Varovanje kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je skrb in dolžnost nas vseh
To je bilo izrečeno na seji koordinacijskega odbora za agroživilstvo pri metlo-bčinskem svetu SZDL ljubljanske regije v Ljubljani. kjer so se obravnavala sta-lišča do izvajanja Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč.
Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu. gozdarstvu in na vasi pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije je na 11. seji razpravljal o poročilu o izvajanju Zakona o varstvu kmelijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti ter zavzel določena stališča.
Ugotovitve kažejo na to. da je Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč prispeval k izbolišanju gospodarjenja 7 zemljišči in vplival na hitrcjšo izdelavo in sprejemanje prostorskih delov družbenih planov občin. Družbeno prisilo je pomenil zlasti za tiste občine, ki so odlašaie s pripravo prostorskih sestavin ter z opredelitvijo trajno varovanih kmetijskih zemljišč vdružbenih planih za srednjeročno obdobje 1980— 1985. Podatki kažejo, dasetrendzmanjševanjakmetijskihzcmljiščvtem obdobju ni zaustavil. Vzrok je v velikem obsegu /emljišč. ki so bila dokončno opredeljena za pozidavo že prcd sprejemom zakona. posebej pa v uveljavljanju izjem. ki jih predvideva zakon. Zelo redko so se. za že izdelane in potrjene zazi-dalne načrte na najboljših kmetijskih zemljiščih, iskale alternativne lokacije na slabših zemljiščih. V nekaterih občinah še vedno prevladuje težnja po pozidavi najboljših zemljišč. Poseben problem je neupoštevanje predlogov Kmetijsko-zemljiških skupnosti oz. se jih pogosto kot nosilce načrtovanja v prostoru sploh ne vključuje v družbeno načrtovanje v občini.
V naši občini smo v sodelovnju s kmetijsko zemljiško skupnostjo, oddelkom za
gradbcne zadeve in urbanizem ter občinskim inšpektoratom takoj pristopili k de-lu, tako da smo bili v Sloveniji med prvimi, ki smo pfipravili te spremembe. V času sprejemanja Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč in po njem, smo prak-lično črtali zazidljivost iz vseh za kmetijsko rabo primernih zemljišč. Sprejete so bile samo nekatere najnujnejše izjeme. kot so: širitev tovarne Motvoz in platno, Agrostroj v Ivančni gorici ter območje Kroja na Krki. Varovana območja za kmetijsko pridelavo stno upoštevali tudi v dolgoročnem načrtu. z izjemo manjše razširitve območja za industrijo v Ivančni gorici.
Pri posameznih nedovoljenih gradnjah se bomo dosledno ravnali po določilih zakona ter takšne objekte tudi odstranili.
Odškodnine za spremembo namembnosti niso odigrale ustrezne vloge. kerso bile prenizke in neredno ter z zakisnitvami ovrednotene. Svet se zavzema za tako višino odškodnine. ki bo investitorje preusmerjala na manj kvalitetna zemljišča. V prihodnje je potrebno zagotoviti učinkovitejši nadzor nad razpolaganjem z obdelovalnimi kmetijskimi zemljišči, ki so neobnovljiva družbena dobrina.
Zakon je bil sprejet z namenom, da se celoviteje normativno uredi gospo-darjenje s prostorom in prekine nesmotrna pozidava najboljših zemljišč. V obdo-bju veljavnosti interventnega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pa se je po-kazalo, da je za spoštovanje dogovorjene zemljiške politike. razen strožjih in na-taninih predpisov, potrebna tudi bolje organizirana in učinkovitejša družbenopolitična akcija.
Anton Krajnc