni moči na prebivalca Slovenija ohranja raven izdatkov za socialno zaščito v primerjavi z EU. Podatki o sredstvih za socialno zaščito po kupni moči na prebivalca (izmerjeni v standardih kupne moči - SKM), ki je bolj natančen kazalnik razvitosti sistemov socialne zaščite, v primerjavi z EU-25 kažejo približno ohranjanje ravni sredstev. Slovenija je leta 2007 dosegala 70 % povprečja EU-25, raven pa se od leta 2000, ko je znašala 69 %, ni bistveno spremenila. Slovenija se po kupni moči najbolj približa EU-25 pri izdatkih na področjih: smrt hranitelja družine, bolezni in zdravstvenega varstva ter skrbi za otroka in družino. Pri Slika 42: Izdatki za socialno zaščito v SKM, v EU-27, 2007 200 180 160 140 120 100 80 60 40 jZwrnQ