Zložil
S. Gregorčič. I.

V Ljubljani/
Založil Ig. Griintar; tiskala Klein in Kovač. 1882.
640x6
127Z
Uvod.
oet, le malokomu znan, Leži po svetu razmetan; Da kip njegov bi vam podal, Raztresene sem ude zbral •—■ Ne vseh! . . . a kdor pregleda te, Spozna mu glavo in si*ce!
Naša zvezda,
vezda mila je migljala In naš rod vodila je;
Lepše nam ta zvezda zala, Nego vse, svetila je.
Toda, oh, za goro vtone, Skrije se za temni gaj;
Prašam svitle milijone: Vrne-li se še tedaj?
A molče zvezdice jasne, Odgovora ne vedo,
Dol z neba višave krasne Nemo na prašalca zro.
Pridi, zvezda naša, pridi, Jasne v nas upri oži, Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dni!
Mojo srčno kri škropite!
Po planinskih solnčnih tleh, Kakor seme jo vrzite Po doleh in po bregeh.
Pomlad iz krvi rodila Cvetke tisočere ho, Ter prijazno mi gojila Svoje nežne hčere bo.
Deve zorne, dečki zali Brali bodo r6že te, V kite b6do jih spravljali, Devali jih na srce.
o o srčno kri škropite
In sred jim bo ogrelo
Cvetje vzraslo iz krvi, Da za rod in dom plamtelo Bode jim do konca dni.
Na sveti večer.
od goro gre dekletce mlado,
it/k
if? Ko svet obhaja sveto noc, Spoznalo bi v potoku rado, Kaj višnja jej namenja mož.
Na valili lunin svit trepžče,
Trepeče v deklici srce, Želeče pa in koperneče Očesci vpre na dno vode.
In, glej, iz dna valov pozdravi
Jo znan, krasan in ljub obraz, Ki jej z nasmehom sladkim pravi, Da tu je njiju združbe čas!
K potoku vleče tudi mène,
Ko sveto noč proslavlja svet, Tam morda tema se razžene, Ki v njo nebâ je sklep odet.
Prinâgnil bôdem se nad vôdo,
Prisluškal, kaj 1)0 val šumljal; Ne svoje, naroda osôdo
Y prorôënih vâlih bom iskàl.
Kdaj srečno moje bo domovje?
Rešitve njemu le še ni? Kaj mi razkrilo boš, valovje? Nadjâ srcé se in •—■ boji!
Sam,
orje mu, ki v nesreči biva sam; A srečen ni, kdor srečo vživa sam! Imaš-li, brate, mnogo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes ! Duli plemeniti sam bo nosil boli, A sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. Kedor pa srečo vživa sam, Naj še solze preliva sam!
T
Mavrica,
iserna lestva se vspenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak, Mavrica pisana, božji prestol. Angelji liodijo gor in pa dol, Zlate kropilnice v rokah drže, Zemljo prežejno lilade in poje.
-	G-ori na st61u pa Večni sedi, Kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje •—- rodi zelenjad,
-	Kane na drevje •—■ obilen da sad, Kaplja na njivi —• da žito zlato, Kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, Kedar zaliva nebeški vrtnar.
t
r
Veseli pastir.
akrivljeno palico v roki,
Za trakom pa šopek cvetic, Ko kralj po planini visoki Pohajam za tropom ovčic.
Saj tukaj na solnčni višavi
Le sam sem, le sam gospodar, Živejem po pameti zdravi, Za muhe mi ljudske ni mar.
Nikomur tu nisem na poti, Na poti ni meni nikdo; Kdo čisto veselje mi moti, Kdo m6ti življenje mirno?

Nikdar ne zmrači se mi čelo,
Nikdar ne stemne se oči, In pojem in ukam veselo, Da z g6re v gor6 se glasi.
Naj drugi okoli po sveti Si iščejo slave, blaga, Jaz hočem na gori živeti, Tu sreča, tu mir je doma.
Za čedico krotko popeval
Bom pesmice svoje sladke, Dolmcem glasno razodeval, Kar polni mi srečno srce.
Ne, palice svoje ovčarske
Za žezlo kraljevo ne dam, In rajši, ko krone cesarske, Cvetice na glavi imam!
► ♦ -«•
Pri zibelki,
Počivaj srečno v topli zibki Ko v pópji mlade rože cvet.
Sedaj trenotke sreče jasne Deli nebeški ti vladár, Zdaj ure ti tekó prekrasne, Krasnejših, oli, ne bo nikdár.
Zibelka s cvetjem je nastlana
In angelji pojó okróg; Britkóst nobena ni ti znana, Ne teža rev, nadlog in tóg.
f	_ T
1
Tih ar sovražen svet pretresa,
Eazganja srca divji boj; Nad zibko jasna so nebesa, V nedolžnem srci je pokoj.
Zato le spavaj, angelj šibki,
Ki nič ne veš še, kaj je svet, Počivaj, snivaj sladko v zibki Ko v mehkem popji mladi cvet.
Saj, ko porasteš, dete zalo, Drugače bode mnogokaj; Da bi le vedno mi ostalo Nedolžno, čisto kakor zdaj!
f
In besno okrog zavrte se, In zl&bno mu v lice reže se, Pretvarjajo studni obraz, Da mozeg preleta mu mraz.
In vedno ob uri vže pozni Duhovi se vračajo grozni, Pošastni ponavljajo ples, In starček ne stisne očes.
Zgubljeno na veke je spanje, Dobljeno pekoče spoznanje: Narhujša je vseh bolečin Kesanje, krivice spomin!
Siromak,
1
«
ar Bog mi je življenje dal,
Pod svojo streho nisem spal, Pri svojih nisem jedel.
Svatuje dan za dnevom grdd,
Po njem veselje vriska; A siromaka mraz in gMd Pod milim nebom stiska.
Ivedo z menoj spregovori
Besedico prijazno? Kedo, ked6 razveseli Srce veselja prazno?
©Siji
t^ö- Odkar sem se zavedel,
♦ ----—
Po svetu hodim čisto sam Od praga pa do praga, Nikdd ne praša: kod in kam? Z nevoljo vsak pomaga!
To pa nadloga vseh nadlog,
To hudo je najhuje, Da, ker sem reven, ker ubog, Me ljudstvo zaničuje.
Kdor kruha vbranega ne je,
Ni skusil sirotenja, Kaj je trpljenje, on ne ve; On ne pozna življenja.
Za vse je svet dovblj bogat,
In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat S prav srčnimi čutili!

Pogled v nedolžno oko,
i kar, nikar se me ne boj, Nedolžni, nežni angelj moj, Le semkaj k meni sedi, Oko v oko mi gledi!
Poglfed ti čist, oko mirno, V njem seva celo ti nebo, In meni v njem leskeče Odsev vže davne sreče.
Budi spomin mi krasnih dni, Ko bil sem še kot si zdaj ti, Spomina me mladosti Brez toge, brez bridkosti.

Spomina me čarobnih let, Ko bil je v cvetji ves mi svet Enako vrtu v maji, Ko živel sem ko v raji.
Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, Ne smem, ne morem vanj nazaj, Zaklenena so vrata, Proč, proč je dfiba zlata.
Pa če zaprt je sreče raj, I)a gledam vanj, se zdi mi, vsaj, Ko v tvoja zrem očesa, Odprta v njih nebesa.
Sreč se v prsih mi topi Zamakneno v nekdanje dni, V presrečno dobo cveta — O zlata, zlata leta!
Jeftejeva prisega,
a boj na divje Amonite, Sovražnike rodu srdite, Je Jefte hrabro četo zbral; Na meji, glej, sovražnih tal Kleči glavar na travi rosni, Da zmago bi mu Tečni dal Y osodni vojski, smrtonosni: „O čuj me, bojnih trum gospod, Usliši mojo ti molitev, Otini, otmi svoj sveti rod! Ti vodi ga v zmagalno bitev, Dodeli srečno mu vrnitev, — In •—■ to prisegam! — prvo stvar, Ki po dobljeni slavni zmagi Me sreča na domačem pragi, Zakoljem tebi v žgalni dar, Osode vojskne gospodar!"
Tako prisega vodja trum, Glavarja čuje hrabra četa, In srca, vže popreje vneta, Navdihne nevkročen pogum. Kedar se v gori vtrga plaz, Kedo-li mu zastavi gaz? Ko tenke bilke trdni hrasti Se morajo vkloniti, pasti! A stokrat huje od plazov Se Jefte s četo zadrvi Na vrste Amonskih sinov. Kako so tam kovala jekla, Kako je kri v potocih tekla, Na črna tla junaška kri! Kot za žanjico žita snopi Leže po tleh vojakov tropi, Požela jih je srepa smrt, — Sovražnik je pobit in strt, In zmagovit na tla domača Se Jefte s hrabro četo vrača.
Oj, to ti je ponosen god Za te, o Jefte, in tvoj rod! Slavi te Izrael vesel, Ker sveti dom si mu otel: Do meje ti naproti vreje, In vrsta venčanih devic Na cesto trosi ti cvetic, Nastilja palmove ti veje! In poti, polja in vasi Povsodi mrgole ljudi: Visoki, nizki, stari, mladi Zmagalca videli Ibi radi, Ki trume je sovražne zmel. Izmej ljudi na mlado rame Tu mati malo dete vzame: „Glej, on je Izrael otel!" In starček od veselja plaka Gledaje slavnega junaka, In sto in sto glasov gromi „Kešitelj Jefte naj živi!" -

Vže sveti se domači krov, Zidovje se beli naproti, In zdaj v mogočni prelepoti Pred njim stoji ves dom njegov. In, glej, mladenek cveten zbor Slavilno pesem prepevaje, Sreberne strune prebiraje, Privre čez prag na beli dvor; Pred njimi pa v obleki snežni
V	naročje Jefteju hiti,
Kot na perotih, angelj nežni, Otrbk njegtfv, edina hči! A Jefte, glej, jo mrtvobled, Iz lic je proč življenja sled -—• Ne križi se očetu roka
V	objem prisrčnega otroka. Junak, ki groze ne pozna, Kaj zdaj ko listje trepeta? „Oh, nepremišljena prisega!" Obupno oča zaječi,
Da grozno se okrog razlega,
Da mraz pretresa vsem kosti. „Joj, ti nesrečni otrok moj, Še bolj nesrečen oča tvoj, Ki kriv brezmejnega je zlega! Umreti moraš, lici, umreti V življenja polnem, lepem cveti Prisegel sem, da prva stvar, Ki po dobljeni slavni zmagi Me sreča na domačem pragi, Bogii bo dana na oltar; In tebe, oj otrok predragi, Nebo izbralo si je v dar! Veliko terjaš, o nebo, Veliko terjaš od očeta! Odpusti dete mi ljubo, Zgoditi mora se tako: Prisega grozna je •—• pa sveta! In izvrši prisego oče, In pade dekelce mlado, A oče in ves narod joče!
Daritev,
,aritev bodi ti življenje celo: ;|r^{A01tar najlepši je — srca oltar,
Ljubezen sveta v njem — nebešk je žar, Gospodu žrtva — vsako dobro delo. O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo, Enako kresu vedno ti plamtelo, Bogti in domu žgalo vreden dar! Odločno odpovej se sv6ji sreči, Gforeče išči drugim jo doseči, Živčti vrli m6ž ne sme za se. Iz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v 6ku sije, In tuja solza mu meči srce!
1
Kupa življenja,
od tabo pek&l in nebo nad teb6j, A zemlja visi mej obema, In gori in doli zajema Ti v kupo življenja kipeči napoj: Zdaj boli pekla, zdaj veselje neb&, Pogosto vse vmes! Glej, to ti je res Osoda sveta! — Kedor je možak, Strupene se kupe ne brani, Sladke se nikdar ne vpijani, No vedno ostane enak, In vedno ohrani Si pokoj sladak!

Izgubljeni cvet,
moči je pela
slavček ljubo, Zakaj pa je danes Rosno nje oko?
Sinoči cvetoča, Kudeča ko kri, Zakaj pa jej danes Obrazek bledi?
Imela je vrtec, Oj vrtec krasan, Ko davi je vstala Bil cvet je obrdn.
Oh, cvetje je rahlo, čez noč se ospe; A žal je še meni Po njem, o dekle!
Tja doli po polji
Pa stopa nekdo, On cvet je potrgal, Zdaj — uka glasno!
Pri mrtvaškem odru,
j, tu ležiš na odri, Kot angeljček miru, Očesci jasnomodri Zatisneni svetu.
Z ročico se ročica K molitvi sklepa ti; Ta snegobela lica, Kot prej, so lepa ti.
In krog nedolžnih senec, V rumenkastih laseh Ti plava cveten venec, Na ustnih rajsk nasmeh.
Smrt ni ti strahovita. Če tudi v cvetu let, Na lici se ti cita, Da ni ti mari svet!
Cenni se joče mati, Ivaj oča se solzi? Po tebi žalovati Pa meni se ne zdi!
Saj ti si srečno slekla Oklep trohljivi zdaj; Nesla je božja dekla Te v lepši, boljši kraj!
Pač blagor, blagor tebi, Tam dobro je za te! Na srečnem božjem nebi Oj moli še za me!
Siroti,
vetica nerazvita, Rastoča vrh planin, Ti zapuščena, skrita Poganjaš sred pečin.
Kedo-li te zaliva, Komu pač ti si mar? Cvetica ljubezniva, Pa jaz ti bom vrtnar!
Skrbno te bom zalival, Lepo te bom gojil, Če tudi drug bo vžival, Ko cvet se bo razvil.
t 1
Oj déte, déte malo, Nedolžno dete tí, Sirota si ostalo, Kedó za té skrbi?
Pa če nikdo na sveti, Jaz bom pod skrb te vzel, Le rasti v lepem cveti, Cveti! bom .jaz vesel.
Za blagost ti goreče Bom prosil, angelj moj, Ce tudi tvoje sreče Delil ne bom s teboj!
a *

Njega ni!
m, h
cože je na vrtu plela jft^® Pela pesemco glasno, Živo v lice zarudela, Ko je stopil on pred njo.
„Daj mi cvetko, dete zalo, Da na prsi jo pripnem, Za spomin cvetico malo, Predno v tuje kraje spem."
Kito cvetja mu je dala, S cvetjem dala mu srce, Sama v vrtu je ostala, On po svetu šel od nje.
Rože je na vrtu pléla, Pésmi pela je glasnó, — Kaj da vrta več ne déla, Kaj ne poje več takó?
Déklica glavó poveša, Yene obraz, prej cvetoč, Nekaj nje srce pogreša, Solz jej potok lije vroč.
čez ograjo vrtno gléda, — Mnogo mimo vre ljudi; — Deva bleda, deva bleda, Njega od nikoder ni!
V mraku.
e vtoni, vtoni za goro, ¿¡f^Le vgasi, solnce, luč svetlo, Oj padi, padi gosti mrak, Prinesi srcu mir sladak.
Čemu sijalo bi lepo, Cemu, oj solnčece zlato V Povsod sirotam sevaš le, Nesrečen rod ogrevaš le!
Kdo gledal bi ta hrib in dol, Zaklet le v revo, jok in bol, Hinavstva, zmot, trpljenja poln, Sirot in sirotenja poln?

Dokler mi siješ, solnce ti, Hladii, miru mi v srci ni, Mori pogled, teži spomin Me svojih, ljudskih bolečin.
Le skrij se, solnce jasno, skrij, Izgini svet izpred oci, Da zabi žalostno srce Človeške zmote in gorje!
K ♦ -«•
Na bregu,
a bregu stojim in v morje strmim: Pod mano srdito valovje .Rohni ob kamnito bregovje: Po neba praši se megleni dim, V obraz mi brizgajo pene
Od skalne stene; A stena skalna Ostane stalna, In jaz se na robu ne ganem, Viharju kljubujem, ostanem ! Ko v steno valovje osode vihar
Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, potreti nikdar, Osode sovražne besneči vihar!

Zaostali ptič.
,b ti si edini še tukaj ostal, Wct (H ntiček, od trume vesele ?
In nič po krilatih ti sestrah ni žal, Ki splule so v južne dežele?
Oh, vidim, ni mogla te bolna perut Cez morje široko prenesti, Stri sredi je poti jo lovec ti krut, Pri bregu si moral obsesti.
Zapuščen, bolán zdaj na produ stojiš, Perutco pobešaš krvavo, Za družbo predrago sirota strmiš V daljavo čez morsko planjavo.
Pač sanjaš o krajih, kjer solnce toplo Sestricam, družicam se smeje, Kjer cvetje dišeče in sadje zlato Visi od citronove veje.
Moj ptiček, jaz dobro u mojem bolest, Ki vbogo srce ti razriva; Pa pojdi z menoj kot tovariš mi zvest In skupaj bolesti nosiva.
Saj meni so tudi ti dčili le prod, Puh lepše, srečnejše mi sluti, —• Kako jaz po njih omedlevam od tod, A strte so mfije peruti!
Vinski duhovi.
očaj, le z nova kupo mi napolni, Hladila daj, zdravila duši bolni!
Kodiir oko otožno v kupo vprem, Skrivnostna čuda v kaplji zlati vzrem: Odpre se svet čaroben mi in nov, Oko zagleda sto in sto duhov, Duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih. Trpinom dobrih, tožnim srcem dragih. Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, Nebeško hčer, neskaljeno resnico; Tik nje radost, — pozna se na očeh, — In deca njena: šala, vtip in smeh! Navdušenost, čuj, poje rajsko pesem, Na zemlji še enake slišal nesem. In nade duh naprot šepeče mi, Podi obup, skrbi moreče mi.
Poglčd duh6v, vabljenje krasnih boginj Mi vnema v duši čudodelen oginj, Up vrača se v sreč, na usta smeh In z nova vžiga radost se v očeh.
Duhovi vinski, hvala vam tedaj! Napolni zopet kupo mi, točaj!
Človeka nikar!
delavnico sem tvojo zrl,
bitij si rodil brez broja ! Skrivnostno snuje roka tvoja: Nikjer je stalne ni stvari, A prah noben se ne zgubi. V delavnico sem tv6jo zrl, In videl vedno sem vrtenje, Prelivajoče se življenje, Prerojevanje, prenavljanje, Iz bitja v bitje presnovljanje, A smrti nisem vzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, Ko pade cvet duhteči roži, Ko izmej dragih mu kater Duha okove v grob položi, češ: rodni brat mu je umrl! In ■—■ smrti ni!
T
V	delavnico sem bčžjo zrl, Tam prestvarjanje sem stvari, A smrti nisem vzrl! . . . . Začetnik moj, ki si me vstvaril, Duha si iskro mi razžaril,
V	oklep prsteni jo zaprl, ■—• Zakaj? Ves ti! —
Ko ilnato boš ječo stri, Ne bom umrl! No duhu poženo peroti,
t	Ki jih iz dola solz in zmot
Razvije na skrivnostno pot, ■— Kam? Tebi hitel bo naproti, Da enkrat tvoj obraz bi zrl, Da zrl bi solnčnojasno lice, Obraz ljubezni in resnice! . . . To prst pa prsti izroči In svet ob noč pozabi kraj Krijoč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš!
T
1
Za nčvo stvar moj prah porabiš, Za kako? Jaz ne vem, Ti sam si gospodar! A eno te prositi smem: Iz praha vzg'6ji ti cvetico, Podari logu pevko-ptieo, Katerokoli vstvari stvar; Kedor bi pa ko jaz na sveti Imfel čutiti in trpeti, Mej dvomi, zmotami viseti •— človeka ■— vstvariti nikar!
Izgubljeni raj.
zgubljen človeku je zemeljski raj, ^^^Adamova deca v prognanstvu se joče. In pr6si, naj sreče zapravljene kraj Odpre jej na novo dobrotljivi oče.
Nespametno ljudstvo, čemu-li tvoj stok Na delo! Ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, In našlo povsodi prv&tni boš raj!

Lastovkam,
f?
astovke, oj Bog vas sprimi, Ko po dolgi, 6stri zimi Priletele ste nazaj V mirni naš planinski raj! Ve pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke, Kjer svoj dom postavite, Blagost tja pripravite. Gostoljuben strčp je moj: Gnezda svoja nanj pripnite, Tu valite, tu gojite Srečonosni zarod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom. Tu nikd6 se vas ne takne, In mladičev vam nikdo Z roko kruto ne izmakne, — Čuval jaz jih bom zvest6."


t
Poezije.
A zastonj je ves moj klic, Ne privabi srečnih ptic. Razkropi se vse krdelo Cez prijazno gorsko selo, Razdeli se v pare trop, Slednji par izbere strbp, Kjer obesi mehko gnezdo; Prazen je le moj, edin, Ker nesreče jaz sem sin, E6jen pod nezgodno zvezdo!

V Celici.
^VsLz nemo cele v živi svet Mlad samotar strmi, Vendčih lic bledeči cvet Kropč mokre oči.
Star pôtnik v ôkno vspnè okô,
Ko truden mimo gré, Blagruje ône, ki mirno Po celicah žive.
„Ne moti, potnik, se nikar,
Ni tukaj dom miru, Ni vselej svet pokbj vladar Sred tihega zidu.

Moj dom je nizek in tesan,
Brezmejno to srce, če brat zaklepa samostan, Kdo vklene pa želje?
Dokler se prsi dvigajo,
Srce še hrepeni, Dokler želje se vžigajo, Pokoja, sreče ni! —
Zapustil svet sem mladolet,
Se v celico zaprl, Umrl je za-me celi svet, Jaz nisem zanj umrl.
Zabiti ga, — mi m6či ni, Vživdti ga — ne smem; Plamen, ki v srci mi gori Morim in mrjem nem.
Ne vlada vselej svet pokoj
Sred tihega zidu; če ne prineseš ga s seboj, Ne najdeš tu miru.
Le romaj, romaj sv6jo pot, Grlej, svet je lep ko vrt; Rad bi s teboj iz teh samot, Izhod mi je zaprt!

Primula,
oletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Po tratah se vsejal in jarkih, Zaril se v prst, zavil se v mah.
Tam solnčne matere rojenci Blede zaprti v grob teman, Svetov nebeških izseljenci Mrjo v nesreči dan na dan.
A'že zimski dan visi nad bregom, (Jez dol besni leden vihar In gozd in plan ječi pod snegom, — (rorje ti, vboga sojjična stvar!
Kako sirota zdaj trepeče, Oh, da bi mogla gor nazaj, če ne, pa vsaj iz nočne ječe, Da gleda vsaj domači raj!
In zlato solnce, glej, prigreje, Odpre sneženi se zapah, In solnčec stotisoč prismeje Se tam, kjer mrl je solnčni prah.
Oj, to se v travi jasno bliska, Po jarkih vse svitlo, zlato, Stotisoč tam trobentic piska Gflasan pozdrav domu v nebo!

Moč ljubezni.
aljubilo se je morje v luno, Zaljubilo z neizmerno silo, Z njo združiti se srčno želelo. Dolgih šest ur kvišku je kipelo, Drugih šest ur zopet togovalo, Togovalo, bridko žalovalo, Ker se ž njo zediniti ni moglo. Vendar ni ljubezni popustilo, Želj kipefth ni si ohladilo: Vsako šesto uro po odtoku Zopet k ljubici se luni dviga, Dviga se, se dvigniti ne more, Z njo skleniti se nikdar ne mfire. Le vzdihljaji morja gor kipijo; Luno v temne megle zavijaje Tožijo morja bridkosti luni. Ona se ljubezni včrne vsmili,
Ker skleniti z dragim se ne more, Solze za vzdihljaje morju vrača, Ter hladi kipeče želje morju. — če tako studena voda ljubi, Gj, kako pa bo to vr66e sree!

Sveta odkletev,
H*
en sanja srce moje zlat:
Odprto je neb6, In ven se vsiplje zbor krilat, Kaj "bo, kaj bo pač t6?
Cuj! gori kliče višnji Bog:
„Nocoj bo svet odklet, In konec bode rev, nadlog, In raj mu vstvarim spet"!
Kot jasni vtrinki trop duhov
Spusti se v solzni dol, Nesoč zemljanom blagoslov In lek za žal in bol.

In razkropi se solnčni trop
iskreč na vse strani Pod slamnati in zlati strop Zdraveč, blažeč hiti.
Kjer joka se nesreče sin,
Otre mu z lic solze, Kjer najde hišo bolečin, Odnese jej gorje.
In krog po svetu trop, bliščeč,
Skoz temno šviga noč, Iz bliskov meč krepko vihteč, Kazganja teme moč.
in zmot, laži in zlobe duh,
Zavisti kleti gad, In srd, krivica in napuh Grme v pekla propad!

In bes, M v srci tičal je, Celo v najboljšem — skrit,
Duh b6žji ga izbičal je, Poslan nas poblažit.
Resnice solnce sije zdaj, Ljubezni greje žar,
In svčt je zopet cveten raj, In srečna vsaka stvar.
Oj, to je zemlje vzvišen god, Človeštva zlati dan!
Prenovljen svet, prerojen rod, Kot b6žji sen krasan! ....
Z višav nadsolnčnih kraljev kralj Se zemlji nasmehlja,
In prst njegov iz daljnih dalj Jo dvigne do neba.
»K-V-4'
> ♦

Na večno stisne jo srce, Ljubezni prve vnet,
S poljubom sladkim govore: „Zdaj moj otrbk si spet"
Na ta poljub neba sladkost Prešine vse stvari,
Srce, vtopljeno mi v radost, Zamakneno kopni! . . . .
Sreč, le sanjaj ven in ven, O sen, ne vniči se!
A pač! Izgini sen kot sen, Pa dej — vresniči se.

Življenje ni praznik.
^vetočega lica, cvetočih še let "Zdaj prve korake namerjaš mej svet, — Nastlali na stezo so pisan ti cvet. Po poljskih cveticah te žive cvetice Spremljajo, kot ženina mlade družice. In svatov prijateljskih radosten trop Praznuje tvoj prvi v življenje ust&p. Tn tebe —■ pač moti'te*cvetje na poti — To občno veselje se tudi poloti! Ne čutiš ■—■ naj srca ne vara te čut! — Da vhbd le v življenje je s cvetjem posut Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano, Le trnje zakriva, da zvene"ti rano? Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel Kesnobne besede na praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, Življenje naj bode ti delaven dan!
T i
Od zóra do mraka rosán in potán
Ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje!
Ne plaši se znoja, ne straši se boja,
Saj moško dejanje krepčuje moM,
A pokoj mu zdrave moči pokoncá,
Dejanje ti ljúbi, a boj se pokoja!
Dolžan ni samó, kar veleva mu stan,
Kar móre, to mož je storiti dolžan!
Na délo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A délo in trud ti nebó blagoslovi!

> ♦
Romarica,
emu se ti tako mudi ^ Oj romarsko dekle? Saj k samostanu daleč ni In k cerkvi Yrh gore!
Težka je pot in hrib s t rman,
Počivaj tu z menoj, Lehko, lehko še v samostan Dospeš, dekle, nocoj!1'
„„Da, romarica sem, gospod,
A ne gor k cerkvi tej, Odtod še daleč gre moj hod Mudi se mi naprej.

Gorč še tri, doline tri
Mi prehoditi je, Deroče glohočine tri Mi prebroditi je.
Za brodom tretjim bel je prod,
Za prodom svet zelen, Tja romanca spčm od tod Na griček osamljen.
Na gričku cerkev ne stoji,
Ne miren samostan, K molitvi romarskih ljudi Ne vabi zvon glasdn.
In križ ne kamnat ne les<?n
Ne dviga se navpik, Prosilcem milosti noben Tam ne deli svetnik.

Pa če nikdo tja ne hiti
Pobožnih čutij vnet, če cerkve tam ne križa ni, — Ta kraj je meni svet!
Na griček nizki ta srčno
Jaz pokleknila bom, In gork<\ kakor prej nikdo, Solzeč molila bom.
Saj griček drugim ni enak,
To je nagrSben grič, Pod njim počiva mlad vojak, Oh, meni drag mrlič.
Zapustil bil zastavo je,
Saj vem po kom kopneč! A plačal željo z glavo je, Plačuje jo trohneč.
Na tuji zemlji zdaj leži
Neznan, nemilovan, Ne križ ne kamen ne stoji, Kjer on je zakopan.
Gomila posvečena ni,
Kropil ni mašnik je, Ni s trnjem ograjčna ni, Oh, čedi v pašnik je! . .
Pač 6stra in nemila si,
Oj sodba svetna ti! Ko kri za dolg prelila si, Ni-li dovolj ta kri?
Ni kazni ti zadosti smrt,
Nje muka in nje strah? Še v grob celo tvoj sega črt, Še mrtvi skruniš prah?!
► ♦ -«
In to vesti ne peče ti,
Da, grfrbni prah skrunčč, Y nekrive in ljubeče ti
Strupen zadiraš meč? . . . .
A zdaj naprej, na grob njegov,
Po s6dbi svetni klet, Od svetih izobčen grobov, A duši moji svet!
Na grobu tem se naselim,
Grbb meni ni strašan, Skrbno okrog ga ogradim, Da več ne bo teptdn.
In ker pomnika ni grobnik
Postavil na nasip, Jaz živ mu bodem spomenik, Trpeč ljubezni kip.
Tain naj kedaj še moj pepel
Počiva, kjer njegov, -—■ A lbo-li skupni prah prejel Mrtvaški blagoslov?"
1
I
*


O nevihti,
5anesi nam, zanosi, Bog, * Otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita, V oblakov sivih plašč zavita; Beseda njena — grom rohneč, In nje pogled je ■—• blisk goreč. Besede grom in blisk očesa Nebesa in zemljo pretresa. Pod plaščem n6si bič prikrit, Oj bič iz zrn ledenih zvit! Gorje, če jčzna ga zavzdigne, če ž njim po polji plodnem švigne, Gorjč!
Glej, tam na polji setev mlada, Živilo naše, naša nada,
Pod težo skloneno drevč, Glej, nežni cvet na mladem vrti, Ognjeni sčk na vinski trti Plaho ozira se v nebo, In vse se vije, vse trepeče, Boji vse šibe se grozeče. Zanesi nam, zanesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! Oh, saj te kličemo očeta, čuj prošnjo siromaka-kmeta, Sprejmi naš jok in vzdih in stok, Ne vniči žuljev pridnih rok! Ti migni —• blisku žar se vpihne, Le prst zavzdigni ■—• grom potihne, Le veli — bič se razdrobi, Le želi ■—■ led se raztopi, In r6ka, ki je prej grozila, Bo blagoslov na nas rosila. Zanesi nam, zanesi, Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog!
Zast6nj!
Neb<5 mu prfišnje te ne čuje; Tih ar str&šan
čez drn in strn grme prihruje, Ledeno zrnje v setve vsuje Oblak teman —
Končan je cvet in sad obran, —• Gforje!
Ozre se kmet na strte nade, Ozre na sinke, hčerke mlade, In divja bol, skrbi strašne Očetu v srci zabesnč, — Grorje ti vbogi kmet, gorje!
Ujetega ptiča tožba,
j, zemlja širna, zemlja lepa, Ti vsa si bila moja last; Zdaj ozka kletka me zaklepa, Ko vjel sem se v nesrečno past.
Ostrigli, oh, so mi peroti,
Da ni mi moči v sinji zrak, čez hrib in dol — gorje sirčti — Ne nosi več me vzlet krepak.
Ne n6si več me v log košati,
Kjer mnog prebiva zvest mi drug, Nj moči mi v jeseni z brati S teh velih trat na cvetni jug.
Z ognjenim jeklom umorili So mi nebeško luč oči, Da božjih čud v prirode krili Uživati mi môèi ni.
Ok6 siroti oslepljeni,
Oko edino je — spomin, A on ni vir tolažbe mêni, Spomin mi vir je bolečin.
Za mano ure solnčne sreče,
Pred mano groza temnih dni, Krog mène sténe vécne jéce, — Pa naj spomin me veseli?!
Zdaj sénèni gaj se v cvet odéva,
Oj senčni gaj, moj rojstni raj Grlasno tam bratov zbor popéva, Tu moj izgublja se vzdihljâj.

Z družico drug tam prosto leta, Izbral si gosto je drevo,
Tn drobno gnezdo skrbno spleta, I)a spal bi nežni rod mehko.
A meni svet je ves ocvetel, Zaprt in slep sem samotar,
Nikdar ne b6dem gnezda pletel, Gojil mladičev nikedar.
Mrje mi v ječi srce vbogo, Brezcvetna gine mi mladost, . .
Pač mnogo vzeli ste mi, mnogo, Ko zlato vzeli ste prostost.
A enega mi vzeli niste, Pa mi ne vzamete nikdar:
To pesmi so srebernočiste, To je glas6v nebeški dar.
Samotno v kletki bom popeval,
Doklčr ne poči to sreč; Vam dušo mrzlo bom ogrčval, In sčbi bom hladil gorje!

Svetišče.
višave zelene je cerkvica bčla Prijazno v dolinski odsevala cvet; Gor romarjev četa je mnoga hitela Po mir, po tolažbo, ki nema ju svet. A cerkvice ni več! Zidovi posuti, Brezbožniki, oh, so razdrli jih kruti; Zvonika ni zreti, ni čuti zvon6v, Ne petja, ne verne molitve glasov. Darilca, darov in darilnikov ni, Svetilnikov več in kropilnikov ni: Žare ji le luči na nebu goreče, Kropč jo megle izpod neba roseče, Vže trn in osat je prerasel razpad, Po skalah tam plazi se pisani gad, In potnika groza obhaja, Ko vidi strupenega zmaja.
A meni kaj tožnost objema srce, Ko cerkve spominam se vrhu gore, Kaj solza v oko mi prihaja? . . . Svetišče najlepše je tvoje sreč, Prostora ni ondu za zlate malike, Sezidale so ga najvišje roke, Naslikale notri nadzemeljske slike. Brezmejno ko Bog je svetišče srca, Skrivnostno kot on je, kdo pač proume ga? Vesoljno neskončnost zemlje in neba Z ljubeznijo sveto in živo obsega! Stotisoč svetil na zvezdišči gori, Stotisoč čutil v tem svetišči plamti, Ob luči so večni prižgana, Ni nična svitloba jim dana. Nesvetega nič še ni prišlo v ta hram, Duhovi le blagi kraljujejo tam, In božji krilatec svetišču od praga
Odganja sovraga!--
Jaz tukaj na pragu kot romar stojim, Ead v tvfije svetišče upiram očesa,

lil groza skrivnostna srce mi potresa, V lepcito čarobno zamaknen strmim. Ko zrem u svetišče nadzemeijsko to, Srce mi neskončno je polno tako Kot zrl bi v odprta nebesa. In vendar —• kaj sili mi vedno v spomin Posuto svetišče na vrhu višin? Kaj tožnost srce mi pokriva, Kaj solza oko mi zaliva? . . .
Srce sirota,
f^amčlo, zapuščeno hip^ Dete tu stoji mlado, Celo tožno in megleno, In mokro mu je oko.
Mati mrtva, mrtev oče,
Bratov nima ne sestra; Brez domu po svetu joče, A kedo mu streho da?
Ta sirota osamela
Ti nesrečno si srce; Zd-te nima zemlja cela Brata ne in ne sestre.
Saj tvoj doni ni tu na sveti,
Ti tam gori si doma; Tebe neče svet urneti, Ti ne m6reš pa sveta!
i
Poezije.
6
*
h
t i
t i
Ti veselo poj!
zeleni senčni gaj, mc-o Duhti nad menoj; Jaz kot list uvel sedaj Mrjem pod teboj.
.Kaj ti, drčibni ptiček, dem:
Le veselo poj! Poj, če tudi jaz sem nem, Stari znanec tvoj!
Ti lehko imaš sreč,
In lehko perut, Nič ne veš, kaj je gorje, Kaj obup je ljut.
Rddostrio, krepk6 žgoliš
Vrli zelenih vej, Vedno v cvetji le živiš, Srečen si vselej.
Ko si v južni zletel raj,
Bil je gaj zelen, Ko priplaval si nazaj, Spet je pomlajen.
Mčniš pač, da lanski list,
Dom ti spleta še, In da jaz sem vedno tist, Ko zdaj leta še?
Ti ne včš, da zimski čas
Cvet je naš umrl, Ne, da je življenja mraz To srce mi stri.
Toda, ptiček, kaj za tó,
Če umiram jaz i Kaj, če cvétje prelepó Yzél je zimski mráz?
Glej, zelen je z nova gaj, Solnčno je nebó,
Zemlja cvete kot nekdaj Živo in lepó.
1
Le skoz jasni zrák, moj ptič, Pa skoz sdnčni gaj,
Kaj bi mótil te listič, Suli in mrtev zdaj?
Kaj ti mari, če molči Stari znanec tvoj?
Srečen bódi, ptiček, ti, In veselo poj!
i é
Soči.
rasna si, bistra hči planin, -' v^Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte tžmne srd ne moti, — Krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, Ko hod deklet s planine; In jasna si ko gorski zrak, In glasna si, kot spev krepak Planinske je mladine, — Krasna si, hči planin! Ead gledam ti v valove bodre, Valove te zeleno-modre: Temna zelčn planinskih trav In vedra višnjevost višav Lepo se v njih je zlila; Na rosah sinjega nebd, Na rosah zelenih gora

Lep6to to si pila, ■—• Krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, Od doma se mi zdiš poslanka, Nesoča mnog mi ljub pozdrav, Bog sprimi te tu sred planjav! . Kako glasno, ljubo šumljaš, Kako čvrsto, krepko skakljaš, Ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, Zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, Zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, Zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, Grobčv slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli tožna in počasna,
Ogromna solza se mi zdiš, A še kot solza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lep6ti, Ko ti prozornih globoein Nevihte divje srd ne moti! Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga — Gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok, Krog tebe pa svinčena toča, In dež krvav in solz potok, In blisk in grom, -—■ oh, bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla, In ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo!
t t
► ♦ H- ---;-« <
Takrat se spfimni, bistra S6ča, Kar gfirko ti srce naroča: Kar bode shranjenih vodš, V oblakih tvojega neba, Kar v6de v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregtfv, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne, vt6pi Na dno razpenjenih valov!

Slovö in naročilo,
(Ig. Gruntarju.)
e pojdi torej, duša draga, čeprav težko mi je slovo; Naj meni teče s61zna sraga, Pa drugim boš vedril oko.
Mej tujce ne, ti greš mej brate, Da za-nje trudiš dan se vsak, Da vzore mi vresničiš zlate Kot narodnjak in poštenjak.
/
Hudobnež je podoben slani, Ki padla v mrzli noči je; Kar ta je vrtu in poljani, Kreposti on cvetoči je.
A mož pošten je — solnce zlato, Ki razsvetljuje, greje svet, Ki v pisan cvet ogrinja trato, Ki vrt in gaj odeva v cvčt.
Visoko čislam učenjaka, Ki nam proganja temo zmot, A bolj še cčnim poštenjaka, Ki ve in hodi pravo pot.
Ti učenost s krepostjo združi, Kot solnce strinja luč in moč, S tem domovini zvesto služi, Nevtruden za-njo dan in noč.
Značajen sam še v ljudstvu značaj Oživljaj, goji in krepč&j, Na to mi prvo skrb obračaj, To naša je naloga zdaj!


U srca ljubljenih rojakov Sej séme plemenitih rož, Da bómo národ poštenjakov, Da bómo národ vrlih mož.
Kar sanjala v trenutkih zlatih Sva sanj za národ naš kedaj, Ti vse vresniči zdaj pri bratih, Življenje zdaj uzorom daj!
Le pojdi torej, duša blaga, Srénó na délo svéto tó; Naj teče meni grenka sraga, Otiraj drugim jih skrbno !
Moj črni plašč.
a črni plašč vam je v zasmeh, A — ga umejete ?
Umete r6so v teh očeh, Ki se jej smejete?
Gromile z roso tč kropim, Ki vre mi čez obraz,
In plašč, ki se ogrinjam ž njim, Po ranjkih nosim jaz.
Umrla ni še mati mi, Umrl ni 6če še,
Za sestrami, za brati mi Sreč ne j6če še.
Še drage moje Bčg živi,
In zahvaljujem ga, A v grobu mnog mrlič leži, Ki objokujem ga:
Pravico v grob so devali, Pri grobu jaz sem bil, Pogrebci so prepčvali, A jaz "solze sem lil.
Zrl bratoljubja sem pokop . .
Ko grbb se je zaprl, Smejal se je spremnikov trop, Y bridkosti jaz sem mrl.
Uzore pokopali so, . .
— Oh, to dočakal sem! — Na grobu tam plesali so, Grenko jaz plakal sem.

♦ --——-
Raddst tedaj je vbegla mi, Moj duli je mrak objel, Bridkost je v dušo legla mi, Več nisem bil vesel.
Tedaj oblekel sem še mlad
Obleko žalno to, Na grobe vzorov, sanj in nad Solzč mi zdaj teko.
Samostanski vratar.
ivljenja valovje tam zunaj hrumi, Tu vlada pa mir in tihota, Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi Tu notri je sveta sam6ta.
T
Na pragu stoje jaz oziram se v svčt, V ozidje se ozko oziram; U celici bivam nad petdeset let, Ter duri odpiram, zapiram.
In bil samostanu prav veren ključar, O p6zni, o rani sem uri, Utrujeni potnik in revež nikdar Zastonj ni potrkal ob duri.
Premnogi, ki dušo obup jim je tri, Tu našli so mir in tolažbo, Za mir sem tistfeikrat duri odprl, Nikoli jih nisem za zdražbo.
Tako jaz obračal sem ključe vsekdar, Tako sem u službi osivel; Ti tudi, predragi mi, b6di vratar, In modro in m6ško boš živel.
Telo ti je hiša: v njej um gospodar, A čut gospodinja ti bodi; Počutki so vrata, ti glej ko vratar, Kaj ven in kaj nciter ti hodi.

Kar imaš zlata in pa srebra doma, Raztopi ga v peči ognjeni, Zlatar naj iz tega ti ključe skova, Pa v duri počutkov jih deni.
Odprto navadno uh<5 in oko, A usta zaprta mi nosi, če treba, odpri pa še usta srčno, Nikjer dovolitve ne prosi.
Odprto srce in odprte roke Imej za trpečega brata; A trdno zapahni uho in srce, Ko trka sovraštvo na vrata.
Hinavstvu in podlosti v dušo ne daj, Ne krivdi ne zl6bi nobeni; Kreposti razmakni srce na stežaj, A skrbno ga strasti zakleni!
To bode edino ti prava prostost, če imaš počutke v oblasti, To b<5de najvišja modrost in krep<5st: Brzdati in vladati strasti!
Na potuj ceni zemlji.
ozdravljani solnčna te ravan, Ki pred men6j si razprostrta Ti lepa si kot sfen krasan, Podoba rajskega si vrta.
Kedo bi pčtč se ne zavzel O čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O čudu tem se ne poloti?
In vendar, rajska ti ravan, Ko na-te potnik se oziram, Moj duh teman je in mraČan In solze iz oči otiram.

Naš bil nekdáj je yes ta raj, Očetom našim domovina; Tuj národ tód se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastnina.
Dobi se vSási pergamén: Nanj pésmi krasne, módre reke Napisal bil je m<5ž učen, — O vredne, da žive na veke!
A list je tujcu v last prišel, On stara slova je izbrisal, Ker njih modrosti ni uinel, Ter črte svoje je narisal.
Tak list prostran si ti raván! Naš déd tu pisal svoja déla, Naš govor čul si prék polján, Tu pésem naša je živ01a.
»—t—**
A zdaj zatrt je tod naš glas, In tuji krog zvene glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Ob naši so samo — grobovi!
Zatdrej, solnčnata ravan, Ko na-te moj pogled se vpira, Teman mi duh je in mraean, In srce tuge mi umira!
Domovini,
vdova tčžna, zapuščena, Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznaš le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obsčva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti, Da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je, In rod tvoj rod-mučenec je; Sovražni svčt te le prezira, Prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno?
Kdaj slečeš to obleko žalno, Kdaj solnce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kako bi ljubil te srčno, Kako bi jaz ti pel glasno! A ker nikdo ne šteje te, Ker ves te svet tepta z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te, Jaz ljubim tem zvesteje te, A ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te!
Grobni spomenik prijatelju,
(Ivanu N. Stresu.)
ako bi zabil to gomilo, Kjer blago tv6je spi sreč, Ki mi brezmejno vdano bilo Yes čas do zadnjega je dne?
Ti bil mi nisi brat po krvi, A več si bil mi tisočkrat: Bil meni si prijatelj|prvi, Po srci in po duhu brat.
Težko se človek od mladosti. Težko se loči od nadej, Težko se loči od prostčsti, — Od tebe jaz sem se težej.
In vendar, dragi, jaz po tebi Ne bom več bridko vzdihoval, Saj našel si na božjem nebi, Kar tukaj si zastonj iskal.
Po sv<5bodi je hrepenelo, Po luči, sreči ti srce, K resnici priti je želelo, — Izpolnil Bog ti je želje.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku, kjer ni noči; Tam stflnce sreče ti ne vgasne, Resnice solnce ne stemni.
Tam rešen reve si in teže, Tam prost si izkušnjav in zmot, Nobena spona te ne veže, Voliš si čas in kraj in pot.
Po jasni švigaš visočini Sam lepa zvezda sred zvezda, In k nični tudi v nfični tmini Priplavaš mnogokrat z neba.
Tedaj sladko pripoveduješ Pravljic iz lepših mi svetov, Ter srečo rajsko opisuješ, Ki vživa *v domu se duhov.
Gledaje sliko tvoje sreče In zroč nebeški tvoj obraz, Iz duše vzdišem koperneče: „Naj grem, naj grem s teboj še jaz
Le hrepenel jaz bodem k tebi, Ne bom po tebi žaloval, Saj našel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal!
Pastir,
ssSjsi
!t'am gori, tam gori za tretjo goro ¿1 Planin a dviguje v nebo se, Iz dalje srce omedleva na njo, Obrača na njo mi oko se.
Razmakni predgorja se temnega zid, Zavesa meglena izgini, Naj svobodno zopet se pase mi vid Po m6ji, po moji planini.
Oj, pašniki s61nčni, lesovje temno, Vi viri, potoki studeni, Ti slap moj grmeči, ti selo mirno, Pri srci ko nekdaj ste meni!

Željno, kakor ded naš v izgubljeni raj, Jaz gledam na trate planinske, Solzeč se oziram na mesta nazžj, Kjer sanjal sem sanje detinske.
Tam, srečen pastirček, sem, glasno pojoč, Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po d6kf gredoč, Moj drug mi je z onkraj odpeval.
Bridkosti in boli tam nisem poznal, Pijoč le sladkosti sem rasel; — Da bil bi pač vedno tam gori ostal, In cede očetove pasel!
A vrgla osoda nemila me je Od doma vže v rosni mladosti, In s kupo modrosti pojila me je, Še bolj me je s kupo bridkosti.
Postal sem inej svetom drugačen pastir In čedo zdaj čuvam slovdčo; A vsahnil veselja je prejšnjega vir, Izgubil življenja sem srečo.
Onemel je petja veselega glas, Srce mi tero bolečine; Zakaj sem zapustil te, rojstvena vas, Zakaj sem vas pustil, planine!

•K ♦ **•
Nazaj v planinski raj
od trto bivam zdaj V deželi rajskomili, Srce pa gor mi sili Nazaj v planinski raj; Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!
Tu zelen dol in breg, Tu cvčtje vže birdi se, Tu ptičji spev glasi se, Gore še krije sneg, —■ Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!
Grlej ta dolinski svčt, Te zlate vinske griče, Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj!
In to ti nič ni inar, Da dragi srčnovdani, Ti kličejo: „ostani, Nikar od tod, nikar!" Zakaj nazaj ? Ne prašajte zakaj!
O, zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj!
1 ► ♦ •<
1
V pepelnični noči.
polnočni zvon z visokih lin Krepko zaklenkal je!
Potihnil glas je vijolin, Strnndr odbrenkal je!
Plesišča in gledišča se Povsod zapirajo,
V odprta pa svetišča se Zemljani zbirajo.
Glej, bfižji hram tam sred poljan Dviguje se v nebo,
Oj božji hram tako prostran In pa krasan tako!
Kot reke v morje vanj nocoj
Krdela silna vro, Svetišče polno je takoj — In duri se zapro.
Tu v bagru ino v svili vse
Nocoj košati se, Diši ti po kadili vse In sveti v zlati se.
Več biserjev ko v dnu morja
Pred tabo se iskri, In več ko zvezd je vrh neba Tu jasnih je oči.
Tu gibki udje, vzorna rast,
Tu let in lica cvet, Tu zemlje slast, bogastvo, čast . O, ti presrečni svet! —
»
T 1
A čuj! . . . Nek duh zakliče mi:
„Kar zreš jih pred seboj, Zapiši mej mrliče mi S pepelom tem noc6j!"
In st<5pil sem pred žrtvenik,
Kot bi duhovnik bil, Pepel iz oljčnih je mladik Nanj del cerkovnik bil.
Pepela zdaj na teme sem
Najprvo sebi vsul, Vtopil se v misli neme sem, Le Bog je sam jih čul.
Pozval na to krdela sem
In prišla so hrumeč, Zaznamoval jim čela sem Preteč in pa svareč:
Poezije.
„Oj, grešniki maziljeni, Proč krono in škrlat, Saj boste vsi prisiljeni Vkloniti smrti vrat.
Sedaj vi narodom ste strah,
Strah tudi vas bo zmel, To žezlo prah, prestol bo prah, Vi boste prah, pepel!
Vi, ki zaklade zbirate
Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate — Prah boste tudi vi!
Ti roj, ki noe in dan prežiš,
Da brata v past bi vjel, Ti smrti v zanjke se vloviš, Prah bodeš in pepel!

* T
i
J
I
In ti, ki z umom, cvčtom let
Zdaj bahaš se vesel, Glej, predno ti odpade cvet, Prah bčdeš in pepel!"
Prišel še mnog, še mnog je trfip,
Mar bo se kak otel? Ne! Vsem podpisal sem pokbp: „Prah boste in pepel!"
Na zadnje roj še priskaklja,
Neskrbnih, jasnih lic, Cist, kakor angelji neba, In lepši od cvetic.
Zaplakal nad tem krasom sem,
Ceš: tudi ta bo strt! Se te . . . tresočim glasom sem Zaznamoval za smrt . . .
t
Končano! —• Ne! •—• čuj, duri tam
Ječe zaškripljejo, In nfrve trume v božji hram Skoz nje se vsipljejo.
Na teh ni srebra ne zlata, In blesk jim je neznan, Na licih tožnih se pozna Le sled solza in ran.
To pač je siromakov rod,
Molče je zunaj stal, In mirno čakal, da gospod Prostora bi mu dal.
Sedaj, ko prost mu je pristop,
Korak približa svoj, Jaz pa spoznam trpinov trbp, Oh, bil je — narod moj!
Odložil sem tedaj pepel,
V klečeče vprl ok6, Za blagoslov sem roke vspel, Ter kliknil sem krepko:
Le vstani, vb orni narod moj,
Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je ■—■ vstajenja dani
> ♦ » i
» ♦

Pozabljenim.
seh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom ho moj, In — tvoj,
Nocoj se vsul je roj močan, Saj jutri ho vseh mrtvih dan, Vseh mrtvih dan! Bledo trepeče nad grobovi Tisoč svetil,
In križe, kamne vrh mogil Jesenski venčajo cvetovi — Vseh mrtvih dan! Kjer dragi spe jim po pokopi, Klečž, solze živočih tropi, Oh, dušo tre jim žal in bol; Pod zemljo pol, na nebu pol Noc6j jim je srce:
--,---
Na grob lijo grenke solze, Y nebo gorke prošnje! O, le klečite, le molite, Po nepozabnih vam solzite, Da bode grob od solz rosan, Saj jutri bo vseh mrtvih dan, Yseh mrtvih dan! Solzite, Molite! . . . Tn jaz?
Ko misli vsakedo na svoje, Koga, koga pa srce moje Spomina se tačas ? Yas, zabljeni grobovi, Kjer križ ne kamen ne stoji, Ki niste venčani s cvetovi, Kjer luč nobena ne brli. O, če nikdo
Noc6j se vas ne spomni, Pozabil ni vas pevec skiomni In pa — nebo!

Oj z Bogom, ti planinski svet!
a nebu zvezde sevajo, Na vasi fantje pévajo, Pojó glasnó, pojó lepó, Pri srci pa jim je hudo.
Kaj hi ne bilo jim hudó, Kaj bi ne bilo jim bridko, Od doma se poslavljajo Na vojsko se odpravljajo.
Planine solnčne, ve moj raj, Jaz tudi ločim se sedaj; A Bog le vé, kaj tu pustim, In Bog le vé, kaj zdaj trpim.
Tu narod biva še krepak, Tu biva narod-poštenjak, Ki svet ga še okužil ni, Ki čas ga omehkužil ni.
Tu rod je moj, tu moj je kraj, Tu živel rad bi vekomaj, Ni kraja mi krasnejšega, Ni ljudstva mi milejšega.
Kar sreče sem na sveti vžil, Sem jo v mladosti cveti pil, Sem pil vrh solnčnih jo višin Planine proste prosti sin.
In zdaj planine, ve moj raj Od vas tja v tuji moram kraj; Kako mi pa je to težk<5, Le on tam gori ve samo.
Oj z Bogom, domovinski svet, Oj z Bogom, ti planinski cvet, Nebeški čuvaj te vladar, Ne zabiia te nikdar, nikdar!
Vojaci na poti,
omladnji cvet odeva svet,
Tako cvetemo mi; Pod nebom ptičev trop neštet, Po cčsti gremo mi!
A ptički skozi jasni zrak,
Lehkf», živo lete, Legak je tudi nam korak, A težko je srce.
Saj ptičji rod se vrača zdaj
Domov, glasno žgoleč; Mi sveta tla domača zdaj Pnstili smo trpfeč.
♦
► ♦
Mi nismo ptičev trč)p legdk,
Ki sam si pot voli; Begoten smo neba oblak, Ki veter ga podi!
Lepo žari meglica se,
Pod solncem plavajoč, Ozira v njo cvetica se, Hladila čakajoč.
A črn oblak bo neki dan, Iz njega blisk in tresk! In točo vsuje na ravan, Ki vniči up sosesk.
Zdaj ne boji nihče se nas,
Mi ne grozimo tod; Pozdravlja mnog nas lep obraz Gredoče mimo tod.
Koj bomo pa oblak strašan
Ob uri lmdi mi; Sovražni roj bo pač končan, Ž njim morda •— tudi mi!
♦
1
Dekletova molitev,
Ihtim in drhtim Objokana reva. Saj tebi odprto Je moje srce, Saj tebi je znano Vse moje gorje. Okusila sem U zorni mladosti Ljubezni sladkost In, oh, nje bridkosti. Kot solnčece čist Moj srčni je žar, Ne bo me ga sram Pred tabo- nikdar.

In vendar zakaj Ta čisti plamen Podžiga sedaj Mi pekel ognjen? Trepeče, oh, revi Mi sleherna žila Kot listje na drevi, Ko bliža se sila, Drhtim, oh, drhtim Sirota uboga, Da v boji zgubim, Ki ljubim tako ga. Ko padel bi on •—• Kak6 bi na sveti Sirota potem Še mogla živeti? To vbogo srce, To drobno srce, Kako bi nosilo Brezmejno gorje?
O čuj, o čuj, Devica presveta, Prošnje in solze Sirote-dekleta : Ko smrt bo kosila, čez bojno ravan, Ti čuvaj ljubljenca Udarcev, ran. Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Odvrni od njega Morilne svincènke. Ti mène in njega Obrani bolesti, Ti ženina vrni Ljubeči nevesti!
•►-t-

Po bitvi.
o bil je vihar, to bil je vihar
Do zora vso noč, In bliskov je žar, in gromov je vdar Razsajal na mož.
Nikakor nikar ni bil to vihar,
Bil divji je boj, Ni hrastov podrl, mladeniče stri Vihar je nocoj.
Po polji leže junaške vrste
Ko gozd poražen, Posečen enkrat ne bo več košat, Ne bo več zelen.
t
•>-1—4*—---
Poezije.
► ♦
9

Sinoči junak krepak bil je vsak,
Prepoln je zdaj ran, Sinoči cvetan, sinoči močan, Zdaj bo pokopan.
Grob zeva globok, globok in širok,
Sred mladih livad, Oh koliko sanj pokopljejo vanj In koliko nad!
Pač čakala bo, pač čakala bo
Nevesta doma In plakala bo, pretakala bo Brez mere solza.
A plakala bo in čakala bo
Sirota zastonj: Nje ženin je vbit in strt od kopit Sovražnih je konj.
In mamke skrbne in ljube sestre Še upajo zdaj; ■—■
A brat jim in sin iz daljnih ravnin Ne pride nazaj.
Krvavo polje, brezmejno gorje Rodilo si ti!
Ker lilo si ti, ker pilo si ti Potoke krvi.
Oh tisoč bo src in tisoč bo hiš Jokalo bridko, •—-
Zakaj to pustiš, zakaj to trpiš, Dobrotno nebo ?!
Vojakove neveste poroka,
enee sem poročni vila, Nad na njem sijal je žar ; A kedaj ga bom nosila Z zaročencem pred oltar?
Nade mrtve, vene venec, Z njim jaz venem in bledim; Daleč moj je zaročenec, Jaz odpravljam se za njim.
Kaj vam pravim, mati moja, Ne jokajte za menoj: Saj v deželo grem pokoja, Kliče ženin me s seboj.

Z vencem mi ovijte glavo, Z "biseri pa beli vrat, Dajte svilno mi opravo In na rčko prstan zlat.
Skličite mi tovaršice, Kar jih šteje naša vas, Z mano naj zveste družice Zdaj se veseM na glas.
Drevi pojdemo k por6ki, Ko bo polno zvezd nebo! Tam na zvezdnatem oboki čaka me srce zvesto.
Tam se v veke bom združila Ž njim, ki bil je tod mi vzet Kar je bridka smrt ločila, Mila smrt zedini spet!
Zimski dan.
O nežen i prt zemljo odeva,
Krasna pod njim sta gozd in plan; Z neba jasneje solnce seva, Kot je sijalo letni dan.
Iskre po polji dijamanti, Po drevji biseri blišče, Potčk se v srebro zdi vkovan ti, V zlato vkovane pa gore.
Kar ti oko naj dalje plava, Vse jasno, krasno, vse svetld! Krog bela steza se planjava, Nad njo se modro pne nebo.

135 >■ ♦
A vsa lepota, ki tu seva, Mrtva se duši moji zdi; Kjer cvetja ni in kjer ni speva, Življenja ondu srcu ni.
Ta beli prt je za cvetice Prostrt širbk mrtvaški prt, Ta mrzli svit odgnal je ptice, Kjer še je v cvetji gaj in vrt.
To solnce ko pokopna sveča Nad mrtvo stvarnico visi, Pač slika solnca je bliščeča, A živo solnce to več ni!
Vsa zemlja v mrzli tej bliščfibi Pobeljena gomila je, In meni na tem splošnem grobi Bridkost srce zalila je:
Podoba živa naše dobe Si ti, oj jasni zimski dan, Prepoln kot ona si svetlobe, Kot ona —■ mrtev in hladan!
Po glavah svčtlo je in jasno, A v srcih zimsk je mraz in mrak; Tam ne poganja cvetje krasno, Tam ne odmeva spev sladak.
Ti pa, srce, mi čuvaj cvetje, Da mraz ne stri; ga in vihar, Poshrani v toplo ga zavetje Kot umen in skrban vrtnar.
In vi, oj pesmi tožni glasi, Y tej zimi ne molčite nič; Saj tudi v golem grmi včasi Zapoje kak samoten ptič!
Ti, cvet in spev pozimski, Mdi Ljudem spomin krasnejših let, A budi hrepenenje tudi, Da vrnil bi se spev in cvet!
L
Tri lipe.
a vrhu zelene gore Tri lipe ponfisne stoje, Zvečer so še stale na gori, Kdo ve, že pa bodo ob z6ri?
Tesarji trije še pred dnem Napravljajo k lipam se treml In vsak teh tesarjev na rame Sekiro nabrušeno vzame.
Cuj! Glasi vže mah se na mah In lipe se zvrnejo v prah, Mej delom tesar pa tesarja Zaupno tako nagovarja:
------♦ -«•
D6 prvi, mladenič vesčl: ,.Te dni bom nevčsto si vzel, Za se in nevesto mi zorno Zdaj posteljo stešem prostorno.
De drngi: „Prinesle nocoj So.tri rojenice s seboj Mi hčerko v naročji cvetočem -Zibelko stesati jej h6čem."
A tretji: „Jaz nemam žen6, Otrok ne, ne ljube zveste, Ni treba mi postelje pirne, Ni treba zibelke nemirne.
Umrlo je meni srce, Umrle so nade sladke, Umrla ljubezen goreča, Umrla življenja je sreča.
Zdaj rakev bom stesal temno In ložil bom nadeje v njo, K njim kmalu še mene denite, Pa v črno zemljo zakopljite."
Dekletce po g6ri grede Pogovore čuje le-te, Pri delavcih mladih se vstavi, Tesarju pa tretjemu pravi:
„Kaj pravim ti, mladi drvar, Ne teši si rakve nikar; čemii-li bi hotel umreti, Ko lice ti v prvem je cveti?
O, škoda teh lepih oči, Če smrt jih prerano vgasi, In krasnega škoda života, če grobna obda ga tem6ta!
Oj mladi, oj lepi tesar, Na rakev ne misli nikar! Ko tebi zares bi zvonilo, Še meni oko bi rosilo!"
Izgine dekle za goro, Tesar se ozira za njo, Po glavi pa misli roje mu, Iz misli dekletce ne gre mu.
|
Sekire tesarske zvene In trske od debel lete, — Dva prva sta delo končala, Kar mislila, to sta stesala.
Ko teše pa tretji tesar, Primeri se čudna mu stvar: Glej, rakev se širi in širi, In noge jej vzrastejo štiri.
To rakev mrtvaška pač ni, To postelja pirna se zdi, . . Ko dvajseti dan je napočil, Tesar se je — tretji poročil.
Ob letu spet pojde v goro, A tesal — zibelko tam bo, O rakvah mu sodba je taka: Za rakev naj lipa še čaka!
♦ ♦ <
Oljki,
revo, rastoče v vinskem bregu, Lepo zeleno v belem snegu, Oj drago oljkovo drevo, Pozdravljam te srčno, srčno! Ko travnat otok u puščavi Prijazno tukaj zeleniš; Vojak ponfisen se mi zdiš Stoječ po bitvi na planjavi: Le njega bojni grom ni stri, Tovariše je vse podrl. Oemii je tebi smrtna sila Življenja moč in kras pustila? Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik? Nikakor! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje, - Ko spet se bo pomladil svet, Ko nov razvil se bo nam cvet.
Na te iz gčlih tam grmičev Zletava roj nam zvestih ptičev, In glasno v vejah žvrgoli Meneč, da svet se vže mladi. In, oj, kako mudi rado Na tebi moje se oko! —• Prijazno oljkovo drevo, ■ Pomnik nekdanjih dni cvetočih, Prorbk krasnejših dni bodočih, Pozdravljam te, Proslavljam te! Ti v rane vlivaš nam zdravila, - Svetdstna nam rodiš mazila, Oživljaš nam telesno moč, Proganjaš z lučjo temno noč. —
Proslavljam te! •—■ Mini podoba ljuba ti Ljudem si vže iz davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril, lil modri Bog se je kesal, Da je človeško bitje vstvaril.
Zato pa vse ljudi končal Y pregroznem, splošnem je potopu, Zanesel malemu le tropu. Yes rešeni človeški rod Tedaj en sam je nfisil brod, Kdo ve, če ta vbeži pokopu? Nad njim mračnč, temno nebo, In krog in krog brezdanja voda, A rešnega nikjeri proda, —
Strašno, strašnč! Kdaj ta brezbrežna voda splahne? Kdaj srd neba se vpokoji ? Mar Bog na veke se jezi? O ne! Dih božji toplo dahne In v6da gine, pada, sahne Kakor pred solncein sneg kopni. In, ^glej, iz v6de se suščče Drevo priraste zeleneče, Golobček bel se nanj spusti, Na drevu kljuva, kljuva, pika, In ko z drevesa odleti,
Poezij-
10

V	rudečem kljunu zeleni Mu oljkova mladika. Kako je pač brodar vesel Grolčba z vejico vsprijel! To vejo z oljčnega drevesa So do človeškega rodu Poslala vblažena nebesa
V	poroštvo sprave in miru. ■—■ Miru simbol si tudi nam! — Glej, prišla oljčna je nedelja, In polne srčnega veselja Trvijo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče Nesoče oljkove snopiče,
Če ne, mladike oljčne vsaj, -Svetišče zdi se oljkov gaj. Skoz okna solnce božje lije
V	ta gaj svoj zlati žar z nebes, A bolj še sreče solnce sije
- Otrokom z lic in iz očes Skoz senco oljkovih peres.
Pristčpi starček sivolas, In blagoslov nebeški kliče Njegov srčnomoleči glas Na oljčne veje in snopiče. O, naj te oljke, kjer bi bile, Bi blagoslov in mir delile! Da, oljkove mladike tč Mir bodo in blagost rodile, Ko hiše, vrte in polje Blagoslavljaje pokrope. Grlej po kropljenji njivo, trato, Kako razvija njih se kras! Kako se ziblje žito zlato, Kako je poln pšenični klas, Pod srp vže sili, sili v pas, — In drevje to — kako bogato! O, srečni kmetje, srečna vas! Pa, oh, — kaj se temni nebo? Pod njim se megle temnosive Tale čez vrte, trate, njive Gromeč grozno, preteč strašno.
T
Pred selsko kočico kleče Otrcici, starčki in žene, Z boječim, solznatim očesom K oblačnim, mračnim zro nebesom Glasno ihtžč, K Bogu moleč.
-	A hiše skrbni gospodar Mladike oljkove sežiga,
-	Da vmiril grozni bi vihar:
In sveti dim se k nebu dviga,
-	In, glej, preteči prej oblak Na polja vlije dež krotak. — O, da bi ti, mladika mila, Nevihto tudi vtolažila,
Ki burno liruje mej ljudmi, Ki v srci strastno nam besni, -Da meni vsaj bi jo vmirila!
-	Srce mi pravi, da jo boš,
če prej ne, ko me boš kropila! Pred duhom vidim nizko sobo, A v sobi bledo sveč svitl6bo;


Mej svečami pa spava mož, Bled mož, ogrnen s plaščem črnim, Ki s trakom je našit srebernim; On trdno spi, nevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja. Moža pa množica ljudi Z mladiko oljkovo kropi Želeč mu večnega pokoja. Oj, bratje, ko se to zgodi, Tedaj končana pot bo moja In konec bo težav in boja, Tedaj potihne za vsekdar Srca mi in sveta vihar!
e.
a polji znamenje stoji, Podoba krasna v njem žari, M slika blažene Device, Svetnika ne in ne svetnice.
Znamenj
čeprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni, Podoba ta je meni sveta, časti jo moja duša vneta.
Pred njo presvetlo luč gojim, Lepo, zvesto za njo skrbim, Naj sveti solnce, zvezde jasne, Pred sliko moja luč ne vgasne.
In cvetek, ki lepo cveto, S pobSžno berem jej roko, Pred njo prekrasne vence devam In zraven glasne pesmi pevam. •—■
Ni znamenje na polji to, To moje je srce gork6, In ta obraz prepoln miline Je slika moje domovine.
Ta svetla luč ■—•, moj srčni žar, Le njej plamti in bo vsekdar, In z duše cvetjem plemenitim Njo kitil bom kot zdaj jo kitim.
Njo prvi spev je moj slavil, Poslednji njej se bo glasil, In zadnji glasi ti mi bojo: Bog čiivaj domovino mojo!

Biser,
(Odlomek.)
gore balkanske Koraka junak, Ko solnce se niža, Ko bliža se mrak. Veselja solnce Je njemu vtonilo, Življenje njegovo Se je pomračilo. Ob, lep tako, Tako še mlad, Pa vže nesrečen, Pa vže brez nad! Tri hipe je sanjal O raji ljubezni, A zdaj je vzbudil se V bridkosti brezni. Mar vedel nisi, O, vbogi Nenad,
•K ♦ -4
Da sad prepovedan Ti sreče je sad? Turčini le smejo U tvoji deželi Sladkosti piti In biti veseli; A ti, kristijan, A ti, Bolgar, Ne stezaj mi rok Po sreči nikdar! Za Turka se trudi In toči znoj, To tvoja dolžnost, Poklic je tvoj: Podlcižnik si ti, Tvoj suženj je rod, A on je vladar, On tvoj je gospod. Ti bodi vesel, če on se poniža, Da kočici tvoji Se vborni približa,
-♦ -«•
če tvojo si krasno Nevesto izbere, če v harem odpelje Nedolžne ti hčere . . Poljubi mu roko: On tvoj je gospod, Ti rob si njegčv, Tvoj suženj je rod. To Allali veleva, In „prerok" to, — Ni prav, o junak Ni pr&v-li tako?
U gcire balkanske Koraka junak, Ko solnee se niža, Ko bliža se mrak. Ob skalnati steni Sedaj se ustavi, Ozira se temno Po cvetni planjavi,
Stoji kot ob gori Oblak teman, Ki točo bo vsul Na širno ravan; Stoji in preti Kot oster meč 0 boku junaka Žareč in grozeč. V očeh se mu ogenj Strašan užiga, Kot nočni požar, Ki z oken šviga. In votlo kot grom Tz dalje grmi Srdito in bridko Junak govori: „Star ribič ob morji Je biser imel, Se v kroni kraljevi Enak ni žarel. Tako je bil lep, Tako svetal,
Za bisere vse Ne bil bi ga dal, — Za bisere vse ne! Nikomur! ... A meni Podaril bi v dar bil Zaklad dragoceni, Da Suvam lepo ga, Lepo in skrbno, Yedčč, da ga ljubim Nad svoje oko. In bil bi ga čuval, Brezmejno ljubil, In rajši oko Kot biser izgubil! Saj on le je bil Luč mojih oči, Ki bil bi jasnil Noči mi in dni! — A v noči tih6tni, V neskrbni n6či Pridrl je Turčin K ribarjevi koči.
Ugrabil je moj Edini zaklad, Odnesel ga s s^bo Na vtrjeni grad. Pač sto dragotin Imd na grajščini, In vendar pobral n Zaklad je edini! Srce zdaj umira Mi vsled bolečin, On biser moj gleda, Ha, kleti Turčin! Da vedel bi jaz, Kje ropar prebiva, Katero ozidje Moj biser zakriva! Tam doli leži Sto belili gradov, Kateri-li grad Pač grad je njegov To, milo nebo, Dodeli mi vsaj,
Da roparja sr4če Jaz srečam kedaj -Tedaj pa poplača Ta dolg mi krvavo Dal biser mi bode, Dal — kleto glavo

KAZALO.
Stran.
Uvod..................3
Naša zvezda........4
Mojo srčno kri škropite!.....
Na sveti večer........8
Sam . . . ......10
Mavrica.........H
Veseli pastir........12
Pri zibelki.........14
Kesanje.........
Siromak.........J9
Pogled v nedolžno oko.....21
Jeftejeva prisega.......23
Daritev
Kupa življenja........29
Izgubljeni cvet.......30
Pri mrtvaškem odru.......32
Siroti.........34
Njega ni..........36
V	mraku ........38
Na brega.........40
Zaostali ptič........41
Vinski duhovi........43
Človeka nikar!.......45
Izgubljeni raj........48
Lastovkam........49
V	celici.........
Primula.........54
Moč ljubezni........56
Svetd odkletev.......58
•K ♦ -«•
T i
Življenje ni praznik.....
Romarica.......
O nevihti .......
Ujetega ptiča tožba......
Svetišče........
Src^ sirota • ...:...
Ti veselo poj !......
Soči.........
Slovč in naročilo, (Ig. Gruntarju.)
Moj črni plašč.......
Samostanski vratar.....
Na potujčeni zemlji......
Domovini.......
Grobni spomenik prijatelju. (Ivanu K- Stro.su.)
Pastir........
Nazaj v planinski raj !.....
V pepelnični noči......
Pozabljenim.......
Oj z Bogom, ti planinski svet!
Vojaci na poti........
■ Dekletova molitev......
Po bitvi........
Vojakove neveste poroka ....
Zimski dan	......
Tri lipe . ■.......
Oljki........
Znamenje.......
Biser. (Odlomek.).....
Stran.
62 . 64 70 ■ 73 77 . 80 82 85 89
92 95
93 101 103 106 109 111 118 120 123 126 129 132 134 138 143 150 152