Poštnina plačana v gotovini. Štev. 44.
Maribor, dne 31. oktobra 1936.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Korošica cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Zrelostni Izpit delavstva pri obtlnshih volitvah.
Te dni smo bili žive priče velevažnih političnih dogodkov, ki so se razvijali okrog nas. Velika bitka za slovenske občine se je vršila, sedaj pa je zmagovalno končana. Nedeljske občinske volitve so nam prinesle pričakovano zmago, ki je najlepše plačilo našemu slovenskemu ljudstvu za njegovo neomajno zvestobo In vztrajnost, ki ni klonila niti pod najhujšim pritiskom prejšnjega režima. Vso veličino zmage izraža najlepše pač rezultat volitev sam: 88% vseh slovenskih občin je prešlo v roke JRZ. V nedeljo je volilo 225 občin, od katerih jih je dobila JRZ 197. Že prej je volilo 75 občin, od katerih ima JRZ upravo v 67. Skupno Ima JRZ sedaj v svojih rokah 264 občin, opozicija vseh barv pa je dobila od 300 občin samo 36. Podrobni izid nedeljskih volitev je sledeč: Od 153.751 vpisanih vo-lilcev se je udeležilo volitev 97.276 volil-cev ali 63.27%. Glasovalo je: Za listo JRZ 70.820 volilcev, za kompromisne liste JRZ 7149, za listo JNS 921, za liste skupne opozicije 17.157, za Hodžerovo stranko 28 In za nemške liste 1208 volilcev. Vloženih in potrjenih je bilo skupno 321 kandidatnih list, od tega list JRZ 261, kompromisnih list JRZ 40, za skupno opozicijo 110, JNS 6, za Hodžerovo stranko 1, za Nemce 3 liste. Zmaga je torej popolna in lepše si ne more nihče želeti. In kar je glavno, ta zmaga ni bila dosežena z nobenim pritiskom, z nikakim nasiljem, boj je izvojevan v najostrejši svobodni konkurenci. Vsakdo je lahko volil, kakor mu je srce velelo, vsak je lahko agitiral, za kogar in za katero stranko je hotel. Nihče mu ni kratil osebnih pravic, nihče ga m zapiral. Nikjer niso orožniški bajoneti priganjali ljudi na volišče, pa tudi se niso nikjer na nobenem volišču potvarjali volilni rezultati in se niso pripisovali posameznim kandidatom glasovi, ki jih sploh ni bilo, ali so bili podani za njihove nasprotnike. Nikjer tudi niso volili mrtvi in takšni, ki že leta in leta ne bivajo v do-tičnih občinah. Nikogar se tudi ne bo preganjalo po teh volitvah zaradi oddanega glasu. Skratka, vse to nasilje, ki ga je uganjala JNS pri občinskih volitvah leta 1933 in pri prejšnjih državnozborskih volitvah ter sloviti Jevtičev režim pri peto-majskih volitvah leta 1935, vsega tega sedaj ni bilo. Volitve so se vršile v popolni svobodi, nihče ni občutil niti najmanjšega pritiska od strani oblasti. In kljub temu taka zmaga! Ali ni to dovolj jasen dokaz, da je slovensko ljudstvo v ogromni večini v vrstah JRZ, da je neomajno vdano svojemu voditelju g. dr. Korošcu. — Za vse ostale politične struje, ki so nastopale pri volitvah s takšno silovito agitacijo, pa je izid volitev poraznega značaja. Kje so sedaj »nepremagljive« vrste JNS, o katerih je njeno časopisje še nedavno tako slavnostno trobilo. Skrčile so se vse v šestih skromnih vloženih listah in v eno samo borno dobljeno občino. Še slabše je z našimi marksisti - socijalisti. Niti v enem slučaju si niso upali v borbo pod svojim pravim imenom in rdečo zastavo. Povsod so se skrili za »ljudsko fronto«, v kateri so sklepali zavezništvo z vsemi mogočimi barvami. V teh »frontah« so bili poleg najhujših fašistov in pofovcev, slovenskih mačkovcev in socijalistov najskrajnejši komunisti. Vsa ta pisana mešanica se je vrgla v volilno borbo s silovitimi agitacijskimi sredstvi, z najostudnejšo lažjo ter obrekovanjem, pa vse skupaj ni nič zaleglo. Slovenski narod je odločno obsodil »ljudsko fronto«, javno in jasno je zavrgel v njej skriti marksizem in komunizem tja, kamor spada. Toliko politične zrelosti in prevdarnosti je pokazal, da se lahko z njo upravičeno ponašamo. Posebej pa moramo biti veseli, da je slovenski delavec sedaj tako odločno izpregovoril in obsodil marksiste. Najmočnejše marksistične trdnjave, kakor so Jesenice, Pobrežje in Košaki pri Mariboru, so padle. Marksisti si niso osvojili niti ene slovenske občine v tej volilni bitki, povsod so poraženi in osramočeni zapustili bojišče. Slovensko delavstvo je s temi volitvami položilo svoj politični zrelostni izpit, na katerega je lahko naš narod ponosen!
Delavstvo le glasovalo $ slovenskim ljudstvom
Občinske volitve, ki so sedaj za nami, so v marsikaterem pogledu pomembne. Najpomembnejše pa so gotovo v tem, da so enkrat za vselej razpršile strah pred »rdečo nevarnostjo« v naših delavskih revirjih. Ta strah, ki ga v demokratičnih časih nismo poznali, se je vkoreninil v času diktature, ko je JNS grela na svojih prsih socijalizem ter prepuščala marksistom v delavskih krajih in delavskih ustanovah svobodne roke. Pod zaščito JNS so se socijalisti lahko vgnezdili v delavskih zbornicah in vseh njihovih ustanovah, zasedli so vsa mesta v okrožnih uradih in bratovskih skladnicah, bogato so lahko z delavskim denarjem zalagali svoja strokovna tajništva ter podpirali svoje časopisje in ni potem čuda, če se je zdelo, da se bodo res vkoreninili med našim delavstvom. Zaradi tega smo z veliko napetostjo pričakovali prve res svobodne volitve v Sloveniji zlasti v delavskih revirjih. Te volitve naj bi pokazale, koliko je socijalistov in komunistov tudi v resnici. Tudi marksizem se je zavedal važnosti teh volitev ter je zaradi njih podvojil svoje napore. Sam je čutil svojo šibkost, pa se zaradi tega ni strašil zveze z najskrajnejšimi idejnimi nasprotniki. Povsod so se pod komunistično in socialistično zastavo snovale po Sloveniji »ljudske fronte« in »gospodarske liste«, v njih pa se je basalo vse povprek, kar se je čutilo ogroženega. Poleg socijalistov in komunistov slovenski mačkovci, pa pofovci in podeželski magnati JNS, vse to je zlezlo pod skupno marelo in vse te »fronte« in »gospodarske liste« izgledajo pobližje kakor Noetova barka. Toda vse to je bilo zaman. Naše delavstvo se ni dalo preslepiti. Najbolj nazoren dokaz za veliko zrelost našega delavstva so podale te občinske volitve in najjacji argument delavske zavesti so volilni rezultati, kakor jih vidimo samo za primero na Jesenicah, na Po-
brežju in v Košakih pri Mariboru. To so bile pri teh volitvah tri najbolj delavske občine in vse tri so prestale preizkušnjo naravnost sijajno. Poglejmo Jesenice: tipično delavsko mesto, ki živi samo od delavskih žuljev. Postavljene so bile tri liste: JRZ z nosilcem g. Markežem, lista »ljudske fronte«, v kateri so se zedinili poleg socijalistov in komunistov še odpadniki bivše SLS z znanim dr. Stanovnikom na čelu ter slovenskimi mačkovci, ki jih vodi dr. Štempihar, in pa lista JNS z nosilcem dr. Rekarjem. Ljudska fronta se je bahala, da bo pozobala Jeseničane vse povprek. In kaj je ostalo od vse baharije: Zmagala je JRZ in na Jesenicah bo žu-panoval njen predstavnik g. Markež. Ta lista je dobila 636 glasov, dr. Stanovnik 618, dr. Rekar 479. — Še vidnejša je bila zmaga na Pobrežju pri Mariboru. Tukaj so se borile štiri liste: Lista JRZ z nosilcem g. Stržino je zmagala z absolutno večino ter odnesla 623 glasov. Socijalistično-pofovska lista z Železnikom na čelu je dobila 229, Volkova JNSarska lista ima 286, Faričeva pa 4 glasove. Čisto podobno je v Košakih: Lista JRZ z nosilcem g. ministrom Vesenjakom je dobila 601 glas, združeni marksisti, mačkovci in JNS (Ce-rinšekova lista) 171, Korenova lista 69 glasov.
Ravno na obe občini mariborske okolice so se vrgli marksisti z vso silo. »Delavska politika« je polnila svoje stolpce, da bi navdušila svoje pristaše, najvidnejši rdeči generali so hodili iz Maribora na Pobrežje in Košake na shode, na Pobrežju se rdečkarji niso sramovali stopiti v zvezo s pofovci, v Košakih pa z JNS, pa je vse bilo zastonj. »Rdeči obroč« okrog Ma-rioora, s katerim so se socijalisti bahali, je samo bajka. Izpregovorilo je slovensko delavstvo in pognalo marksizem iz sloven-SKih občin!
Kako rdeči spoštujejo demokratski parlamentarni rellm.
Španski listi poročajo, da je sedanji parlament, ki se sestoji večina iz pristašev ljudske fronte, odvzel na svoj običajni način poslanski mandat dvema svojima članoma: voditelju fašistov Primi de Rivera (ki je sin bivšega diktatorja) in voditelju restavracijskega pokreta Gop-kojede, čeprav sta bila oba v svojih volilnih okoliših izvoljena z absolutno večino glasov ter so bile volitve izvedene popolnoma v redu in kontrolirane od pristojne nadzorne komisije. To je toliko poudar-jana demokracija, ki jo zahtevajo komunisti samo zase.
Skrb sovjetskih oblasti za delavce.
Komunisti neprestano obljubljajo povsod, da bodo polagali vso svojo skrb, da se izboljša položaj delavstva. Kako v resnici te svoje obljube izvršujejo tam, kjer pridejo na oblast, vidimo iz poročila uradnih »Izvestij«, ki v št. 116. letošnjega leta, ko se poroča iz Harkova, enega najbolj industrijskih predelov Rusije o stanju konzumnih zadrug, ki so namenjene, da bi delavci iz njih dobivali vse svoje potrebščine. Cesto sploh ne dobe niti nujno potrebnih živil. Hoditi morajo v oddaljena mesta, kjer stanujejo sovjetski bogataši, ki imajo seve vsega na razpolago.
V	enakem položaju poročajo uradna »Iz-vestja« tudi iz Ivanova, enega največjih centrov tekstilne trgovine. Delavci ne dobe niti onih predmetov, ki jih sami izdelujejo. Včasih pa morajo cele ure čakati, da pridejo na vrsto. Obljubiti in dati je seveda preveč.
Rdeči bratje v objemu.
Odkar se je v juliju začel v Španiji organiziran odpor proti posestrimi ljudski fronti s sodrugom Largom Gafcalle-rom, »častnim brezbožnikom« na čelu, sta socijalistična in strokovna internaci-jonala hudo zaskrbljeni. Ko sta videli, da Largu trda prede, vkljub vzpodbujeval-nim brzojavkam, ki sta jih takoj v začetku poslali, sta se odločili, da mu tudi dejansko priskočita na pomoč. Po vseh državah so socijalistične stranke in centrale strokovnih organizacij organizirale zbiranje prispevkov za špansko vlado. Le Anglija je tako zbiranje, oz. odpošiljanje prispevkov prepovedala. Po drugod so z najrazličnejšimi vabami nabrali od delavcev znatne vsote. Socijalistični listi so prinašali in še prinašajo poročila, da je bilo dozdaj poslanih v Španijo že na stotine ton hrane, obleke, obutve, zdravil in kirurških instrumentov in »da se pravkar nahaja zopet pošiljka 100 ton življenjskih potrebščin na poti v Španijo.« Razumljivo, da sta obe internacionali srditi na pakt o vnemešavanju. Na pomoč španski vladi je socijalistična internacionala po-pozvala še 3. (komunistično) internacionalo. V ta namen so se nedavno vršili med zastopniki obojih v Parizu razgovori. Obe internacionali soglašata v tem, da se akcija nadaljuje. Potem je tudi umljivo, da Moskva, sedež 3. internacionale odstopa od pakta o nevmešavanju. Bratsko kri je pač težko utajiti naj se že imenuje socijalistična ali komunistična.
o njej več izpregovorili; danes pa opozorimo na nekaj najbolj »demokratičnih« določb.
Kot bistveni znak vsake prave demokracije se smatra: svobodna izbira kandidatov za poslance, odgovornost oblasti pred parlamentom, osebna svoboda, podelitev oblasti itd.
Kako zadosti načrt nove »demokratične« ustave tem zahtevam?
Kandidate za parlament — Vrhovni sovjet — predlaga komunistična stranka, ki »združuje vse zavestno delavstvo« in druge delavske organizacije (ki morejo nastati samo po odobrenju upravne komunistične oblasti). Kandidate za poslance naznačuje Stalin in njegovi najožji. O odgovornosti poslancev pred zakonodajno skupščino ni besede. Pred kom odgovarjajo. Dejansko samo pred Stalinom samim. O podelitvi oblasti sploh ne govori. In GPU? Kakšna bo po novi ustavi njena vloga? Vse to je skrbno prikrito v nedrih komisarijata za notranje zadeve.
To je pesek v oči ruskemu narodu, ki naj še naprej živi pod boljševiškimi židovskimi oblastniki.
»Demokratična" ustava.
Spomladi so moskovski oblastniki napravili svojemu »blagorodnemu narodu« poklon, ko so poslali »širokim slojem prebivalstva v razmišljanje« načrt nove ustave SSSR. Ta načrt naj bi bil sprejet in potrjen Ina novembrskem sestanku sov-
jetov in bi v naslednji spomladi prišla v veljavo nova ustava.
O tem načrtu so se pri nas listi že precej razpisali, posebno levičarski, ki vidijo v tej ustavi višek demokracije. Ko bo nova ustava končnoveljavno sprejeta, bomo
Po volitvah.
Burni dnevi so za nami. V teh dneh smo zopet imeli priliko videti, kako živo je še vedno v naših ljudeh zanimanje za vse politično, kulturno in gospodarsko življenje med nami, ko smo, še ne tako dolgo tega, opazovali, kako se posebno malega človeka, kmeta, obrtnika in delavca loteva obup in brezbrižnost češ: »Kaj bi hodil volit, saj je itak vseeno. Izbire tako ni nobene. In oni delajo, kar se jim zljubi, zame pa je vsak dan težji.« To je bil nezdrav pojav, zaradi katerega smo bili v skrbeh, da bi namreč ljudstvo popolnoma ne otopelo za vse naše javno življenje, ko je vsak dan znova in znova spoznavalo in čutilo, kako se vse dela preko njega in da je nasilno potisnjeno vstran od soodločanja pri vodstvu države in občine ter reševanja najtežjih vprašanj, ki zadevajo samo njega. Ce bi to ozračje in razpoloženje trajalo še kaj časa naprej ali bi postalo kar stalno, bi to pomenilo smrt pravega narodnega življenja. Da pa so bili ti nezdravi pojavi samo ena od posledic nasilnega položaja, so nedvomno pokazale zadnje občinske volitve. Ljudstvo se svoji pravici, ki mu pripada po vsem božjem in človeškem pravu, da soodloča pri upravljanju vseh upravnih edi-nic začenši z državo do najmanjše javnopravne državne ustanove, ni odpovedalo, v zavesti, da je ono pravi nosilec oblasti in da jo ono podeljuje komur hoče, da mu nihče ne more in ne sme vsiliti ljudi, ki naj jih s svojimi glasovi pošlje v ta ali oni odbor, k tej ali oni upravi, nego, da samo kandidate postavlja in voli, ker samo v tem slučaju, če bodo res izvoljeni od ljudstva svobodno, se bodo zavedali pred njim tudi svoje odgovornosti.
Da uveljavi te svoje pravice vsaj v malem, so pomogle nedeljske občinske volitve. Dva vzroka vidimo predvsem, da so se vršile ob tako žilavi borbi in se spremljale s tako napeto pozornostjo. Prvič, ker si je narod spet oddahnil in rešil pritiskajoče more ter je hotel dati duška novemu razpoloženju. Drugič, ker ga je s slovesno besedo poklical sam njegov voditelj, ki mu je predočil vso važnost teh občinskih volitev, ker »so za našo banovino temelj bodočemu našemu javnemu delu« in »sodba o naši nedavni prošlosti in o sedanjosti« in ko je izjavil, da »vlada želi na podlagi demokratične svobode zgraditi bratski sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi« in še naprej, da »hoče skrbeti za gospodarski in kulturni napredek v duhu socijaine pravičnosti.« »Začetek je v zdravi samoupravni občini, ki je temelj močni državi... K sodelovanju kličem vse, ki mislijo in hočejo dobro naši občini, banovini in državi.. .* Te volitve naj bi bile zaupnica novi kulturni in gospodarski politiki našega vodje. V tem je bil velik pomen občinskih volitev, poleg onega ožjega, kdo vodi občinsko gospodarstvo določene občine.
Ljudstvo je pokazalo »zdrav razum in modro razsodnost«. Tri četrtine slovenskih občin dovolj glasno pove, da smo za
Stran 2.
DELAVSKA FRONTA
81. oktober 1936.
politiko razuma, ne hipnih gesel, ki glasno kriče in mnogo obljubljajo a le malo ali nič ne izpolnijo. Mi pa hočemo realne politike, čeprav ni v besedah tako frazar-sko gromka.
Upamo, da bodo naše občinske uprave, v katere smo poslali ljudi izmed sebe, iz-
polnile naša pričakovanja, da bodo kolikor jim je možno storile za kulturni in gospodarski napredek občin in v obrambo delovnega človeka volilca. Zavedamo pa se, da smo storili prvi in važni korak k še bolj važnim dogodkom, ki jim gremo naproti.
Zahvala zvestim volivcem!
Vam vsem, ki ste sledili pri občinskih volitvah mojemu pozivu in dosegli tako časten uspeh, iskrena zahvala!
Vsak na svojem mestu hočemo vneto vršiti svojo dolžnost ter izpolniti po svoji vesti in možnosti zaupano nam nalogo.
Naše nesebično delo bo rodilo najlepši sad: Narod duševno in telesno zdrav ter zadovoljen, domovina pa urejena in močna.
Sodelavci, somišljeniki in prijatelji, hvala Vam!	DR. KOROŠEC.
Politične vesti.
Naš ministrski predsednik na Turškem.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odpotoval v Turčijo ter je obiskal Ankaro, kjer se je sestal z vodilnimi turšk. državniki. Sodelovanje med Turčijo in našo državo v vseh balkanskih vprašanjih bo po tem obisku postalo še tesnejše. Tudi je skušal dr. Stojadinovič na tem svojem potovanju proučiti možnost, da bi se še Bolgarija priključila Balkanski zvezi, s čemer bi bile vse države na Balkanu enotno organizirane. Ministrskega predsednika zastopa za časa njegove odsotnosti v Belgradu notranji minister dr. Korošec.
V	senatu in skupščini so se vršile volitve stalnih odborov. V obeh so zmagale liste vladne stranke.
Ugoden vpliv dobrih pogodb. Naša vlada je zadnje čase sklenila celo vrsto novih gospodarskih pogodb in sicer z Nemčijo, Italijo, Rumunijo, Turčijo in Anglijo. Vpliv te gospodarske politike se že sedaj občutno pozna. Silno je narasel zlasti izvoz v Nemčijo, ki nam je dovolila velike ugodnosti za izvoz živih in zaklanih prašičev, živine, lesa, sadja, konoplje itd. Anglija je odobrila neomejen izvoz jajc, zaklane perutnine in lesa. Pšenice smo izvozili samo v oktobru 3300 vagonov v vrednosti 48 milijonov Din. Skupno smo izvozili pšenice od 1. avgusta do sedaj za 250 milijonov Din. Za našo pšenico so se začele zanimati tudi Švedska, Danska in Norveška ter smo že prodali precejšnje količine tja. Veliko je povpraševanje po naši koruzi, v kateri smo imeli rekordno letino. Italija je začela uvažati od nas veliko živine in tudi izvoz lesa se je začel ponovno odpirati. Vse kaže, da se bližamo boljšim časom. Če bo dobil kmet denar za svoje pridelke, bodo živeli v blagostanju tudi vsi drugi stanovi, zlasti pa delavec, saj bodo kmetje zopet lahko kupovali industrijske izdelke in tovarne bodo zopet lahko povečale svojo proizvodnjo.
Gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Predsednik češke vlade dr. Hodža je izdelal načrt za gospodarsko sodelovanje podonavskih držav, ki se bo obravnaval na zasedanju gospodarskega sveta Male zveze meseca februarja v Belgradu. Načrt bo predložen najbrže tudi državam rimskega bloka (Italija—Avstrija—Ma-djarska) s povabilom, da sodelujejo.
Za sporazum z Jugoslavijo se je nenadoma začel zavzemati vodilen italijanski časopis »Giornale d’Italija«. V posebnem članku naglaša potrebo, da se pripravijo tla za koristen politični in gospodarski ■sporazum med obema državama.
Francoze in Angleže je začelo močno skrbeti gospodarsko prodiranje Nemčije na Balkan, zlasti pa dobre gospodarske zveze med Nemčijo in našo državo. Zaradi tega se pripravljajo, da tudi sami navežejo z nami tesnejše gospodarske stike ter bodo povečali izvoz naših pridelkov. Od tega bo imela naša država, zlasti kmetje, samo večji dobiček, ker bomo lahko prodali ves preseže- našega poljedelstva in živinoreje. Pametna politika sedanje vlade kaže že sedaj lepe sadove.
Mačkovi kmetje se puntajo. Minulo nedeljo so se vršile tudi na Hrvatskem v 72 občinah volitve. Bile so prav zanimive, ker je v številnih občinah zmagala lista, ki je vodstvo HSS ni potrdilo. Dr. Maček je poslal v te občine posebne odposlance, ki so kmete skušali pregovoriti, ti pa so
odgovarjali, da so že siti neprestanega čakanja in zborovanj.
Novega šefa dobi socijalistična stranka, ki se namerava menda še letos osnovati. Na vodstvo stranke naj bi prišel bivši jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Ži-vojin Balugdžič, katerega je upokojila sedanja vlada ter je nato prevzel glavno uredništvo lista »Politike«, ki je pod njegovim vodstvom docela zaplaval v marksistične vode. Dr. Balugdžič naj bi postal vodja nove socijalistične stranke, njen dosedanji vodja dr. Živko Topalovič pa glavni tajnik. Socijalisti dobe tedaj na vodstvo same petične gospode, saj je dr. Balugdžič znan kot zelo premožen gospod in tudi dr. Topalovič je znan bogataš. Politika pri sodrugih se torej na vsak način izplača, sicer ne za revnega delavca, pač pa za voditelje.
Zagrebški župan dr. Erber je odstopil ter prevzel zopet vodstvo Mestne hranilnice. Dr. Erber je bil vzoren župan, ki je rešil zagrebško občino dolgov, znan pa je bil tudi kot odločen nasprotnik socijali-stov, ki so pred njim imeli med mestnim delavstvom glavno besedo. Pod njegovim županovanjem so se pa vsi delavci morali organizirati v Hrvatski delavski zvezi, ki jo vodi dr. Maček.
Romunski kralj Karol je obiskal Prago v spremstvu svojega sina prestolonaslednika Mihajla. Poglavarju zavezniške države so priredili na Češkem veličasten sprejem.
Zveza med Nemčijo in Italijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je mudil v Nemčiji, kjer je imel razgovore s Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Ta obisk bo imel dalekosežne posledice. Nemčija in Italija sta se sporazumeli za skupen nastop v Evropi proti boljševiški nevarnosti. Ta sporazum se praktično že izvaja s tem, ker obe državi podpirata španske nacijonaliste v njihovi borbi proti boljševikom. Nemčija prizna Italiji zasedbo Abesinije, Italija pa se zaveže, da bo podpirala nemške težnje za dosego kolonij. Obenem sta se obe državi sporazumeli, da si v svojem delovanju v Podonavju ne bosta konkurirali.
Čehoslo vaška zapušča Rusijo. Na Čeho-slovaškem vedno bolj prodira prepričanje, da je sodelovanje češke države z Rusijo preveč nevarna stvar. Glavni organ češke največje vladne stranke — agrarne stranke —, list »Venkov« je začel boj proti tej zvezi. Pravi, da je ta zveza napačna že zato, ker je v nasprotju z Malo antanto. Rumunija in Jugoslavija ne trpita doma komunizma, Jugoslavija pa poleg tega sovjetske Rusije sploh še ni priznala. Tudi Rumunija se brani Rusov. Češka pa nima od svojega ruskega prijateljstva drugega, kakor neprestane ruske delegacije, ki potujejo po državi. Od začetka leta do danes se je mudilo na Češkem že preko 100 ruskih odposlanstev, ki v resnici samo skušajo delati propagando za komunizem. Na drugi strani pa vabijo Rusi Čehe na obisk Rusije ter je letos obiskalo Rusijo nad 500 učiteljev, kar je za mladinsko vzgojo vsekakor nevarno.
Gibanje stranke »Rex« v Belgiji stalno raste. Kmalu bo imela 400.000 članov. Rexisti so, kakor znano, najodločnejši nasprotniki socijalizma in boljševizma.
Politično delovanje krščanskih socialistov.
Krščanski socialisti hočejo tvoriti okrog deset let sem posebno in ločeno grupo tudi v političnem oziru. V tem oziru so že pisali in sprejemali resolucije. Naivneži med nami so mislili in se tolažili, da so take želje le igračkanje z besedami. Minule občinske volitve so pa pokazale, da so te tolažbe zelo slabe. Sedanje občinske volitve imajo skoro da bolj političen kot pa gospodarski pomen, čeprav je občina gospodarska edinica, to pa vsled tega, ker
so to prve volitve pod novim režimom, ki trdi o sebi, da hoče postopoma uvajati demokracijo. Zato gre pri teh volitvah za to, da pokažemo, da smo res enotni za to smer, ki jo predstavlja JRZ in vlada in če zaupamo svojima predstavnikoma gg. dr. Korošcu in dr. Kreku, ki nas zastopata v vladi. Gre dalje v splošnem za to, če potrjujemo program, ki ga zastopa g. dr. Korošec. Glede na to bi morali vsi, ki govore, da krščansko mislijo, čutijo in dela
jo, pokazati svoje mišljenje tudi v dejanju. To velja v enaki meri za kmečke kot za delavske volilce, med katere so spadali doslej tudi krščanski socialisti. Enotnost nastopa je bila toliko bolj utemeljena, ker volilni red ni proporcionalen, temveč dobi skupina, ki ima številčno premoč ali vsaj relativno premoč, v svoje roke absolutno večino občinske uprave.
Pred občinskimi volitvami smo opazili, da se je pričelo glasilo JSZ ogrevati za ljudske fronte drugod in da je pričelo simpatično pisati tudi o »slovenski ljudski fronti«. Pri sestavi kandidatnih list je bilo opaziti, da so se člani te strokovne zveze branili iti na liste, ki bi nastopale pod firmo JRZ in da so se končno tudi odtegnili prizadevanju ostalih naših slojev iz JRZ, da dobe v roko občino. Ponekod so se člani JSZ abstinirali od volitev, drugod pa so sestavili skupne liste z nasprotniki krščanstva, z oboževalci liberalnega nacionalizma in marksizma. Lahko se reče, da nosijo kršč. socialisti marsikje krivdo, če JRZ ni odrezala kot bi sicer lahko.
Poglejmo posamezne slučaje: Pri zadnjih parlamentarnih tajnih volitvah iz leta 1927. je dobila SLS na področju sedanje jeseniške občine — navajali bomo le okrogle številke — 600 od oddanih 1150 glasov. Za sedanje volitve je vložil kršč. socialist dr. Aleš 'Stanovnik listo ljudske fronte, ki so jo volili naši in marksistični delavci. Lista je dosegla skoro enako število glasov kot lista JRZ. Po zaslugi kršč. socialistov je dobila naslednica SLS od oddanih 1733 glasov le 636 glasov, torej približno le eno tretjino, medtem, ko nam je pripadala absolutna večina. Komu je to v dobro, gospodje krščansko socialistični voditelji? Ni dosti manjkalo, pa bi zavladala nad Jesenicami peščica marksistov s pomočjo naših naivnežev. — Drug primer:
V	Stražišču je zmagovala pri tajnih volitvah z absolutno večino bivša SLS nad vsemi nasprotniki. Pri nedeljskih volitvah so dobili nasprotniki pri javnih volitvah večino. Občina je prešla iz rok naslednice SLS. — V Dobu, v kamniškem okraju, kjer je bil včasih poslanec dr. Krek, je podlegla JRZ opoziciji z razliko 90 glasov, medtem ko je v tem kraju dobila SLS
leta 1927. dve tretjini oddanih glasov. Še več primerov bi lahko našteli, nekatere tudi iz občin, ki so volile že pred 25. oktobrom. Povsod pa je bilanca ista: Kjer je organizacija JSZ, se je občutilo pasivno, če ne že sovražno zadržanje članov te organizacije do liste JRZ. So tudi častne izjeme! Med njimi so strokovničarji iz Bohinjske Bistrice, ki so kompaktno volili listo JRZ in s tem pokazali, da znajo ločiti med strokovno organizacijo ter stranko.
Odkod so dobili člani JSZ pobudo za odmik od JRZ? Vemo, da imajo krščanski socialisti eno samo organizacijo, to je strokovno, JSZ. V okvirju te deluje tudi Mladinska zveza, ki se pa kot kulturno društvo najbrže ne bavi s strankarsko opredelitvijo svojega mladega članstva. Ostane nam torej le še prepričanje, da daje vse direktive in tudi politične — JSZ. Delavci so svoječasno že pravili, da so prejemali od JSZ navodila, naj se v vsaki in tudi politični zadevi obračajo nanjo. Komaj smo mogli to verjeti. Sedaj moramo! Politični dogodki nas v to naravnost silijo. Zadržanje članov JSZ pri volitvah nas sili verovati, da je JSZ ne le strokovna, temveč tudi politična centrala.
Večkrat smo čuli klicati voditelje JSZ, da je JSZ nestrankarska in da hoče depolitizacijo organizacije. Sedaj vidimo, da se za temi frazami ni skrivala resnična želja po odstranitvi strankarskih vprašanj iz strokovne organizacije, temveč da je stalo za njimi le hotenje, potegniti članstvo iz vpliva ostalih naših slojev ter ga od njih odcepiti. Prava želja torej ni bila odstranitev strankarstva, temveč nakazati članom samostojno politično pot, torej pot, s katero JSZ politizira in se skuša razbijati enotna borbena fronta slovenskega krščanskega delovnega ljudstva, obstoječa iz kmetov, delavcev in obrtnikov.
Prav je, da je vodstvo JSZ jasno pokazalo s svojim zaupniškim kadrom, kam hoče. Čim preje se je to zgodilo, tem bolje. Ljudstvo bo sedaj lažje razumevalo zamotana pota in cilje vodstva krščanskih socialistov. Kdor je bil doslej slep, bo sedaj spregledal. Tudi v tem oziru so nam minule občinske volitve koristile.
Domače vesti.
Smrt mariborskega bogoslovnega profesorja.
V	Šmartnem pri Slovenjgradcu na bolezenskem dopustu pri svojem bratu nadžupniku je umrl 22. oktobra po dolgotrajni bolezni g. dr. Josip Somrek, 65 letni profesor na mariborski bogo-slovnici. Rajni je predaval pastoralko od 1. 1909 in je bil na zavodu tudi podravnatelj do 1. 1928. Bil je blag duhovnik in se je pečal izven poklica še tudi z izdelovanjem brezalkoholnih sokov, z elektrotehniko in je v lavantinski škofiji precej pripomogel k napredku cerkvenega petja med odraslimi in mladino. Pokopan je bil 26. oktobra v Šmartnem ob veliki udeležbi duhovnih sobratov in ljudskih množic.
Obsojen na 7 let zaradi uboja. V neki krčmi na Košakih pri Mariboru je došlo letos 5. julija do pretepa. Harmonikar Alojzij Majer je dobil kot neudeleženc tak zabodljaj v trebuh, da je drugi dan umrl v bolnici. Na podlagi izpovedi prič je bil 23. oktobra v Mariboru obsojen zaradi uboja na 7 let 24 letni viničarski sin Alojz Ka-met iz Počehove pri Mariboru.
Avstrijskega sleparja zaprli v Mariboru. Mariborska policija je aretirala Jožefa Kalschmi-da, 29 letnega zavarovalnega agenta iz Salzburga. Po aretaciji se je mariborski pol. komi-sarijat informiral o prijetem ptiču in zvedel od avstrijske oblasti, da Kalschmida v Salzburgu iščejo zaradi številnih sleparij.
Vlom v blagajno. Dne 26. oktobra zvečer je bil izvršen vlom v železno blagajno Zadružne zveze v Mariboru v Miklošičevi ulici. Vlomilec je odnesel 4.566 Din. Ko je odšel, je pisarno za seboj zaklenil, kar je dokaz, da je imel od pisarne ključ.
S	prebito lobanjo je bil oddan v mariborsko bolnico Martin Kranjc, delavec v Ježekovi tovarni v meljskem okraju v Mariboru. Pri brušenju se je razletelo kolo in drobci so Kranjcu prebili lobanjo.
Pri padcu iz avtomobila si zlomil nogo. Ne daleč od Sv. Marjete ob Pesnici je zadnjo nedeljo zvečer počila pneumatika na kolesu osebnega avtomobila, šofer je zgubil oblast nad volanom in že je bil voz v obcestnem jarku. Vsi so popadali iz avtombila. 26 letnega mesarskega pomočnika Stanka Kalana je vrglo na kup gramoza, kjer je obležal z zlomljeno nogo in s hudimi poškodbami na glavi. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Hude opekline radi neprevidnosti. V Mariboru sta snažili šivalni stroj s petrolejem gospodinja in služkinja Jožefa Smole, ki se je približala gorivu s plamenečo vžigalico. Petrolej se je vžgal, stroj je bil koj v plamenih. Zenski sta sicer udušili ogenj, vendar se je služkinja tako opekla, da je morala v bolnico.
Viničar utonil v potoku. V potoku v Račjem pri Pragerskem so našli utopljenega Alojzija Škerjanca, viničarja iz Frama. V noči se je vračal preko potoka, omahnil vanj in utonil.
V	zadnjem hipu otet. Nedaleč od Sp. Sv. Kungote ob severni meji je bil čisto sam zaposlen v peščeni jami 17 letni pomočni delavec Ivan Jakob. Naenkrat ga je zasula plast peska do vratu in si sam nikakor ni mogel pomagati. Ponesrečenemu so pomagali iz peska še le zvečer mimoidoči lesni delavci. Fanta so komaj zdre-zali toliko, da se je zavedel. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico s strto levo nogo in s poškodbami v spodnjem delu telesa.
Nesreči dveh delavcev pod vozom. Na voglu Tattenbachove in Kopališke ulice v Mariboru se je zaletel s kolesom v voz 35 letni Ivan Mahorič, kovač iz Bohove pri Hočah. Sunek ga je vrgel
pod voz in kolesa so šla preko njega. — Na mariborskem koroškem kolodvoru je padel pri razkladanju pod voz 41 letni delavec Ivan Velnič.
V	trenutku padca so potegnili konji in kolo voza mu je zlomilo roko. Oba ponesrečena je oddal reševalni oddelek v bolnico.
Stepli so se v mariborski mestni gramozni jami zaposleni delavci. V tepežu so zlomili 45 letnemu Jakobu Geigerju 3 rebra in je dobil še precejšnje poškodbe na glavi.
Z zabodljajem v hrbet se je zatekel v mariborsko bolnico Rudolf Klančič, 34 letni kamnosek iz Ribnice na Pohorju. Od dolžnika je zahteval dolg. Potirjani mu je vrnil z zabodljajem v hrbet.
Ustreljen od nočnega vlomilca in tata. V Do-kležovju v Prekmurju je šla v noči iz hiše žena posestnika Alojza Posredoš. V shrambi za zrnje je opazila luč. Stopila je k odprtim vratom, jih je z vso naglico zapahnila in je odbrzela klicat na pomoč domače. Mož in gospodar je skočil y hlev po vile. žena je svetila, z vilami oboroženi mož je odprl vrata žitne shrambe in je hotel prisiliti k predaji vlomilca in tatu. Naenkrat so počili iz shrambe za en drugem trije streli iz samokresa in smrtno zadet skozi srce se je zgrudil gospodar. V obči zmedi vsled strelov je neznanec nemoteno pobegnil ter zginil v noč.
Dva stara moža smrtno ponesrečila. Na Straži pri Teharjih se je pri prevažanju drv tako hudo poškodoval 80 letni posestnik Karl Kroflič, da je podlegel poškodbi v celjski bolnici. V Svečini ob severni meji je lezel k nočnemu počitku pri svojem zetu 78 letni viničar Anton Pušnik. Omahnil je ter padel na cementni tlak in je drugo jutro po padcu umrl.
Avtomobil zadel dijaka. Na Ormoški cesti pri Ptuju je avtomobil tako sunil s ceste 11 letnega dijaka Franca Kodela, da si je zlomil pri padcu levo nogo in se je tudi sicer poškodoval.
Avtomobilska nesreča. Pri Podčetrtku je podrl avtomobil posestnikovega sina Oskarja Fistrič iz Bratkovca preko Sotle. Pri padcu si je pretresel možgane in so ga oddali v celjsko bolnico.
Smola dveh klatežev. Na Videžu pri Slov. Bistrici sta obiskala dva potepuha hišo posestnika Ivana Marguča. V prepričanju, da sta sama, sta začela odpirati omare in se zalagati z raznimi predmeti. Zmotila ju je pri tatinskem poslu
6	letna domača hčerkica, kateri sta najprej ponujala dinar, če izda, kam bi bil oče skril denar. Ker nista dobila povoljnega odgovora, sta pričela tepsti otroka. V tem trenutku se je vrnila gospodinja in vlomilca sta se spustila v beg. Ravnokar pravočasno vrnuli gospodar jo je ubral s sosedi za beguncema in že so ju imeli in predali orožnikom. Gre za Jerneja Korošec od Sv. Jerneja pri Ločah in za Martina Slcmen-šek od Belih vod.
Zaposlitev delavstva pri regulaciji Savinje in Ložnice. Pri regulaciji Savinje pri Tremerju pod Celjem je zaposlenih 300 in pri regulacijskih delih Ložnice 50 delavcev.
Nevaren ptič zopet pod ključem. Iz jetnišnice ljubljanskega okrožnega sodišča je pobegnil večkratni vlomilec in tat Jožef Zakrajšek, ki je doma iz Ravnika pri Rakeku in je star 22 let. Po pobegu je zagrešil še en vlom in ga je prijel v Mariboru stražnik.
Avto padel 20 m globoko. Eden ubit, drugi težko ranjen. V bližini Šmihela na Dolenjskem se je zgodila 27. oktobra huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala enega mrtvega in enega ranjenega. Ferdinand Martin, trgovski potnik pri tvrdki Samec v Ljubljani, se je pripeljal z
avtomobilom na strmino, na kateri je naenkrat odpovedala zavora, šofer Anton Srebrnič ni mogel vozila zaustaviti in je padlo preko cestne škarpe v kakih 20 m globok prepad. Oba potnika sta obležala pod razbitim avtomobilom. Na pomoč prihiteli ljudje so izvlekli izpod ruševin težko ranjenega šoferja, potnik Martin je že bil mrtev in se je gotovo ubil koj pri padcu. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z dvema hčerkama in je bil uslužben pri Samcu 26 let. Težko ranjeni Anton Srebrnič je star 25 let, je go-riški begunec in je bil pri Samcu za šoferja komaj 14 dni.
Konj udaril otroka na paši. V Braslovčah je pasel živino 8 letni Lojzek Zajc, sinko pismonoše. Konj ga je brcnil v glavo in mu zdrobil lobanjo. V zelo opasnem stanju so prepeljali fanteka v celjsko bolnico.
Vsled trojnega padca v bolnico. V Belem potoku pri Šmarju je nekdo napadel 43 letnega sina posestnice Ivana Rora iz Belega potoka. Trikrat ga je vrgel na tla in je Ror dobil vsled padca tako hude poškodbe, da se je zatekel po zdravniško pomoč v celjsko bolnico.
Nesreča misijonskega brata. V Grobljah pri Domžalah je zadela 27. oktobra huda nesreča misijonskega brata in kovača Alojzija Dovjak. Pri varenju mu je eksplodirala cev. Dovjaku je presekalo desno nogo, na levi strani pa veno. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Voz strl otroku nogo. V naselju Ladja pri Medvodah je povozil voznik enoletnega delavčevega sinka Franca Vebra. Kolo je strlo otroku levo nogo.
Nesreča dninarja. V ljubljansko bolnico so oddali z notranjimi poškodbami ter v nezavesti 32 letnega dninarja Mihaela Urbančiča iz Poljan pri Novem mestu. Na omenjenega se je prevrnil voz, ki ga je nevarno poškodoval.
šofer smrtno ponesrečil. V Liki, 30 km od Knina, je v noči od 24. na 25. oktobra smrtno ponesrečil 23 letni šofer Frlic Stanislav, doma iz Gorenje vasi pri Poljanah in v službi pri avto-podjetju Ivan Mrak v Dolu. Frlic je vozil z gospodarjem iz Šibenika vino za dva škofjeloška krčmarja in je sedel zadaj na tovornem avtomobilu. Najbrž se je hotel topleje zaviti in je pri tem padel z avtomobila, si razbil lobanjo in je že v nedeljo v noči v bolnici v Kninu podlegel poškodbi.
Zagonetna smrt. Dne 26. oktobra zjutraj so našli na Bučki med dvema hišama mrtvega 24-letnega Jožefa Goloba iz Močvirja. Poklicani orožniki so ugotovili, da je bil rajni iz neznanega vzroka ustreljen skozi srce ter raziskujejo zagonetno smrt.
Vlom s precejšnjim plenom. V Tunjice pri Kamniku sta se priklatila v hišo Marije Klanjšek dva neznanca. Pod zglavjem na postelji sta našla ključ od stare skrinje, katero sta odklenila in odnesla 6000 Din, 10 zlatnikov po 10 kron in dva jopiča, še neznana storilca sta zginila v smeri proti Komendi.
Okraden v spanju. Privatnik je v Studencih pri Mariboru popival v družbi treh mlajših v neki krčmi. Slednjič je zaspal pri mizi. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je nekdo v spanju izmaknil 4000 Din. Orožniki so zaprli tatvine osumljeno trojico.
Posestnici izmaknili kravo in kure. Marija Žnuderl, posestnica na Plaču ob severni meji, ima 12.000 Din škode, ker so ji neznanci ukradli kravo in kure.
V	trgovini prijet tat. 35 letni Ivan Flegarič, pristojen v Dornovo pod Ptujem, je bil odgon-skim potom pripeljan iz Sarajeva v Ptuj. Iz Ptuja ni mahnil v pristojno občino, ampak se je zmuzal v trgovino Legvart, kjer se je hotel oskrbeti z raznim blagom, a so ga zasačili in prijeli. Na policiji so ugotovili, da je Flegarič kot star grešnik izgnan iz vseh večjih mest.
Požig. V Dragatušu na Dolenjskem so politični nasprotniki pred zadnjimi volitvami spalili 5000 Din vreden kozolec JRZ kandidatu Francu štefaniču.
Večji in manjši požari. Na Pragerskem so se igrali otroci z vžigalicami pri posestniku Jožefu Jegliču. Po otroški neprevidnosti nastali ogenj je uničil ostrešje hiše. — 30.000 Din škode utrpi Jožef Kovačič, posestnik v Zg. Jablanah v občini Cirkovce na Dravskem polju, ker mu je upepelil požar gospodarsko poslopje s spravljenim senom in raznimi poljskimi pridelki. — V Orehovi vasi v župniji Slivnica pri Mariboru je začelo 23. oktobra ob treh zjutraj goreti v hlevu posestnikov Franca in Marije Mesarič. Od tam se je razširil požar na poslopja sosedov Jakoba ter Jožefa Meglič, katerima sta zgoreli deloma stanovanjski hiši, do tal pa hlevi in gospodarska poslopja. Vsote nad 100.000 Din cenjene škode
daleč ne krije zavarovalnina. Požrtvovalnemu delu domačih gasilcev in od drugod gre zahvala, da nočna požarna nesreča ni zavzela še večji obseg.
čFod kladivo!
NA BARIKADE — ZA DEBELE ŽEPE SOCIALISTIČNIH GENERALOV.
Zaradi revizij v Delavskih zbornicah in zaradi postavitve komisarjev, ki nadzirajo poslovanje zbornic, se socialistični generali silno razburjajo. Govore o protizakonitosti; o ohranitvi samouprave itd.
Mi se jim zelo čudimo. Kdor ima čisto vest ,se vendar ne bo bal nobene revizije in upamo, da imajo gospodje vendar čisto vest, saj je bilo njihovo delo vedno in povsod posvečeno le »blagru ubogega delavstva«. Da bi bila revizija protizakonita, tega itak sami ne verjamejo, saj dobro vedo, da ima ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje nadzorstveno oblast nad Delavskimi zbornicami. Še nikdar nismo slišali, da bi n. pr. kaka zadruga protestirala proti reviziji. Pač pa smo že večkrat slišali, da se kdo revizije boji in mu ta nikdar ni všeč in mu ne gre v račun.
Nek socialistični general, ki dobiva na račun delavstva mastno plačo (šestkratno dnevno povprečno delavsko zavarovano mezdo na dan) je nedavno nekje izjavil, da bodo pognali delavstvo v generalni štrajk v obrambo njihovih visokih in mastnih plač.
Tako torej! Delavstvo naj gre na barikade zato, da bodo socialistični generali delali brez nadzorstva, kar bodo hoteli. Delavstvo naj gre magari prelivat kri, samo da ne bi kdo pogledal iz čigavega denarja so se napolnili debeli mošnjički raznih »delavskih voditeljev«.
»Roke proč od Delavskih zbornic« vpijejo socialistični generali, zato, da bi jim kdo pod roke ne gledal, kako »socialno« gospodarijo z delavskim denarjem.
Tudi mi pravimo: »Roke proč od Delavskih zbornic«, ker Delavske zbornice niso korita za razne gospode, ki bi se radi predstavljali delavstvu kot njihovi voditelji.
★
Podlo kleveto so te dni razširjale razne osebe po deželi, da so namreč »zeleni« t. j. člani Zveze združenih delavcev povzročili, da je oblast izvršila pri nadškofu dr. A. B. Jegliču preiskavo radi komunizma. Ta bedasta in podla laž se je rodila v glavah zagrizenih nasprotnikov katoliškega delavstva, tistih nasprotnikov, ki nosijo naslov »krščanski socialisti« in so preteklo nedeljo marsikje pljuvali in bruhali ogenj in žveplo na našega slovenskega in katoliškega ljudskega voditelja dr. Antona Korošca. To je pač socialistični način borbe, nikakor pa ne krščanski.
V	»Delavski politiki« z dne 14. t. m. so sociji objavili članek glede volitev v Delavsko zbornico, v katerem pravijo, da so Delavske zbornice last delavstva, na koncu članka pa z debelimi črkami pristavlja: Roke proč od Delavskih zbornic! — Torej tako dragi rdečkarji, roke proč od Delavskih zbornic, pravite. Povejte nam no zakaj? Ali mar zato, da boste lahko še nadalje vi šarili v njih in zapravljali
Naročajte »Delavsko frotol**
delavski denar za Vašo marksistično propagando in s podporami, ki gredo v deset-tisoče in desettisoče vzdrževali tajnike Vaših organizacij.
Kadar govori mariborski socialistični list »Del. politika« o »krščanskih socialistih«, jih skoro vedno imenuje z imenom »krščanski socialci«. »Religiozni socializem, krščanski socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist« pravi Pij XI. v okrožnici »Quadragesimo anno«. § 121. Marksovi socialisti so to razumeli in se ravnajo po tem, le »krščanski socialisti« tega ne razumejo ali pa — niso brali.
'Jd n
Itifapncfc
Jesenice. Voditelji ljudske fronte so v nedeljo zvečer pili »likof« pa ne zmagi, ampak porazu. Vse poplave letakov, ki so jih trosili zadnji teden med ljudstvom, vsi veliki plakati in vsi avtomobili jim niso prinesli zmage. S svojimi dnevnimi in nočnimi izdajami letakov, ki so jih potem razdajali in trosili vsepovsod, so pa postali že kar smešni. (Od kod imajo vsi ti vodje toliko denarja.) Z vso agitacijo so pokazali, da bi bili prav slabi gospodarji, pa prav dobri kričači. Pa še to sodrugi: Kje ste imeli vaših 750 podpisov, ki ste jih izsiljevali od delavcev že 14 dni pred volitvami za vašega izposojenega kandidata. Ali so se vam volilci iznevereli, ali ste lagali ?
Jesenice. Z zelo velikim zanimanjem je preko 1000 ljudi poldrugo uro pričakovalo v nedeljo zvečer pred mestno hišo uradnega rezultata volitev. Pet minut čez pol osmo je prečital dosedanji župan zapisnik o izidu volitev. Z navdušenjem je pozdravilo ljudstvo zmago domačina Markeža. V tem hipu so odjeknili streli iz topičev, da je odmevalo preko naših vrhov, pred Krekovim domom pa so švigale v zrak svetlobne rakete. Borba je bila huda, a z borbo pridobljena zmaga je tem častnejša. Volilnih upravičencev 2167. Volilo jih je 1733 (80%), Jugoslovanska Radikalna zajednica (Markež) 636 (20), lista slovenskega delovnega ljudstva (dr. Stanovnik) 618 (6), Narodno gospodarska socialna lista (dr. Rekar) 479 (4).
Oz HidapsKlla. pev)Hew/.<^ <"
Od 1. 1929 do 1935 je padla proizvodnja premoga v Jugoslaviji od 5,650.000 na 4,360.000 ton, torej za 22.7%. V istem razdobju je padla proizvodnja premoga v Sloveniji od 2,280.000 na 1,230.000 ton, torej za 45%. Še bolj vpijejo te številke, če si jih ogledamo v medsebojnem razmerju. Kajti če vidimo, da je padla proizvodnja v vsej državi za 1,290.000 ton, v Sloveniji sami pa za 1,050.000 ton, tedaj vidimo, da zadene padec proizvodnje po-največ Slovenijo, samo 240.000 ton pride na rudnike v južnih krajih. (Slovenija)
Resnica te le eno.
France Žužek, eden idejnih vodij Jugoslovanske strokovne zveze, je napisal v »Delavski pravici« k brošuri »Krščanska strokovna organizacija«, ki sem jo priredil podpisani, založila pa delavska strokovna organizacija Zveza združenih de-
Vinko Gaberški:
Groblje.
(Jesenski občutek.)
Skoro vsako leto, ko praznuje Cerkev vseh svetih god in se spominja svojih vernih duš, se nebo rahlo zasolzi. Meglena jesen zavija ta dan v hlad medlih upov, da še zasije solnce življenja. In nebo nam vsem rosi odpuščenje in blagoslov.
Na mrtvem groblju vre in kipi življenje. Tema ljudi se vali v ozidju pokopališča; mrke misli se jim plazijo med grobovi in se ogibajo žalostnih križev in mrzlih nagrobnikov. Pesem je tako turobna, vzdih prežalosten. Ljudstvo mrmra svoje prošnje in spomine, zvonovi pa kličejo božjo milost.
Vse naokoli odletava žolto listje. Velo in vlažno. Nima moči niti volje še živeti. Slednja bilka zamira. Doba jej je potekla.
# # #
Svoje dni, ko sem bil še kakor rosa mlad, in še nisem niti slutil, da je na svetu še kaj razen same ljubezni in čiste lepote, sem se ob priložnosti zamaknil v grobove, ter sem razmišljal o vernih dušah in njihovih tajinstvenih usodah. Niti enega človeka še nisem bil poznal, da bi
bil umrl, a veliko sem čul o rajnih, ker sem vlekel na uho, kaj so govorili odrasli. Spominjam se, kako sem strmel skoz mrak tja na laporsko pokopališče v migljajoče lučke in na groblje bistriško, ki ga je poplavilo morje svetlobe. Ne morem vedeti, kako mi je bilo; gotovo pa je, da sem kar koprnel od nadnaravnega straha in da me je čudno zeblo. Mrazilo me je. In so se oglasili v tiho temo zvonovi v Laporju, za katerimi je plaho ječal zvon iz Kočnega, ko so zastokali črešnjevski zvonovi in se jim je odzval brat pri Svetih treh kraljih, sem se stopil v nežnosti. Tako lepo je bilo in tako domače. Onemoglost mi je lezla v mlado srce. če je pa zadonel veliki zvon v Slovenski Bistrici, ter so mu odpevali sosedje na Polskavi, v Poljčanah, Studenicah in celo v daljnih Makolah, so se mi rušili temelji v duši. Moje uboge plahe misli so begale iz teme k svetlobi; oziral sem se, kje bi našel zvezd tolažnic.
Tistikrat sem bil nedolžno verna duša in vsi drugi so mi bili sveti. Bilo je to, ko sem gojil še polno nejasnih nad in še nisem bil nikomur ničesar kriv. Takrat še nisem mogel slutiti, da me nekoč sovražnica sreče vrže izpod domače strehe med veliki, grdi svet, ter me pusti v sili in sla-
bosti samega. Brez svetnikov pomočnikov in brez verne duše.
Tudi danes je tisti svet — kakor nekoč tisti jesenski večer — poln teme. Pa pravijo, da je prosvetljen. Medle lučke plapolajo na grobovih; njih topli svit ne seže daleč. Slepci jih ne vidijo. Zvonovi polno done, pa jih gluhi ne čujejo. Zlovešče zvezde se utrinjajo in nam zemljo užigajo. Da nismo kakor brezbrižni in lahkomiselni otroci, bi se z grozo zavedli vsega, sebi samim zakrivljenega gorja.
Včasi se je ljudstvo studilo lastne sramote, danes pa vsak svojo obešamo na veliki zvon, in se z njo še bahamo. Bilo je, da so se tatovi, razbojniki in podobni lopovi skrivali, danes pa hodijo za svojim poslom z lučjo, in še hudobarijo, če jim jo hočeš upihniti, da bi jim zmešal pot. Častiti ljudje in poštenjaki so svoje dni hodili po belem dnevu, danes je pa za nje le še mesečina ali celo temna noč, da jih zlo občestvo ne bi zapazilo in pobilo.
Svetnikov dejanja ni več; življenja vernih duš je malo. Bojim se, da bi se zrušilo nad nami žalostno nebo in nas pokopalo. Kdo neki bi nam potem postavil plaho lučko na naš nesrečni grob?
lavcev, precej dolg članek, ki ga pa ni mogoče smatrati za stvaren odgovor na brošuro, temveč le za svojevrsten napad na njenega prireditelja.
Vsvojem članku skuša g. Žužek dokazati neko domnevno spremembo, ki se je izvršila v mojih nazorih v treh letih, trdeč, da sem kot član vodstva JSZ zagovarjal njeno linijo. Katero linijo? G. Žužek sam ve, da sem dosledno zagovarjal le linijo čiste krščanske strokovne organizacije. Kot član vodstva JSZ sem pobijal vse, o čemer sem mislil, da ne spada v krščansko strokovno gibanje. Krščanski socializem g. Žužka in tovarišev sem odklanjal in odklanjam.
Sicer pa g. Žužek sam ne verjame svojim domnevam, ko vendar v članku ugotavlja, »da ni mogel brati Valantovih pismenih proizvodov zaradi svojstvene vsebine«, »da je pri JSZ vladalo mnenje, da je z g. Valantom diskusija nemogoča« in ko pribija, »da je v brošuri v bistvu našteto vse tisto, kar je pišec naštel leta 1933. v okrožnici «Beseda» kot uvod«. G. Žužek torej sam dokazuje, da naši nazori pri JSZ niso bili skladni, oziroma, da so moji nazori danes taki, kot so bili leta 1933. in še preje. Niti stavek, ki sem ga zapisal v »Besedi«, letaku nameščenske organizacije pri JSZ »o krščanskem socializmu, ki ga je pri nas zasidral dr. Krek«, ne pomaga g. Žužku, ker so mišljeni tu nauki dr. Kreka in načela krščanske strokovne organizacije, ne pa nauki g. Žužka in tovarišev. Slednji se sami dobro zavedajo razlik obeh smeri, ker sicer ne bi zapisal krščansko socialističen »Ogenj«: »Nove poti moramo hoditi, poti, ki kažejo in gredo danes daleč naprej preko Kette-lerja in Leona XIII. in Kreka.«
G. Žužek je pričakoval v moji brošuri nekaj novega. Cesa neki? On, ki je bil takoj po vojni strokovni tajnik JSZ in ki je imel v JSZ nato doslej razne važne naloge — da je bil tudi korektor, nisem vedel — bi moral imeti pač v malem prstu ideologijo krščanskega strokovnega gibanja. Pa glej čudo! Spet se mu zdi, da v novi brošuri ni nič novega in da je vso njeno tvarino premlela že »Pravica«. Ne oporekam. Toda vsa naša javnost ve, kako je predelavala to tvarino »Pravica« z ostalimi krščanskimi socialističnimi listi vred. O tem podaja tudi brošura v dodatku lepo zaokroženo sliko, ki jo je pa g. Žužek očividno prezrl. Če smatra dalje priobčitve »Pravice« za splošno znane in obvezne stvari, naj jih le smatra. V tej sodbi ga ne bo nihče motil. O izdani brošuri bi nasproti temu le ugotovil, da je prirejena do strani 43 z malenkostno izjemo le na podlagi literature 'krščanskih strokovnih organizacij in njihove internacionale.
G. Žužku in tovarišem gre na živce člansko število JSZ iz leta 1929 (22.500). Če mu ne verjamejo, naj naroče prvo poročilo internacionale iz Utrechta, da si ga ogledajo. Po moji presoji je število verjetno, saj je imela tedaj JSZ svoje organizacije po Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji, poleg tega so takrat delavci naravnost vreli v organizacije in končno: JSZ je vodil požrtvovalni idealist preč. g. Komlanec, ki bi mu prisodili vse prej kot pa — baharijo.
Na ostale okusnosti g. Žužka ne odgovarjam. Dostavljam le, da je naše delavstvo žejno resnice. Zato pridno posega po brošuri Zveze združenih delavcev. Delavci uvidevajo, da je priporočilo, ki ga je napisal brošuri g. Komlanec, bivši vodja JSZ in sedaj član odbora naše Strokovne zveze poljedelskega delavstva, pravilno in jo zato bero ter presojajo z lastno pametjo, kar je tudi edino v redu. — M. Valant.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Kamnik. Ideja prave krščanske strokovne organizacije v kamniSkem okraju stalno osvaja zavedne naše delavce. Posebno dobrodošla je Valantova knjižica »Krščanska strokovna organizacija«. Pri mnogih prosvetnih društvih so jo v večjem številu razprodali med delavci in drugimi stanovi, ki se zanimajo za naše dosedaj razrvano strokovničarstvo. Ponekod so začeli knjigo razlagati pri prosvetnih sestankih. Zvezi združenih delavcev mora biti vsa katoliška javnost hvaležna, da je v dosedanjo temo posvetila s tako jasno lučjo in zlasti, ker bo s tem znatno pripomogla k zboljšanju položaja naših delavskih slojev. Pohvaliti moramo taktiko ZZD, ki nastopa mimo in dostojanstveno. Tu ni nobene demagogije, nobenega neresnega in pretiranega obljubljanja, nič nedostojnih napadov. Jasnost v krščanskih načelih in odločen nastop za delavske koristi po teh načelih, to je glavno in čudovito zmagovito orožje ZZD. Trdno smo prepričani, da bo s tem edino pravilnim orožjem ZZD kmalu osvojila vse katoliško zavedno slovensko delavstvo tudi v kamniškem okraju. Naj Vam sporočimo, da »Delavska fronta« ugaja vsem, ki jo poznajo. Pri slabem zaslužku si marsikateri delavec ne more naročiti več kot en list, zato zlasti takim jako prav hodi, če prinaša »Delav. fronta« poleg strokovnih tudi druge novice. Mesečna članarina 5.— Din ZZD se že prenese, zlasti še, ko je s tem poleg članarine plačana tudi naročnina za »Delavsko fronto«.
Viničarski vestnik.
Viničarji brez drv in listja. Viničarji, ki pri gospodarjih delajo celo leto in drago odslužu-jejo poljske pridelke, krmo za živino ter stanovanje, so skoro vsako zimo brez drv in stelje. Kmetje so v zadnjih letih krize svoje gozdove zelo iztrebili in jim samim primanjkuje kuriva ter listja in nekateri res ne morejo viničarja oskrbeti s kurjavo in nastiljem. Po Slov. goricah se dogaja, da so viničarji v hudi zimi prisiljeni, da po hostah z največjim trudom izkopavajo štore, ki trohnijo v zemlji izza prejšnjih let, ko niso gospodarji podirali drevja čisto pri tleh. Zadnja leta sem neznosno prezebajo viničarske družine po svojih bornih stanovanjih, skozi katera piha zimska burja, da reže mraz posebno deco do kosti. Zelo mnogo trpi tudi viničarjeva živina v zimi, ker ji revež ne more dovolj ali večkrat nič nastiljati. Gospodarjeva dolžnost bi bila, da bi viničarja, ki gnoji z gnojem gospodarjev vinograd, dovoljno oskrbel s steljo. Kolikokrat je viničar na spomlad okregan od lastnika vinograda, ker ni dovolj gnoja za trtne nasade, kakor bi bil on zakrivil ta ne-dostatek!
Viničarji se letos že selijo liki mravlje. Na vandranju je približno 600 družin v Slov. gor.
Viničarji, naročajte »Del. fronto«! To številko »Delavske fronte« prejme v Slov. goricah več viničarskih družin s polnim zaupanjem, da si list, ki zagovarja in ščiti pravice viničarskega stanu, naročijo. Nikomur ne bo težko odriniti mesečno tiste 3 Din, pa bo prejemal res pravi stanovski list, ki smo ga dolgo težko pogrešali.
Slučaj Luner na Češkoslovaškem. V
zadnji številki smo opisali zverinsko gospodinjo Luner na Dunaju, ki je mučila svojo služkinjo do smrti. Čisto podoben primer živalske brezsrčnosti kakor na Dunaju se je zgodil pred kratkim v češkoslovaškem mestu Pisek. Tam je vzela za rejenko Marija Picman, literarna učiteljica in žena železniškega uradnika, devetletno Rozo Rosensky. Gospa, ki ima sama dva otroka, dečka in 15 letno hčerko, je mučila rejenko na najbolj krut način. Slednjič je vendarle bila opozorjena oblast na barbarsko početje v hiši zakoncev Picman. Našli so malo Rozo v nepopisno žalostnem stanju. Ubogemu otroku je visela razbita koža s telesa. Vsak dan ga je krušna mati pretepavala s pasjim bičem ter z jermeni in je moral prenašati še tudi razna druga mučenja. Nečloveška ženska je do kosti izstradano dekletce prisilila vsaki večer, da je morala z usti odstraniti vso nesnago, katero je čez dan napravil domači pes. Končno vendarle aretirana trinoška ženska ni hotela izpovedati, zakaj je trpinčila nedolžno žrtev. Zdravniki so izstavili spričevalo za sodišče, da je sadistična in so jo sodniki obsodili samo na štiri mesece zapora. Mala Roza leži v bolnišnici zaradi prestanih muk in je vprašanje, če bo sploh ostala pri življenju.
Medicinsko znanje pri živalih. Kakor je videti neverjetno, je vendar resnica, da imajo tudi živali, čeprav primitivno, medicinsko znanje. Človek, ki je v prejšnjih časih živalim odrekal možnost premisleka, je moral polagoma spoznati, da so razlike med tako zvanim živalskim instinktom in človeško pametjo le kvantitetne, nikakor pa ne kvalitetne. Ne glede na to, da delajo živali pri sprejemanju hrane neprimerno manj dietnih napak nego ljudje, vedo tudi prav dobro, kdaj jim je hrane zadosti, česar o človeku ne moremo vedno trditi. A če se živali kdaj preobjedo, vedo tudi za pravilne pripomočke, ki jim neugodne posledice odženejo. Samo ob sebi je umevno, da živali ne razpolagajo z vsemi tistimi možnostmi za zdravljenje, ki jih ima človek, so pa živalske metode morda toliko bolj učinkovite. Zavračanje hrane pri živalih v primerih prebavnih motenj je smatrati pač bolj za reflektoričen pojav, vendar pa poznamo n. pr. pri psih in mačkah v takšnih primerih tudi žretje trave, ki mu je gotovo namen, da bi očistilo bolno črevesje. To stvar je smatrati gotovo za premišljeno in hoteno ter kakor post za primitivno dejanje zdravljenja. Neki ljubitelj živali pripoveduje, da je imel psa, ki je vsakokrat, 'kadar se je malo preveč najedel mesnih ostankov in samo v takšnih primerih, na sprehodu žrl — konjske odpadke, kar je imelo potem vedno hiter in pravi učinek. Tega pa žival gotovo ni delala brez nekega premisleka in sigurnosti, da ji bo nato bolje.
Mreže proti letalom. Kakor poročajo iz Londona, preizkušajo na Angleškem nov pripomoček zoper napade iz zraka. S topovi izstrelijo krogle, ki niso napolnjene z razstrelivom, temveč z gosto jekleno mrežo. Ko se krogla v zraku razpoči, zleti mreža iz nje in pada potem s pomočjo padal polagoma proti tlom. Pri velikih brzi-nah, ki jih razvijajo napadalna letala, bi jim bilo komaj mogoče izogniti se tem široko razpetim zračnim mrežam. Če pa zaide kakšno letalo v mrežo, tedaj se zaplete vanjo in se mora brezpogojno zrušiti.
BollSevlzem doživita poraz za porazom.
K dogodkom v Španiji.
Ofenziva belih čet na Madrid se nadaljuje čisto po načrtu. Rdeči so morali izprazniti svojo najmočnejšo obrambeno linijo in bele čete so že prodrle do predmestij španske prestolice. Madrida ni mogoče več braniti in samo je še vprašanje, ali ga bodo rdeče čete izpraznile brez boja, ali pa se bodo prelivali po ulicah glavnega mesta potoki krvi. Rdeči branitelji Madrida so popolnoma izgubili glavo. Eni so za predajo, drugi za borbo, med tem pa, ko se med seboj prepirajo, osvajajo beli nasprotniki postojanko za postojanko in so Madrid že skoraj popolnoma obkolili, da je ostala rdečim samo še ena cesta za umik. Če pa ne bodo naglo pobrali šil in kopit, jim še to zaprejo in ujeti bodo v Madridu, kakor v mišji pasti.
Vlada in vrhovni poveljnik — pobegnili.
Med tem ko se dajo zapeljane in nahujskane marksistične tolpe mesariti pred vrati Madrida, so njihovi rdeči voditelji pravočasno odnesli žive in zdrave glave ter pobegnili na varno. Prvi se je podal v beg predsednik marksistične republike Azana. Bežal je do Barcelone, kjer se je začasno ustavil. Za njim so jo popihali v aeroplanih še ostali člani vlade in vidnejši predstavniki socijalistične in boljševiške stranke. Tudi ti so se zatekli v Barcelono, kjer se zaenkrat počutijo še varne. Na zadnje pa je zapustil branilce Madrida sam njihov vrhovni poveljnik, kateremu pa se niti Barcelona ni zdela več dovolj varna ter je pobegnil naravnost v Francijo. Rdeči general se je kaj slabo izražal o svojih vojakih, katerim je poveljeval. Dejal je, da so to navadne tolpe, ki ne poslušajo nobenega povelja in je zaradi tega umljivo, da ni mogoče nikjer zmagati proti discipliniranim belim četam.
Katalonija — samostojna sovjetska republika.
Voditelji marksizma so že uvideli, da se v sami Španiji ne bodo mogli več obdržati, zlasti še, ko pade Madrid. Zaradi tega so skovali s pomočjo Moskve nov načrt. Katalonija, ki je bila dosedaj španska provinca, naj se popolnoma osamosvoji in izpremeni v boijševiško sovjetsko republiko. Ruski boljševiki ta načrt z vsemi silami podpirajo. Radi bi rešili vsaj del svoje veliki misli, za katero so žrtvovali milijarde in milijarde denarja, iztisnjenega iz uboge ruske raje. Ker se ni posrečilo boljševizirati cele Španije, naj ostane vsaj Katalonija njihova. Tu bodo zgradili potem gnezdo nemirov in revolucij, s katerimi bodo še vnaprej ogrožali Španijo in Francijo. Kataloncem pošiljajo boljševiki iz Rusije ogromne količine orožja, municije, letal, bojnih strojev in denarja. Za svojega konzula v Barceloni so imenovali znanega revolucijonarja Ovsenjen-ka, kateremu pripisujejo velike organiza-torične zmožnosti. Več sto ruskih letalcev bo vodilo sovjetska letala, ruski štabni častniki bodo pa prevzeli poveljstvo katalonskih čet in izvršili reorganizacijo katalonske armade. Na ta način bi se znala vojna v Španiji precej zavleči. General Franko, vodja upornikov, je trdno odločen, da bo po osvojitvi Madrida takoj udaril Katalonijo ter z naglim napadom preprečil, da bi si lahko dovoljno organizirala svojo obrambo.
Pred nevarnostjo evropskih zapletljajev.
Odkrita pomoč sovjetske Rusije španskim boljševikom je spravila Evropo v veliko vojno nevarnost. Proti boljševiški pomoči sta nastopili zlasti Nemčija in Italija, ki sedaj z vso vnemo podpirata španske upornike. Nemčija je poslala v španske vode že 14 podmornic, Italija pa je zbrala svoje brodovje v bližini Balearskih otokov, da bi tako preprečila dohod boljševiške pomoči po morju. Rusi so namreč poslali v Barcelono 15 ogromnih ladij, do vrha napolnjenih z vojnim materijalom. Tem ladjam je treba preprečiti dohod v Barcelono. Med tem so že druge boljševiške ladje, ki so izobesile nevtralne zastave, priplule v barcelonsko pristanišče, kjer so nameravale iztovoriti municijo in orožje. Napadla pa so jih letala belih ter dve ladji potopila z bombami. Vse to povzroča sedaj izredno napeto ozračje na evropskem obzorju in zaradi boljševiškega rovarstva se nahaja Evropa v silno nevarnem položaju, da bi vsak hip lahko izbruhnila krvava vojna, še mnogo bolj divjaška in hujša, kakor je bilo svetovno klanje.
Sc lo in ono.
Na podlagi uradnih podatkov SSSR je
izdal dr. Greiss v Berlinu knjigo, v kateri dokazuje, da umre v Rusiji vsako leto več milijonov siromašnih delavcev od gladu.
Portugalski katoličani imajo 8 dnevnikov in mnogo tednikov. Katoliški listi izhajajo v 850 tisoč izvodih, dočim neka-toliški v 220 tisočih.
Na seji osrednjega korporacijskega odbora v Rimu, je minister Lantini podal sledeče podatke: Do 15. oktobra letos je bilo sklenjenih 133 pogodb o zvišanju delavskih mezd med podjetniki in delavci. S temi pogodbami so bile zvišane delavske mezde od 5—11%, povprečno pa za 9%. Pri samem ministru za korporacije je bilo sklenjenih 11 pogodb. To povišanje plač je prišlo v korist 3,305.400 industrijskim delavcem, 2,107.584 delavcem v kmetijstvu, 873.012 v trgovini in pa 61.918 uslužbencem v denarnih in zavarovalnih zavodih. Med kolektivnimi pogodbami je g. Lantini posebno poudaril važnost dveh velikih pogodb: pogodba za gradbeno delavstvo, ki velja za 600.000 delavcev in pogodba v kovinsko-mehanič-ni stroki, ki velja za 500.000 delavcev.
Dolžniki Francije so upali, da se bo vsled devalvacije franka tudi njih dolg zmanjšal za tretjino. Toda francoski upniki se sklicujejo na pogodbe, ki pravijo, da devalvacija za dolgove ne velja, ampak se morajo ti plačati po isti valuti, kakor so bili najeti. Kapitalist se pač zna pravočasno zavarovati.
Kakor poroča znana moskovska »Pravda« 24. septembra 1936 kakovost izdelkov tekstilne industrije vedno pada. Tako je na priliko od celotne produkcije platna v drugi četrtini letošnjega leta pri Jaznikovskem trustu bilo samo 36% dobre kakovosti, 40% slabe, 24% pa sploh neuporabne.
O tesnih vezeh med Prago in Moskvo smo že pisali. Neprestano romajo najrazličnejše delegacije iz Rusije v Češko. Govori se, »da je bilo že v teku zadnjega leta v Čehoslovaški okrog 100 delegacij in čez 10.000 Čehoslovakov v Moskvi, med temi samo učiteljev 500.« Te dni se spet poroča, da je obiskala Moskvo skupina češkh letalcev in da so v Rusiji več dni na študijskem potovanju. Da so jih povsod slovesno sprejeli, ni treba pripominjati.
Obnovile naročnino!
Državno nogometno prvenstvo. Zadnja nedelja je služila večini klubov, ki sodelujejo v državnem prvenstvu, za oddih ali pa za srečanje z nasprotniki, ki se prvenstva ne udeležujejo. Zaradi tega sta se vršili samo dve prvenstveni tekmi in sicer v Ljubljani in Belgradu. V Ljubljani je nastopil zagrebški Hašk proti SK Ljubljani. Tekma se je končala neodločeno, brez gola 0:0. Oba nasprotnika sta igrala zelo mlačno in nezanimivo. V Belgradu sta se srečala lanski državni prvak BSK in letošnji dosedanji prvak v prvenstveni tabeli — sarajevska Sla-vija. Sarajevčani so pokazali, da si svojih uspehov na lastnih tleh niso zaman priborili, saj so igrali s svojim nasprotnikom na vročih belgraj-skih tleh neodločeno 2:2, v prvem polčasu pa so celo vodili 2:1 ter je že izgledalo, da bodo porazili najresnejšega kandidata za letošnje prvenstvo na njegovem lastnem igrišču. Slavija si je s to tekmo ponovno čvrsto zagotovila vodeče mesto. Prvenstvena tablica izgleda sedaj: Slavija (Sarajevo) 10 točk, Gradjanski 7, BSK 7, Ljubljana 6, BASK 6, Hajduk 4, Jugoslavija 4, Slavija (Osjek) 4, Hašk 4 in Concordia brez točke.
Podzve7-no prvenstvo I. razreda se je v ljubljanski skupini preteklo nedeljo zaključilo. Vršile so se tri tekme, ki so vse tri prinesle presenetljive rezultate. Hermes in celjski Olimp sta igrala v Ljubljani neodločeno 0:0 in si je Hermes s tem zapravil dragoceno točko, še huje se je godilo najresnejšemu kandidatu za prvo mesto v ljubljanski skupini, kranjskemu Korotanu. Izgubil je proti ljubljanskemu Slovanu na svojih lastnih tleh 2:1 ter s tem končno zdrknil s prvega mesta. Tretje presenečenje je prinesel SK Amater iz Trbovelj. Premagal je Reko s 3:1 in tako čisto nepričakovano zlezel na prvo mesto tabele, ki se sedaj glasi: Amater
7	točk, Korotan 6, Hermes 5, Reka 4 in Olimp 4 točke. V mariborski skupini položaj še ni razčiščen. SK železničar si je z nedeljsko zmago zopet zagotovil mesto na čelu tabele, vendar še ne sedi na vrhu lestvice čisto trdno, ker mu je zadnjič SSK Maribor znatno omajal stolček. Tekme so se končale s sledečimi rezultati: SK železničar—Cakovečki SK 2:1, ISSK Maribor— SK Celje 2:1, SK Rapid—Atletiki 6:0.
V	II. razredu LNP se je tekmovanje v nedeljo nadaljevalo tako-le: Ljubljana: Svoboda— Moste 6:2, Mladika—Slavija 3:3, Jadran—Mars 1:1, Grafika—Korotan 3:0. Maribor: Gradjanski (Čakovec)—Ptuj 3:1 (tekma se je vršila v Ptuju).
Nogometni drobiž. V Zagrebu se je pretečeno nedeljo igral prvi finale za jugoslovanski pokal, ki se vrši še letos poleg državnega prvenstva. Srečal sta se oba finalista, belgrajska Jugoslavija in zagrebški Gradjanski. Tekma se je končala z zmago Jugoslavije 2:1. Gradjanski je predvedel zelo slabo igro. Ker se odpravlja Gradjanski kmalu na svojo turnejo po Angliji, je njegova 3edanja forma kaj slab dokaz za kakšne uspehe v borbi s svetovnimi mojstri. —
V	meddržavni tekmi sta se srečali pretečeno nedeljo neprezentanci Italije in Švice. Obe državi sta postavili po dve moštvi. Moštvi A sta nastopili v Milanu, B pa v Luzernu v Švici. V obeh tekmah je zmagala Italija in sicer v Milanu 4:2, v Luzernu pa 3:1.
Lahka atletika. V Ljubljani je priredil ŽSK Hermes lahkoatletski miting, na katerem so nastopili lahkoatleti SK Planine, SK Primorja in SK Ilirije, samo Hermesovih lahkoatletov ni bilo na startu. V seniorskih disciplinah so se odlikovali zlasti Ilirijani kot posamezniki, v štafetah pa so pokazali Primorjaši svojo veliko moč, saj so zrušili kar dva državna rekorda: V olimpijski štafeti (800, 400, 200, 100) je Primorje v postavi Goršek, Gabršek, Pleteršek in Kovačič postavilo nov državni rekord s časom 3:38,4 (preje 3:41), v švedski štafeti (400, 300, 200, 100 m) v postavi Pleteršek, Gaberšek, Skušek in Kovačič pa v času 2:03,5 (dosedanji rekord 2:06). V juniorskih disciplinah pa so se postavili zlasti mladi nadebudni atleti SK Planine, ki bo v nekaj letih v našem lahkoatletskem športu gotovo igrala vodilno vlogo. — SK Reka je priredila gozdni tek, pri katerem je sodelovalo 18 atletov, članov SK Reke, Ilirije, smučarskega kluba Ljubljana, Korotana, Hermesa in Kamnika. Zmagal je Bručan (Ilirija), ki je pretekel progo 5 km v času 22.40.
Motoristika. V Ljubljani se je vršila v nedeljo motociklistična dirka na grad, ki jo je priredil Hermes. - okrovitelj tekme je bil ban dr. Natlačen, ki je dirkam osebno prisostvoval. Gledalcev je bilo nad 5000. Sodelovalo je 20 dirkačev, članov Hermesa in Ilirije. Najboljši čas dneva je postavil Breznik na motorju DKW 250 ccm, ki je silno strmo progo prevozil v 45,1 sekundah. Zadivil je vse gledalce s svojo predrznostjo in virtuozno tehniko. V hitrosti se mu je najbolj približal Luckman na svojem In-dianu 1000 ccm, ki je rabil za isto progo 56 sekund.
Zimski šport. V Ljubljani se je v nedeljo vršil kongres zimskošportnih delavcev. Sprejeti so bili številni važni sklepi glede organizacije našega zimskega športa. Posebna pažnja se bo posvečala organzaciji mladine, ki naj se v smučarskih športnih edinicah čim smotreneje vzgaja v športnem delu. Vršil se bo v kratkem izredni občni zbor Jugoslovanske zimskošportne zveze, ki bo sprejete predloge uzakonil.
Iz uprave. Danes prilagamo položnice vsem naročnikom-zamudnikom in onim, ki smo jim začeli pošiljati naš list na ogled pred enim mesecem. Ker smo že blizu novega leta, zato vljudno prosimo, da vsak poravna do konca leta. Z zaupanjem na prijateljstvo do našega lista pričakujemo vsesplošnega odziva. — G. N. N. Kočevje: Vaša dopisnica je zelo značilna, poznamo se, znano nam je, da gre nekaterim na živce, če se naš tako potrebni list širi, to nam še daje več poguma, vedite pa, da se krščanski delavec ne pozdravlja s socialističnim pozdravom . . .!
  ------------------------------------------------
Budilke od 40 Din naprej pri Grajskem urarju Maribor. Kupuje zlato po najvišjih cenah.
3.900 vlagateljev
je na novo vložilo do konca septembra 1936 nad mr Din 42,000.000 -.	^
Nove vloge izplačuje
Mesino hranilnica ljubljanska
takoj brez vsake omejitve.
Za vse vloge jamči
Mestna oftCina ljubljanska
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv, Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).