PcSHna plačana V<3o tovini IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din ved. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon ŠL 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. ENSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon št. 2492. Leto IV. V Ljubljani, ponedeljek 5. maja 1930 štev. 18 Min. predsednik napoveduje znižanje davčnih bremen Na inšpekcijskem potovanju po dunavski banovini je imel general Živkovič v Adi nagovor na zbrane seljake, v katerem je napovedal znižanje davčnih bremen Beograd, 4. maia. V spremstvu šefa Svojega kabineta dr. Branka SekuMča 'je odpotoval snoči ob 0.35 predsednik ministrskega sveta in notranji minister general Peter Živkovič na inšpekcijsko potovanje po dunavski banovini. V Starem Bečeju ga je pričakal ban dunavske banovine g. Dume in župan Mirko Šukič. V občinski hiši je predsednika vlade čakal okrajni načelnik Milan Petrovič. ki mu ie podrobno refe-riral o stanju v občini jn okraju. Ob pol S. ie general Živkovič nadaljeval potovanje v Sento. Spotoma se je ustavil v Adi, kier se je zbrala velika množica ljudi, ki je ministrskega predsednika burno pozdravljala. Predsednik občine ije želel predsedniku vlade v imenu zbranega Itiudstva iskreno dobrodošlico. General Zivkovič je stopili k ljudem in se z .njimi razgovanjal o gospodarskih razmerah. Na pritožbe seljakov zaradi previsokih davkov je predsednik vlade i zii a val: Kakor vam ie znano, je bil v februarju leta 192S sprejet zakon o neposrednih davkih. Efekt nove davčne re- forme se more presoditi šele tedaj, kadar se pokaže ta zakon v Praksi. Jaz sem v prvem početku izvajanja tega zakona ugotovil, da je dopolnitveni davek na zemliarino, kakor ie predviden z odredbami tega zakona, pretežak ter ie bil lani marca meseca ta davek znižan s 17 na 12%. Rezultat izvajanja teh davčnih reform kaže, da ie treba še boli ublažiti ta davek in zato smo odobrili ministru financ znižanje te davčne stopnje z 12 na 8%. S tem se je breme naroda znatno olajšalo. Razen tega bo vlada olajšala tudi še neke druge davke. Zbrano občinstvo je z navdušenim odobravanjem sprejelo to izjavo ministrskega predsednika ter se mu zahvaljevalo za skrb. ki jo kaže za potrebe kmečkega prebivalstva. Med viharnimi ovaciiami je ministrski predsednik nato nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje. Tekom dneva se je nato ustavil še v Senti. Stani Kaniži, Horgošu in Subotici, odkoder se je zvečer vrnil v Beograd. (AA) Francoski poslanik v Zagrebu Zagreb, 4. maja. Danes dopoldne ob 10.30 je prispel francoski Doslanik na našem dvoru g. Emil Dard v nove Drostore francoskega instituta in K'uba prijateljev Francije v novem Novinarskem domu. Navzoči so bili tudi ban savske banovine dr. Šilo-vič. nadškof dr. Bauer. armiiski komandant general Matič. minister n. r. dr. Mažura-nič. mestni načelnik dr. Srkuli. nred;-:d-nik .Tugoslovenske akademiie znanosti in umetnosti Manoilovič. rektor univerze dr. Belobrk. predsednik francoskega Cer-ia bivši veliki župan d~ Zoričič. predsednik zagrebške francoske koloniie Ronbait. moi-ster Meštrovič. prof. Frangeš. diplomatski zbor itd. Francoskega poslanka ie pozdravil predsednik dr. Zoričič. naiprei v hrvatskem, nato pa v francoskem jeziku. Za niim ie govoril rektor univerze dr. Belobrk ter ravnateli francoskega instituta prof. Var-nier. Obema ie odgovoril v dal^em govotu poslanik Dard. toplo se zahvaliuioč nai-prei Novinarskemu 7dru7enni. da 'e olii-šalo končno namestitev Cercla in instituta v lenem novem pnslopiu. Nato se ie zahvalil francoski minist.."-banu in vsem zastopnikom oblasti. Gospod Dard ie poudaria'. da ie smatral tekom vseh treh let. odkar zastopa francosko vlado v Jugoslaviji, za svoio nailepšo misijo utrievame vezi med francoskim in jugoslovenskim narodom. Čestital :e leoo uspeli razstavi hrvatskih umetnikov v Parizu ter poudarjal velike zasluge na zbliževanju med Franciio in Jugoslavijo, ki ga nosnešuieio triie francoski instituti v Beogradu. Zagrebu in Liubpani. N.ito so odšli vsi odlični zastopniki z z. Dardom na otvoritev razstave sodobn? francoske umetnosti v umetniški navil;on. Tu :e spregovoril mestni načelnik dr. Srkuli. ki se mu ie zahvalil g. Dard. potnikov vožnjo Med Trbovljami in Zagorjem je udaril stroj mimo vozečega vlaka dva Mariborčana in ju na mestu usmrtil Grozna med smrt dveh železniško Kralj v Niški banji Beograd, 4. maia. JCrali Aleksander je prispel danes v spremstvu maršala dvora generala Dimitrijeviča in "ojnega ministra generala bfadžiča v Niš. Na kolodvori ga je sprcel ban moravske banovine Ne;tro-vič z banskimi uradniki, komandant divi-ziie in generaliteta. Pred železniškim Poslopjem oa se »e zbrala ogromna množica i občinstva. Vi ie priredila vl"dar'u viharne ovaciie. Krali se ie nekai časa razgovami r banom moravske banovine o ootrenah moravske ookraiine. nato oa se ie s svojem snrem-stvnm odpeljal v Niško banjo. Za združitev hrvatskih učiteljskih društev Zagreb. 4. maja. V Sesvetab pri Zagrebu }e vršil danes občni t£>ot treh učiteljskih društev, in sicer učiteljskega društva -»Edinstvo« za mesto Zagreb in okolico, učiteljskega društva za okraj Sv. Ivan — Zeli na in učiteljskega društva za okraj Zagreto. Po pozdravni brzojavki kralju, predsedniku ministrskega sveta ter ministru prosvete je biila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo rborovalci, naj se na skupščini UJU v Beogradu otvori tudi razprava o telesni vzgoji na osnovnih šolah ter osnuje posvetovalni odbor strokovnjakov in učiteljev, ki bo razpravljal o podrobnostih o telesni vzgoji na osnovnih šolah. Nato je imel g. Juvan Milo-jevič iz Beograda referat o proslavi lOIet-nice UJU. Po debati o raznih stanovskih vprašanjih je bil sprejet sklep da se izvoLi odbor iz delegatov zagrebškega poverj-mi-čtva UJU ter Filipi5ew zveze z nalogo, da se izvede ujedinjenje vseh učiteljskih društev in se doseže sporazum glede obnova učiteljskih domov. Skupščina izvoznikov Beograd. 4. maja. Danes se je vršila v poslopju Eksportne banka letna skupščina Društva izvoznikov. Zborovanju je predsedoval predsednik Dragiša Matic. Na skupščini je bilo podamo poročilo o stanju izvoza v preteklem letu. Izvoz je bil v letu 1929 mnogo večji nego prejšnje leto. Na skupščini je imel nadalje referat o perutninar-etvu g. Milko Senčar iz Ptnja. ki je bil nato tudi izvoljen v odbor. Kriminalno Ijubavni romati Jeg v avl jen je" prične izhajati ta mesec v »Ponedeljku" Naročite se pravočasno na »Ponedeljek«! — Mesečna naročnina samo 4 Din, III, kongres slovanskih geografov hi etnografov Udeležujejo se ga poleg domačih tudi učenjaki iz Češkoslovaške, Poljske, Francije, Belgije in Nemčije Skupščina beograjske Jugosl.-češkoslov. lige Beoerad. 4. maia. Danes se ie vršil v Češkoslovaškem domu občni zbor Jjgo-slovensko - češkoslovaške lige. Z zborovanja sta bili odposlani pozdravni brzojavki kralju in predsedniku Masarvku. Pevsko tekmovanje v Beogradu Beograd. 4. maja. V Narodnem gledališču se ie vršila danes tekma pevskih društav iz Beograda. Zemuna in Pančeva. Na tekmovanji. za katero ie vladalo izredno veliko zanimanie. ie dosegel prvo nagrado mešan zbor gimnaziie iz Pančeva. Razstava načrtov za katoliško katedralo v Beogradu Beograd. 4. maia. V dvorani Oficirskega doma je bila davi otvoriena razstava načrtov za katoliško katedralo v Beog*adu. ■Razstavo je otvoril nadškof dr. Rodič. Otvoritvi so prisostvoval- an: vlade ter mnoge druge odTične osebnosti. Razstav-flenai Je 139 načrtov. Beograd, 4. maja. Danes dopoMne je bil v dvorani stare univerze svečano otvorjen III. kongres slovanskih geografov in etnografov, čegar pokroviteljstvo Jc prevzel kralj Aleksander. Na kongresu so se zbrali mnogi ugledni geograf siki strokovnjaki iz Jugoslavije. Češkoslovaške in Poljske, (kot gostje pa se ga udeležujejo tudi delegati iz Francije, Belgije in Nemčije. Kongres je lepa manifestacija slovanskih učenjakov, pa tudi po znanstvenih razpravah, kii so na dnevnem redu, važen dogodek. Na kongresu se bo razpravljalo o najnovejših znanstvenih raziskovanjih na polju geografije in etnografije. Na dnevnem redu so referate iin predavanja jugosfrovenskih. češkoslovaških in poljskih znanstvenikov, v toterib bodo orisani raziuilitati njihovega defla iz najnovejše dobe. Po svečani otvoritvi v Beograid^u se 'bo kongres nadaljeval v raznih večji!; mestih v .notranjosti diržave ter bo 17. maja zaključen v Zagrebu. Udeležen-oem bo na ta način dana prilika, da obiščejo geografsko in fctnograisko najzanimivejše kraje nase države. Ob 11. dopollldne so se zbrati naši in tuj; znanstvenilkli v svečani dvora-mi stare umivenze. Kralja Aleksandra je ■zastopali polkovnik Šarrič, za vlado je ■prisostvoval svečani otvoritvi prosvetni minister Boža Maksimovič. navzoč pa je bil dalje celokupni diplomatski zbor, profesorski zbor beograjske univerze, zastopnika Jugoslovanske akademije znanosti in Srbske akademije •znanosti ter zastopniki raznih drugih znanstvenih institucij. Svečani otvoritvi so prisostvoval tudi vojaški geografski strokovnjaki iz Jugoslavije in Češkoslovaške, nadalje delegat medna-:rodne geografske zveze univ. prof. ORienre de Fanta« ne. Kongres je otvoril predse d mik rpri-pravjjaltoioga odbora, načelnik vojnega geografskega zavoda v Beogradu, general Boškovič, kii .ie v svojem otvoritvenem govora pozdravil pred vsem učenjake in delegate iz inozemstva ter izrazil prepričanje, da bo kongres Slovan sikih geografov in etnografov pofieg svojega znanstvenega detla ttudi lepa manifestacija slovanske vzajemnosti. Na njegov predlog je bal liizvoiien za predsednika kongresa delegat poljske akademije znanosti univ. prof. dir. Ev-gen Rorrter, ki se je s kratkim govorom zahvalil za izvolitev ter med splošnim odobravanjem pre Segal pozdravno brzojavko iknailjiu Aleksandru, kar so vsi navzoči navdušeno sprejeli. V imenu vtlade je nato prosvetni minister Boža MaflrsAmovič pozdravi kongres in mu želel obilo uspeha. Sted^rl so pozdravni naigovori rektorja beograjske univerze dr. Mit rovi-ča, zastopnčlka Jugoslovanske aikade-mi;e znanosti; prof. Gavaia^a. Srtoske akademije znanosti dr. Gjiclke Popovi-ča. zastopnika beograjskega geografskega društva dr. Bujeviča in zastopnika ruskih geografov prof. dr. Spek-torskega. S tem je bila otvoritvena svečanost zaključena, na kar je kongres prešel na dtaevnii red. Izvoljene so bile posamezne sekcije, ki so tekom popoldneva pričale z razpravami. Zvečer •je pnredftl prosvetni mlinister Božo Trbovlje, 4. maja. Z mariborskim dopoldanskim vlakom, ki vozi okrog 9. skozi trboveljsko postajo, sta se vozila dva potnika, ki sta bila precej zidane vol'je. Večinoma sta se zadrževala na zunanjem pločniku in sta se na precej lahkomiseln način zabavala. Stopala sta na stopnišče, hodila sta iz vagona v vagon in ve9krat sta se med vožnjo iiz drvečega voza nagibata preko stopnišča. Potniki, ki so videl1', da sta poku sila kako čašo pijače čez mero. so .in svarili naj opustita nevarne eksperimente v drvečem vlaku. a svarilne besede, žali. niso zalegle. Vlak je že zapustil trboveljsko postajo. bkžal se .ie onemu deilti zasavske soteske. kier se železna cesta najbolj zoži in se dvotirna proga komaj previje skozi. Na enem kraju meji ozek prehod' na strugo Save, ki rase strmo navzgor, na drugi strani pa se boči orjaški skalni zid. Zaradi pomanjkanja prostora sta tukaj obe tirišči zelo blizu skuipaj. Oba prešerna potnika sta se pravkar zopet podala na stopnice. Prav tedaj se je btli-Tžal iz Zagorja osebni vlak, ki se križal iiz Zagonja osebni vlak, ki se kri-Trbovljami 'in Zagorjem. Pred srečanjem si dasta oba vlaka z žvižgi signale. Skozi sotesko se je baš zasldšal oster žvižg prihajajočega vlaka. Eden obeh potnikov se je najbrže z namenom, da vkLi, čemu žvižg, sklonil močno četz stopnice. V istem hipu pa je potifkoni, ki so bili priče naglo odigravšega se prizora, zledenela kri. Stroj mimo vozečega vlaka je najprej udaril v enega izmed obeh potnikov. Curek krvi je brizgnil v istem trenutku na stopnice in oba potnika sta odlertela v loku s stopnic. Kakor vkopani so obstali vsi potnika na svojih mestih; niti domislili se niso, da bi s signalno napravo obvestili vlakovodjo, ki o tragičnem dogodku ni imel pojma. Kmalu zatem je zavozil vlak v zagorsko postaijo in preplašen; potniki so o dogodku obvestili sprevodnike ter zagorskega prometnika, ta pa svojega postajen a čelnik a g. Mejaka. Vlak je nato nadaljeval svojo pot proti Ljuibliani. Do tedaj identiteta ponesrečencev tem potnikom še ni bila znana. Potek strašne nesreče pa je točno opazili strojevodja vlaka, ki je zadel v ponesrečenca. Stroj je udaril! s p! >či-ščem, to je železnim obodom okrog strojnega kotila, v enega neprevidnih potnikov. Oster rob železja ie potnika skalpiral ; odtrgal mu je vrh lobanje tako, kakor bi mu kdo z ostrim nožem hotel odločite možgansko 'pokrivalo. Odrezani dei lobanje z lasmi vred se je oprijel železja na stroju. Truplo ponesrečenca ?>a Maksimovič na čast udeležencem svečan banket pri »Srbskem kralju«. Jutri zvečer odpotujejo delegati v Šuma- diijo. Telefonska zveza med Evropo in Avstralijo Te dni je bil z razgovorom med bratskim ministrskim predsed. Mac Donafdom iu avstralskim ministrskim predsednikom Scullinom otvorjena redna brezžična telefonska sfluižba med evropsko in. avstralsko celino. —. Slika kaže Mac Donalda (spredaj) pri prvem razgovoru z Avstralijo. Pefeg njega angleški generalni poštar Lees-Sinth. — (Opozarjamo na članek »Telefonski pogovor na daljavo 2.3.000 km«, ki izide vprihodfnji številkiaiLustrirane teden-., ske revije »Življenje iin svet«.X je padlo s stopnic med tirišč:. Omahujoči potnik se je oklenil še s\rojega soseda in ga je potegnil s seboj iz vagona v smrt. Tega je vrglo v pločišče stroja boH.i postrani; dobil je rano po sredini glave. Vendar je bil tudi ta sunek takoj smrten. Strojevodja, ki je opazoval krvav prizor, je takoj potegnil zavore rn se je njegov vlak hip nato že ustavil. Potniki so stekli preplašeni k oknom, kjer se jim je nudil strašen prizor. Na majhnem prostoru med obema dvojnima tiroma sta ležala nepremično, krvava in razmesarjena dva moška: eden na hrbtu z razprtimi rokami, drugi ležeč na prsTh. Očividno ni 'bilo za oba več pomoči. Z malo zamudo je nato privozil vlak, ves krvav na poffiči-šču, v trboveljsko postajo, kjer je bila nesreča sporočena službujočemu uradniku in postaienaoelniku. Načelnik postaje g. Rožanc je takoj odbite! na kraj nesreče. Zatem pa je brzojavno obvestil ljubljansko železniško ravnateljstvo o nesreči. Identitete ponesrečencev do tedaj še niso ugotovili. Šele kasneje so po listinah, ki sta jih imela oba potnika s seboj, ugotovili da sta ponesrečenca uslužbenec v železniški delavnici v Mariboru Krnetič in zidarski poliir Rudolf Spindfoer, istotako iz Maribora. O nesreči je bilo med tem že obveščeno tudi sodišče v Litiji, kakor tudi lit\isko okrajno glavarstvo ter železniški zdira^Tiik dir. Ivan Premrov. Do prihoda komisije so zagorski orožniki, na čigar re.:onu se je zgodila ta nesreča, pokrili obe trupli z vejevjem in so progo zastražiiM. Po ogledu sodne komlisišje so obe trupli prepeljali v zagorsko mrtvašnico. Ponesrečeni Spmdfler ima v Zagorju brata, ki je tamkaj progovni mojster. Hotel je .menda k njemu na obisk. Njegov sopotnik Kmetič pa je 'bil baje namenjen v Litijo, da proslavi god sv. Plorijana v družbi gasilcev, ker se je vršila v Litiji proslava 201etnice gasilske župe. Tragična smrt obeh potnikov je pretresla vso okolico. Huda nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru Zaviraču Ivanu Lahu je stroj odrezal desno roko do rame. Ljubljana, 4. masja. Vest o grozni nesreči pri Trbovljah se je razširila v teku dneva tudi po Ljubffjani, kamor so jo prinesli potniki dopoldanskega mariborskega vlaka. Vse je še govorilo o tej tragediji, ko se je razširila v poznih popoldanskih urah vest o drugi hudi nezgodi, ki se je pripetila na glavnem kolodvoru v Ljubljani in ka se bo zaključila najbrže s smrtjo ponesrečenca. Poooldine okrog pol 6. ure je na pre-mtfkadtnih tirih skočil iz vagona nekega tovornega viaka zavirac, 331etni Ivan jja!h, stanujoč v Udrnatu, pristojen pa v Mirno peč. tako nesrečno, dla ga .ie zgrabil stroj mimo vozečega vlaka, ga podrl na tlla iin mu odrezal desno roko do rame. Ponesrečenec je obležal v mlaki krvi, močno potoličen tudi po glavi ter najbrže še s precejšnjimi notranjimi poškodbami. K ponesrečencu je takoj prihliitelo železniško osobje, ki je o nesreči obvestilo tudi reševalno postajo. Ta je bila v najkrajšem času na mestu nesreče ter je odpeljala nevarno ranjenega zavirača. ki zavesti še ni popolnoma iizigufbiil, v javno bolnico. O nesreči so obvestffi tudi ponesrečen-čevo ženo, ki je prišla moža obiskat v bolnico, ktjer ga je našla v brezupnem stanrlu. Ker je verjetno, da bodo nastopite kompMkiaoije. skoro m upanja, da bi ponesrečenec okreval. Smrt bolgarskega mftropolita SoHJa. 4. maja. Bolgarska agencija poroča. da je danes umrl v Vračaru ar'.n>D:skor> vračarski rnitropolft Klement. predsednik sinoda bolgarske pravoslavne cerkve od leta 1928. do danes. Pogreb bo v sredo. ' Volitve novega natropoBta bodo »o obi-dnL »Ponedeljek« 5t. !S. 2 Pon«J«fiek. 5. V. 1930. Dr. Schober o svojem obisku v Parizu In Londonu Včeraj se je vrnil na Dunaj zvezni kancelar dr. Schober, kj je podal novinarjem izjave o smotrih svojega potovanja na zapad Dunaj, 4. maja. Zvezni kancelar dr. Schober je danes po svojem povratku na Dunaj dal novinarjem naslednjo izjavo: Predvsem moram poudariti, da je bil moj poset v Parizu in Londonu v prvi vrsti akt kurtoazije, ki je bil povzročen s tem, da sem moral absolutno preprečiti, da bi bila moja po-seta v Rimu in Berlinu izpostavljena ne ravno blagohotnim pomislekom. Ako je moi poset v Rimu veljal vzpostavitvi dobrih odnošajev do našega močnega južnega soseda in potrditvi prijateljskega razmerja in ako je moj poset ne glede na to, da smo hoteli pospešiti pogajanja za trgovinsko pogodbo, odgovarjal umevni potrebi nemškega ministra nemške Avstrije nemškemu bratu, so mi dala ljubezniva povabila v Pariz in London zažeijeno priliko, da se vladam Francije in Anglije zahvalim za velikopotezne podpore avstrijskih prizadevanj na haaški konferenci, in da obrazložim tudi notranje-politični in .ospodarski razvoj nove^ Avstrije, da ojačim zaupanje do naše države in da zagotovim podporo naših stremljenj od strani teh ne samo za Srednjo Evropo, temveč za vso Evropo važnih čini-teljev. Menim, da se je to v osebnih razgovorih s temi močnimi činitelji posrečilo. Nad tem se veselim kot Avstrijec, ker ima naš narod pravico na boljšo bodočnost v gospodarskem in političnem oziru. Mirna nedelja v Avstriji 4. maja. Današnii dan je v St. v Laxenburgu. kier so pričako- Dunai. Poltnu in vali spopade, potekel popolnoma mirno. St. Polten ie kazal sliko taborišča. Veliko število vojaštva v vojni opremi ie delalo varnostno službo. Pozvali so tudi orožništvo. Pohod Heimvvehra, ki je ob tej priliki blagoslovil več svojih zastav, ie bil končan popoldne. Večina udeležencev pri heimhehrov-skem sprevodu se ie takoi nato odpeljala domov. Le približno 1000 Heirmvehrovcev se ie zbralo v telovadnici. Na prostem oa se je zbralo veliko število članov socialno-demokratskeca Schutzbunda. Situacija ie bila zelo napeta. Dalj časa se je zdelo, da bo prišlo do spopadov. Varnostni organi, ki so bili oboroženi s strojnicami, pa so tvorili zid med obema strankama, tako da sploh ni bilo treba intervenirati. Grško-madžarski odnosa ji Atene, 4. maja. Madžarskega vnanije-ga ministra Valka bo sprejel predsednik republike. Jutri popoldne bo podpisan akt grško-madžarskega prijateljstva. Celokupni grški tisk posveča gr-ško-madižarskemu prijateljstvu uvodne članke. (AA) Pariz, 4. maja. »Haivas« poroča iz Aten, da je madča-rsfci vnanji minister Val.ko Lmel sestanek z Veirizelosom in MJhalaikoip-utam. Na seštan-Jpu so razpravljali o razmilh vipraša.rajift, važnih na obe dre a vi, zlasti o industrijskem in poljedelskem položaju. (AA) Atene, 4. ma-ja. Minister Valko odpotuje jutri ®ve£er v Budimpešto. (AA) Grška renesansa Atene. 4. maia. Poslednji dan delfskih Po sedmih letih razkrit zločin Skrivnostna smrt trgovca Lebana pojasnjena Čitatelji naših listov se nedvomno dobro spominjajo skrivnostne smrti uglednega in imovitega ljubljanskega trgovca Feliksa Lebana, čigar nenadna smrt v okoliščinah, ki mejijo na zavrat-ni umor, je ostala kljub vsestranskim pr eiiska vam n ep o j a s njen a. Prav tako ni izvedela javnost nikoli, kaj se je zgodilo s pokojnikovo ženo gospo Jmlijano. ki je bila osumljena krivde na moževi smrti, ki pa je neznano kam izginila in so bile vse poizvedbe za njo zaman. Nekaj luči v to zagonetno afero, ki svečanosti se ie zaključil posebno slovesno j€ tedaj vznemirjala našo javnost, ie t. moHnarodi-tp pl'tp lJOSebna ______i - ____?•...• m. -i:- -i_______1 ■ v prisotnosti mednarodne elite. Posebna znamenitost tega dne ie delfska ideja, ki io e proglasil pesnik Sikalianos v svojem govoru. Ideja obstoji v tem. da nai se iz Del-fov stvori duhovno središče, ki naj zbira okoli sebe ves svet ne samo s svojimi rednimi prireditvami klasičnega gledališča, nego s svojim večnim simbolom, kj izraža ideio duhovnega središča vsega sveta. Sprejeta ie bila resolucija. t>o kateri se bodo v času vsakoletne prireditve nosile no Delih bakle iz vseh kraiev sveta, da se na ta način ustvari intelektualni krožek no vzgledu francoskega Panteona in Stei-nerjevega »Ooetheaneuma«. Osebe, ki so podpisale to idejo, so grški pesnik jn iniciator gTških svečanosti Sikalianos. grški poslanik v Parizu Politis. Paoanastaziu. veliki šoanski filozof Dorž. francoski intelektualec Bogssv Ter'1" -'^isnik pariškega »Tempsa« Marcel Boulanger, Nemec Thomas Mann in mnogi drugi. List »Etnos* piše. da ie jugoslovenski novinar Bogdan Radeč rekel, da ie »revelacija« Deifov in njegovega pomena ena izmed nijvsčiih pomembnosti, ki io je pokazala letošnja proslava lOOletnice grške neodvisnosti. Italijanski zastopnik Tabuta ni hotel podpisat' resolucije. (AA.) Novosti iz Romunije Bukarešta, 4. maia. Po končanem kongresu liberalne stranke so bile prirejene v vsej državi velike manifestacije, ki so jih priredili pristaši stranke. Sprevod, ki je šel po ulicah, je štel 40.000 ljudi, in se je pomikal tri ure. Manifestacije so potekle v popolnem redu. (AA) Bukarešta, 4. maja. »Rador« poroča, da so kraljica Mariia. člani namestniškega sveta in drugi odličniki prisostvovali danes žalni svečanosti za ponesrečence v Kospe-štiju. Danes popoldne se je kraljica Marija s posebnim vlakom vrnila v Bukarešto. AA. Predsednik Doumergue v Alžiru Pariz. 4. maia. Iz Alžira poročajo, da je danes ob 10. prispel tja predsednik republike Doumergue s oremstvom. (AA.) Zahvala carigrajskega patrijarha poljski vladi Vrašava, 4. maia. »Pat« ooroča, da .ie carigraiski patriarh Fotiie poslal pismo upravniku ministrstva prosvete Saržinske-mu. v katerem se zahvaljuie poljski vtodi za čestitke povodom svoiega ustoličenia, kakor tudi za odlikovanje z redom Polo-nia restituta. (AA.) Aretacija komunistov v Budimpešti Budimpešta, 4. maja. Policija je tekom današnje nedelje aretirala osem komunistov, med temi pet uradnikov in tri delavce, ki so baje sodelovali pri protidržavni zaroti. Povratek španske kraljeve rodbine Pariz, 4. maja. »Havas« poroča iz Madrida, da se je tja vrnila danes kraljeva rodbina iz Seville. Prebivalstvo jo je povsod toplo pozdravljalo. (AA) Dolžnost Ljubljančanov . Mestni socialno-politični urad bo dane6 5. t. m. priredil v veliki dvorani »Uniona« koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za podporo revnim ljubljanskim otrokom, katerim se bo s prispevki, zbranimi na tem koncertu omogočilo bivanje v počitniških kolonijah ljubljanske mestne občine. Mestni socialno-politični urad bo s tem najlepše proslavil prot i tuberkulozne dneve, ki jih v dneh od 3. do 5. t. m. prirejajo vse zdravstvene oblasti, šole in p roti tuberkulozne lige v državi pod geslom: »Dajmo otroku solnca in zraka — Jetiki boj!« Vsa javnost je dolžna po svojih moeh podpirati taka sploe.no koristna, humanitarna prizadevanja. Vsak pa bo najlepše sodeloval pri prireditvi pro-tituberkuloznih dni, ako bo s svojo udeležbo na tem dobrodelnem koncertu dejansko pomagal revnim otrokom, da si v počitniških mesecih privoščijo »alinea in zraka. Dajmo otrokom solnca in zraka — napolnimo danes zvečer unionsko dvorano do zadnjega kotička! Obvarujmo otroke jeti-ke, krepimo njih zdravje. Osrednja protituberkulozna liga. vrgel s svojimi odkritji znan slovenski publicist, ki je v onem času urejeval kriminalno kroniko nekega ljubljanske- ga dnevnika. Toda baš v trenutku, ko se je zdelo, da je uradna preiskava zasledila zločinca, je izginil tudi publicist. In vse je ostalo nepojasnjeno navzlic oaznemu očesu odločilnih oblasti. Nedavno pa se je nepričakovano oglasil iz Argentine izginoli publicist in nam ponudil v objavo obširen spis, ki vsebuje vse podrobnosti in celo inrim-nosti afere v zvezi s skrivnostno smrtjo trgovca Feliksa Lebana. Publicist je pod imenom Edgar Valič napisal golo resnico v obliki kriminalno ljubavnega romana, ki mu je dal naslov »Beg v življenje«. Roman prične izhajati še ta mesec v »Ponedeljku«. Lepa proslava 20 letnice •• ! C,*"** Naročajte »Našo dobo"' Litija, 4. maja. Na današnji praznik sv. Florijana, ki je že iz starih časov zaščitnik gasilskega stanu, je' praznovala litijska gasilska župa 20-letnico svojega obstoja. Župne proslave so se udeležili gasilci iz vsega okraja, ki je razdeljen v tri okrožja: v litijsko, kresniško in zagorsko. Svoje tovariše, ki so prišli z vlaki, so pričakovali uniformirani domačini na postaji. Ob zvokih železničarske godbe se je vil sprevod skozi okrašeno Litijo. Pred mostom in na mnogih drugih krajih so bili postavljeni slavoloki, raz hiš pa so plapolale zastave. Nato so se gasilske čete postirale na Glavnem trgu. Pred Svetčevo hišo so namestili poljski cltar, na katerem je čital sv. mašo g. Leskovec. Svoj dvajsetletni jubilej so praznovali naši gasilci z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne ter novega avtomobila, ki bo služil za prevoz gasilcev. Kumica novega gasilskega orodja je bila ga. Slančeva, soproga litijskega veleposestnika. Po svečanem aktu b'agoslovljenja je imel lep nagovor načelnik litijske gasilske župe g. Franc La-jovic st., ki je otvoril slavnosti, nakar je govoril zbranemu občinstvu župni tajnik g. Peterca. Pred navzočimi gosti in kumico go. Slan-čevo je izvedla vsa gasilska župa ob zvokih godbe strumen defile Zatem je krenil ves zbor na senčnati vrt g. Franca Pleničarja. Tamkaj so mnogi govorniki iz vrst gasilstva obujali spomine iz 20 letnega delovanja, vmes je sodelovala prav pridno godba; ob 12. pa je pričel z referatom gasilski zdravnik dr. Ukmar, ki je uvajal svoje tovariše v prvo pomoč ob raznih nezgodah, ki se ob požarih kaj rade primerjajo. Nato je sledil župni občni zbor, ki je ugotovil lep napredek v žup nih gasilskih vrstah. V teku zadnjih dveh let je narasla župa za 7 novih društev. Popoldne so imeli gasilci veselico ki je potekla prav animirano cb poskočnih zv okih zidan moških godbenikov. ——— t Smrt na prepovedanih potih Murska Sobota. 4. maja. Jurčič je najprej opisal rokovniače, potem pa tihotapce, ki so nekdaj boli iz strasti, kakor pa iz zločinskega naemenja živeli v naših krajih. Rokovn.iačev pri nas ni več, ostali oa so nam zlasti ob severni meh tihotapci. ki so — kakor kažedo razni primeri — še boli strastni, kakor so bili v Jurčičevi dobi. Če hi oblasti napravile statistiko vseh onih, k; so že izgubili življenje ob prepovedanih obmejnih prehodih ter te statistike razposlale županstvom za javno objavo, bi mogoče prebivalstvo uvidelo, kam vodi tihotapska strast in pa neka čudna nagnenia, ki povzročujejo odpor proti obmejnim organom. Ti organi oa irnaio v svoji službeni dolžnosti med prvimi tudi ukaz, da streljajo na vsakega, ki se njihovemu povelju ne pokori. Ponoven smrtni primer zaradi prepovedanega prehoda preko me.ie se ie pripetil v našem okrožju zopet te dni. Orožni&ka in finančna .patrulja iz Tišine odnosno iz Ge-derovcev ie morala poostriti svojo pazljivost. ker ie doznala. da se iz avstrijske Radgone odpravlja več tihotapcev. Patrulje niso do polnoči'izsledile ničesar. Kmalu po polnoči pa so orožniki in finančni organi opazili osem Postav, ki so hotele izrabiti popolno temo, da se utihotaipiio preko meje in prenesejo nekaj saharina in cigaretnega papirja. Na večjo tihotapsko skupino je naletela patrulja enega orožnika in enega finančnega stražnika. Oblastna organa sta oddala proti tihotapcem, ki se niso ustavili na pozive, vsak po dva strela. Tihotapci so se razbe-žali. pustili pa so par korakov od meje mrtvega kmeta Matijo Kozlaria, ki ie izkrvavel zaradi strela v nogo, in ranjenega kmeta Ivana Bogdana. Ko so prispeli orožniki in finančni organi, je bil prvi že mrtev, drugega pa so še lahko odpremili v soboško bolnico. Ubiti Kozi ar in ranjen; Bogdan sta doma iz občine Trnje in je vsem nerazumljivo. zakai sta ravno onadva zašla med tihotapsko družbo. Ker rane Ivana Bogdana niso bile nevarne, so v bolnišnici takoj odre" dih njegovo izročitev sodišču. kronika Ljubljana, 4. maja. Danes sta se v Ljubljani sreča':« dva svetnika: sv Florjan in sv. Jurij, rlorja-novj vojščaki so se zbrali rod vodstvom staroste JGS g. Josipa Turka žc pred 8. na Krekovem trgu. Bilo iih !e par sti. na- kar so z dvema godbama. Grada- sčico« in z ono Mladinskega doma odkorakali k maši v cerkvico sv. Florjana. Po končani maši je sledil obhod po mestu, nakar so vrste gasilcev krenile snet pred Mestni dom. kier je po kratkem nagivoru staroste g. Turka in g. Zupana sledJ razhod. Popoldne ie vse, kar ie ostalo v mestu, odhitelo na Grad. kier se ie vršilo običajno vsakoletno iurjevanje. ki ga priredila šentjakobska in šentpeterska podružnica CMD. »To pot nas Da ni goljufalo! so si čestitale odbornice. odborniki in vsi. ki .se ra-d; udeležujejo tega prijetnega slavlia. Da ga enkrat vreme ni baš polomilo za to nri-liko, ie. kakor znano vsem Ljubljančanom, pravcat; dogodek. Zato na je bilo gori toliko prekipevajoče dob;e volje, kot že ne zlepa. RazooloženSe ie rastlo od ure do ure. kupovale «o se srečke in marsikdo je bil res vesel lepega dob tki, ki ga ie odnesel na večer domov. Finančni efekt prireditve je bil po obisku in razgibanost; na Gradu, sodeč, vsekakor dokaj zadovoljiv. Izletnikom, ki so io oobraii ven iz mesta, se to not ni bilo treba strašiti avtomobilov in prahu. Ceste so bile izprave. rrava ie še mokra klonila k tlom. Procesiie izletnikov. malih in velikih, celo onih. ki so 'ih mamice v vozičkih vozile s seboj, so se smejale v zlati dan, ki ga je poživljalo petje in žvrgolen.ie škrjančkov v zraku. Popoldne in na večer so se izletniki že man.ie zmenili za škriančkovo melodijo m so .io raje. urezalj s2mi. Ok.>!išk:m grstil-ničariem je poigraval na obrazih zadovoljen nasmešek in gospodinjam ori štedilnikih so rdela lica. Pozneje na večer so imeli gorenjski izletniki svojo senzacijo. V nekih gostilnah okrog Šmarne gore .se ie pojavil elegantno oblečen tujski oar. Ponekod so plesali in v gostilnah 'e vladala pravcata gneča. Mladci svet se ie zavrtel, v gostilniških vežah in sobah. Tudi tuica sta pridno plesala. Čez čas pa ie ta ali oni. ki 5e še ostal v gostilni, pogrešil listnico, a tudi marsikatera damica ie ugotovila. da .ii manjka verižica okrog vratu, ali soloh kaka stvar, ki -»se sveti-. O tatinskem paru takrat že n: bilo ne duha ne sluha, ker se ie pač že sukal v kakem drugem lokalu, odkoder pa io ie tudi hitro popihal. Komandant Dravske divizijske oblasti general g. Sava T r i p k o v i č bo od 5. t. m. naprej na službenem potovanj 'Cirku"ko princeso*, ki ie že prvi večer naoolni'a gledališče. Današnja prva majska nedelia. posvečena zaščitniku vseh gasilcev, dimnikarjev jn kovačev sv. Flonan. ie bila glede vremena zelo nestalna. Vendar pa to ni motilo številnih izletnikov, k; so imeli v splošnem prav priieten dan. V ranih urah se ie poiavila na ulicah vo-ia^ka godba na čelu velikega sprevoda rekrutov. ki so bili vpoklicani na odsluženie kadrskeva rokr' in so bil; danes zapriseženi". V mdiski voiašrici se ie po obhodu po mestu izvršila svečana prisega. Predrijsane obrede sta opravila voi. župnik g. Zavad-lal in rreta z. Trboievič. Ob 11. dopoldne se 'ie v slavnostno okrašen; dvorani glavne nošte zbralo uradništvo in ostalo osobie vseh mariborskih pošt. Za-ste-nnik drav-kega noštnea ravnateljstva v Liubliani, viš'i nristav g. Stukel.i ie 30 uradnikom in uslužbencem mariborskih nošt z uoravn. Irgoličem na čelu izročil lansko leto od kralia podeljena odlikovanja ter iim čestital v imenu ravnatelja. Za vse odl;kovari-ce se 'ie zahvalil upravnik davne pošte g. Irgolič. — Poooldne se ie od 13. do 17. vrši! v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Oblastne noštne organi?aciie ob lepi udiMpžbi članstva. Ker ie dosedanji pred- j sednik g. Jakše odložil svoje mesto, je bil za novega predsednika izvoljen g. Čamna iz Ljubljane, za tajnika pa g. Rabič. upravnik pošte 3 v Ljubljani. Po končanem občnem zboru so napravili udeležene; izlet v Jarenino. kamor so se odpeljali z avtobusi. Adut dneva so bili Iako zvani Fioria;:č-ki«. čestilci sv. Florjana. Po jutranii slu/bi božii v stolnici so se obrali v posebni sobi ^Prešernove kleti k prijateljski -zakuskn. Animirani sestanek se je zavlekel dolgo preko poldneva. Navzoči so bili skoro vsi dimnikarji gasilci in mariborski kovači. Na griču med Radvan.ieni in Pekrami- na tako zvani slovenski Kalvariij, se ie vršilo staroslavno »/es-nanje^. Kliub izredni razigranosti »romarjev« oa letos ni bilo nobenega resneišega incidenta ki so bilj doslei ob takih prilikah skoroda neizogibni. Na noliciii so imeli dokai živahen dan. Aretiranih ie bilo pet nepridipravov zaradi raznih deliktov. Prijav ie bilo 33. med temi 5 zaradi tatvine. 4 zoper neprevidne kole-sarie in samo en šofer ie danes prekršil policijske cestne predpise. Sitnosti bosta imela tudi dva sladoledaria. ki nista uooštevala obrtnih predpisov. Najznačilnejša ie vseka-kor prijava neke Mariie Šnoflove iz Po-brežia. ki io ie neka navidezno pobožna žen.ščina okradla v stolni cerkvi. Izmaknila ji ie denarnico s 148 dinarji. Kronika danes ne beleži večjih nesreč in nezgod, ki so ob nedeljah skoro običajne. Med važnejšim' dnevnimi dogodki ie treba omeniti športno senzacijo: Zmaeo »Mariborčanov« nad ljubljanskimi »Ilirijani*. I. SSK »Maribor« ima Potemtakem precei nad. da postane nogometni prvak dravske banovine, kar Mariborčanom ni v mal ponos. V zvezi s športom nai še omenimo, da se ie v soboto odpravilo v Beograd na poklonitev sprot. nikov kraliu tudi 10 mariborskih kolesarjev pod vodstvom g. Pere Markoviča. Na Trgu svobode se ie ponold-ne ob številni udeležbi občinstva, zlasti mladjr.e. vršila tombola nomladka Rdečega križa, ki ie imel nedvomno tudi len materiialnr uspeh. Nocoi se ie vršil v Narodnem gledališču leno obiskan koncert kvarteta li-ublianske GlasbeneMatice. ki je zakliučil Florjsnsko nedelio. Obisk ie bi! dober, vsekakor pa ne tak, kakoršen ie brl v številnih starih in danes na novo o tvor i enih vinotočih v mariborski okolici, kier se ie kar trlo občinstva, tako da ie skoro povsod zmanika'o miz, stolov in kozarcev gleda-lišk; blagajnik r>a se ni baš Pritoževal, da bi mu pošle vstopnice ... Junak nožem I I.jubliaa, 4. maia. V oostilni Marenčič v Mostah ie bilo danes popoldne prav veselo. Med gosti se ie suka! tudi 21 letni delavec pri Dukiču Franc Filipovič, stanuioč v Mostah, rodom pa nekje iz ljutomerske o1-o!ice. Iz še neznanega vzroka se je Filipovič malo po IS. uri spri z nekim Dalmatincem ki je pod vplivom alkohola zgrabil za nož ter ga zabodel Fib'-peviču v desno stran vzadaj pod lopatico. Nevarno poškodovanega mladeniča je prepeljala reševalna postaja v javno bolnico. Čuden ^atentat" Murska Sobota. 4. maia. Prevžitkaricj Vilmi Balerievj Iz Serber-cev se ie nekai čudnega pripetilo na sta'_a leta. Ko ie te dni legla k počitku in dalie časa ni mogla zaspati, ie začutila, da uhaja v sobo skozi odprtino ključavnice močan vonj po nekem plinu, ki ie polagoma napolni! sobo. O čudnem poiavu ie nekaj časa razmikala, norneie oa ie khcala na nomoc sosede, katerim ie razodela. da ii streže naibrže no življenju pastorek Štefan Baler, ki se z njo že dal.ie časa prepira zaradi pre- vžitnine. „ . . . Za zadevo so doznali tudi ororniki. ki so seveda t2koi zaslišali osumlienega pastorka Štefana. Ta .ie na orožniski postaii v Pu-concih pripovedoval, da ni imel nobenega namena zastrupiti ali soloh na kakršenkoli način napasti stare Vilme, temveč da je zvečer porravl.ial samo karbidno svetibko svoiega kolesa ter pri tem meša! karbid z vodo na tako čuden način, da ie uhaial iz te zmesi plin, ki ie tudi njega omamljal. Novovrsten hote! V zapadnem delu Berlina so letos otvo-rili hotel s čisto novimi razvrstitvami. Prostora ima samo za 63 oseb razmeščenih na 32 oddelkov. Slednji oh-ega salon, spalnico in kopalnico z omarami in celo z blagajno. Notranjost ie ureiena tako. da iz dvigala oziroma s stopnišča trčiš takoi na svojo sobo. pa da ti ni treba pobirati stopinj po dolgih hodnikih. V pritličju ie restavrant za 75 do 100 oseb. Podzemlje obsega bar s pjesno dvorano, na strehi pa se razpenja ploščad z zeleniadnim vrtom in cvetlicami za poleti. Zadnja vožnja papeževega zgodovinskega vlaka Par desetletij po iznajdbi železnice so zgradili tudi v tedanii papeževi državi svojo železnico. Papež Pij IX. si le naročil poseben vlak za svoja potovanja. Po j. 1897^ ko le prenehala obstojati samostojna cerkvena država, se ni nJhče več vozil s tem luksuznim vlakom ki ga bodo sedaj spravili v novem rimskem muzeju. (Glej članek s slikami »Vatikan se modernizira« v tedenski reviji »življenje m svet«) Ljubljanska opera V torek se poje Puccinijeva opera >-B o -hemer z gdč. Maidičevo. go. Polič^vo. gg. Gostičem. Grbo. Rurrrolom in Jankom v glavnih partijah. Dirigent ravnatelj Polič. V sredo Bellinija opera »Norma« z gdč. Zlato Špehar kot gostom v nasl vni partiii. Dalie poio ga. Thierrv. zz. Marčec. Betetto i. dr. Dirigent g. Neffat. V petek domačega komponista Kogar? opera »Črne mask e< z z. P" 11 .žir.e'-n v glavni partiii. Dirigent ravnatelj V soboto onereta »M a m z e i l e N i -t o u c h e* z gdč. M. LubejevG. subreto zagrebškega gledališča v naslovni partiii. Db-rigent g. Svetel. »Divne laži Nme Petrovne« v kinu Ljubljanski dvor Sobotne in včerajšnji« predstave v kinu i-Ljubljanski dvor« so bile popolnoma razprodane, kajti najlepši film divne Brišite Helm. krasno filmsko delo »Xina Petrovnac, je bila velika privlačnost za vse ljubljansko občinstvo, zlasti ker je s tem lepim sporedom otvoril »Ljubljanski dvor« svoio poletno sezono kot ljudski kino z najnižjimi cenami 2. 4. 6 in 8 Din. Zato ni čudno, da se je publika kar trgala za vstopnice in že popoldne pri najlepšem pomladanskem vremenu so bile vso vstopnice razprodane. Ljudski kino bo zaradi teca film »Nina Pet.rov-nac obdržal še danes na programu, a brezr pogoio zadnji dan. Za današnje predstave ob' 4., pol 8. in 9. zvečer naj si vsakdo, ki filma še ni videl, ali pa doslej ni mogel vstopnic dobiti, te čimprej omisli. Jutri v torek nov spored, in sicer Ufin veliki film »Asfalt«, drama strasti in trpljenja iz velemestaesa življenja. V glavni vlogi Gustav Frdhlicb in Bettv Amann. Humor DOMAČA HRANA V gostilnici ie že leta stal na lepenki ob oknu napis »domača hrana«, ki na je neki dan izginil. »Zakai ste sneli svoj plakat?« vpraša stalni gost »Vidite.« razlaga krč-mar. >v soseščini stanuje zdaj precej mladih zakoncev in opazil sem. da so taki moški. kadar so videli moj plakat, odšli takoj v drugo gostilno. Izraz domača hrana jim obuja žalostne spomine.« TEŽKA REČ Janko in Metka se kratkočasita z Metkinim »oblonom«. Nenadno potegne veter, balon odleti in Janko se jame silovito dreti. r-Kai pa tako tuliš, sai ie bil zrakoplov moj?« — »Seveda ie bil tvoj, ampak moja sapa je bila v niem!« MANDAT G. Nrčman se je precej pozno poročil. Na svatbenem potovanju je presenetil svoio boljšo polovico z novico, da mu je zagotovljen sedež v poslanski zbornici. Mlada gospa pogleda postarnega možička z rahlim prezirom in reče suhoparno: »Ako boš izrvolien. se boš moral po mojem mnenju priklopiti jako zmerni skupini.« ŠOLSKA CVETKA Učitelj vprašuje. či.eavi so verzi, ki so jih diiaki pravkar našh navedene v potopisu: »Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi.« Naglo pomoli bankir jeva hči roko kvjšku ter odgovori: »To ie rekel moj papa, ko ie šel lani sam na letovišče.« UČINEK MALIH OGLASOV Prvi trgovec z umetninami: »Danes sem se mogel prepričati o učinkovitosti časnikarske reklame.« — Drugi trgovec: »Kako Pa to?« — »V snočniem večerniku sem dal priobčiti oglas, da iščem nočnega čuvaja. In nocoi so mi trgovino oplenili.« •Stettfcjjfllpc St. 16. 3 - Rom***, f. M Dan športnih manifestacij Jugoslovenski športniki so izrazili kralju in domovini svojo udanost — Jugoslovenska nogometna reprezentanca si pribori z zmago nad Rumuni zlati pokal kralja Aleksandra — Pri stafetnem teku Avala— Dvor zmaga zagrebška štafeta, dočim zasede ljubljanska drugo, mariborska pa četrto mesto — Hud poraz Ilirije pri prvi finalni tekmi v Mariboru — Senzacionalna zmaga 5 : 0 Jugoslavije nad Švedsko v borbi za Davisov pokal Beograd. 4. maja. Dar.«; je bil v Beogradu pravi športni dan. Vršile so se svečane športne manfestaci.jp, Vi so dale prestolih nad vse svečano zunanjost. Davi je prispelo v Beograd mnogo športnikov, zlasti iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Zlasti svečan je bil sprejem zagrebških in ljubljanskih športnikov. 7.c ob 8. zjutraj se je uri Slaviji formiraj velik sprevod beograjskih športnikov vseh panog z motoeik listi na čeju ter odšel k sprejemu na kolodvor. Poleg športnikov se je zbralo pred kolodvorom tudi ogromni število drugega občinstva. Športnike iz Ljubljane in Zagreba je po oHsvirati.ru državne himne pozdravil v imenu Saveza športnih savezov predsednik dr. H a dri. V imenu Zagreba se j p zahvalil 7-a sprejem g. Ra.fher, v imenu Ljubljane pa inž. Debelak. Došli športniki so se pridružili domačim v sprevodu ter odšli po Nema nj: ulici in po ulici Miloša Velikega pr^d dvor, kjer so se razvile veličastne manifestacije in ovacije Nj. Vel. Aleksandru. Tekom današnjega dne so se vršile razne športne prireditve. Najvažnejši sta bili meddržavna tekma med Jugoslavijo in Rumunijo 7,a zlati pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra ter stafetni tek jugoslovenski h mest. Jugoslavija : Ruraunija 2 : i (2 : 0) Kakor znano, se je do sedaj za kraljev pok.->I vršilo 6 tekem. Rumuni so zmagali pri dveh. mi pa pri starih in sicer trikrat zaporedoma. Za definitivno posest pokala je potrebno, da eno ali drugo moštvo zmaga štirikrat zaporedoma. Ker je tudi današnja tekma končala v našo korist, preide zlati pokal kralja Aleksandra definitivno v našo posest. Tekma se je vršila na igrišču Jugoslavije. Pred pričetkom tekme, kateri je prisostvovalo okoli 9000 oseb. je prišla na igrišče celokupna uprava JNS in njen tajnik je izročil rumunskemu moštvu krasen kip. Publika je navdušeno pozdravila obe moštvi, aakar je godba zasvirala romunsko in našo državno himno. Pičla zmaga naše reprezentance nas nikakor ne more. zadovoljiti, čeprav je bila odločilna za dragoceno darilo našega kralja. Naša reprezentanca je igrala slabo, češkoslovaški sodnik g. Stepanovsky, ki je vodil tekmo, je to tudi potrdil ter izjavil, da je videl iugoslovensko reprezentanco igrati že mnogo bolje. Rumunski savezni kapetan je izjavil, da je zadovoljen z rezultatom in z igro. čeprav so jo Rumuni izgubili. Ravno tako pravično hi bilo tudi. ako bi 'bila zmagala Rumunija. Začetkom igre so bili Jugoslovani v napadu. Timanič centrira, toda golman Rumuni je zapusti mrežo in pogumno ujame žogo. V drugi mfnuti ustavi sodnik oster nar pad Jugoslovenov zaradi off side Marjano-viča. V 12. minuti sledi kombinacija Timanič - Bonačie - Premeri. Zadnnji strelja neubranljivo iz daljave 20 metrov v mrežo ter doseže, vodstvo 1:0 za Jugoslavijo. V 35. minuti postavi Bonačič na 2:0. Rumuni se hrabro branijo, toda v prvem polčasu ne morejo izpremeniti rezultata. V drugem polčasu so Jugosloveni takoj v napadu, toda Rumuni čvrsto branijo. V dvanajsti minuti pride rumunski napad pred jugcslovenski gOL Žogo dobi levi krilec, ki ostro centrira, in desna zveza Rumunije izboljša rezultat na 2:1. Sedaj so Rumun do iS. minute v premoči. Sledi kombinacija Luburic - Tirnanič - Marjanovi č, toda zadnji zgreši iz daljave 3 metrov gol. Do konca tekme se rezultat ne menja. Stafetni tek Avala—Dvor Štafeta i tek jugosk*venskih mest se je vršil nd groba Neznanega junaka na A vaj i do kraljevskega dvora. Teka se je udeležilo 6 moštev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Maribora. Zmagala je štafeta Zagreba. čeprav je vodila Ljubljana vse do poslednjih 50 m pred ciljem. Občinstvo je aplavdiralo ljubljanskim tekačem, ki so predstavljali zelo odlično moštvo. Za Ljub- ljano so tekli Šporn. Slapničar, Kumer in Krevs. Štafeta Ljubljane je prispela na cilj kot druga. Sledili sta ji beograjska in mariborska štafeta. Mariborska štafeta je bila sestvljeoa h tekačev Podpečan, Pfeifer, Ho-fer in Drobnič. Sabljaška akademija Snoči se je vršila v dvorani oficirskega doma svečana akademija Jugoslovanskega sabljaskega saveza. na kateri so se spoprijeli naši najboljši sabljači. Pozdravni govor je i m p I predsednik Saveza upokojeni podpolkovnik Jerkovic. V nato sledečih borbah se je izkaza] zlasti g. Cvetko iz Ljubljane, ki je bil za svojo lepo borbo deležen zasluženega aplavza. Nastop težkoatletov V dvorani češkoslovaškega poslaništva se je vršilo tekmovanje težkih atletov in boksarjev. Tekmovalo je 6 boksarjev, 7 atlotov ter 32 rokoborcev. Pri dviganju utež so dosegli lepe uspehe člani SK lliri.j,? iz Ljubljane in Terglavčnik, član SK Železničarja iz Maribora. V grško-rimski rokoborbi se je od Slovencev izkazal Lohnik, član SK Železničarja iz Maribora, ki ga pa je vendarle premagal Beograjčan Matic. Kolesarski dirki Danes sta se vršili tudi dve kolesarski dirki. Juniorji so dirkala na 30 km dolgi progi iz Beosrrada do izpod Avale in nazaj. Prvi je.dospel na cilj Rozman (kolesarski klub, Perun, Maribor). Sledila sta mu Su-rič (Zagreb) in Cihlar (Beograd)!" Za seniorje je bila določena 50 km dolga proga Beograd —; Avala in nazaj. Tudi na tej dirki je zasedel prvo mesto Mariborčanu Vesenjak (Perun). Sledila sta mu Valant (Ljubljana) in Grgac (Zagreb). Nogomet ISSK Maribor : SK 5 : 3 (1 : 1) Ilirija Maribor. 4. maja. Danes se je vršila v Mariboru na igrališču ISSK Maribor prva finalna tekma za prvenstvo LNP. Tekma je prinesla oo vseskozi napeti in izraziti igri za točke precei vidno zmago »Mariboru«. Rezultat sam je Maribor ustvaril z dvema goloma v drugem oolčasu. ko ie osupnil zadnje vrste Ilirije s številnimi izredno hitrimi napadi s kril. ki so mu prinesli dva krasna gola. Po današnii igri nikakor ne gre dajati Mariboru popolnih šans za prvenstvo. ker današnji rezutat ne podaja pravega razmerja sil obeh moštev in ie razven tega tekmo vodil zaradi odnovedi g. Fabrisa iz Zagreba domači sodnik g. dr. Planinšek. ki razumljivo v peklenskem ogniu obeh nasprotnikov in pod vplivom navdušene publike v gotovih več ali mani kočljivih situacijah ni mogel odoleti simpatiii. za svoie klubove barve. S tem nočemo reči. da bi moral biti rezultat v. drugim sodnikom drugačen. Priporočali bi pa ponovno, da se z vsemi sredstvi najde modus, da važne tekme ne bo sodil sodnik, ki pripada enemu ali drugemu klubu. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ISSK Maribor: Koren 11. - Koren I.. Do-micejj - Iršič. Kirbiš. Prevolmk - St*rc. Bertonceli. Priveršek. Na'>.ar. Hreščak. Ilirijia: Boris - Janez. Berglcz - Unter-reiter, Milan. Lado Zupančič - Ice. Oman, Knežcvič. Doberlet. Kreč. Maribor se ie nokazal kPub visoko Prvenstvenemu značaju tekme kot izredno vigrano. tehnično in taktično odlično in odločno moštvo, ki ima v svojem napadu, posebno v sTednii trojici, moči. s Vate,:, lahko sprejme vsakega nasprotnika. Kvintet ie uprizarjal serije silno nevarnih napadov, ki so se razlikovali od iliri-lanskih v tem. da so postali nai nevarnejši pred samim golom. "-'borov; igrači iz-rabliaio vsako naimanjšo napako nasp ot-nika in streljajo iz vsake poziciie. Tudi ostale vrste ne zaostajalo za napadom. Kirbiš v sredini v prvem oolčasu zaradi stare blezure ni bil na višku. Po odmoru oa se je otresel bo .večnosti. Oba stranska krilca sta opravila svoj pesel v redu. Branilskj par z vratarjem ie na višini vseh naših prvorazrednih klubov in razpolaga predvsem s sigurnimi odbojnimi streli. Ilirija je bila v polju popolnoma enakovreden nasprotnik. 35 minut po odmoru ie celo nekoliko prevladovala. Krivde za poraz ne nosi nihče, ker se ie ilirijanska enaistorica kmalu znašla in krepko parirala vsak udarec Mari* bora do četrtega vodilnega gola domačinov. Napad ie z.aostaial za nasprotnikovem v tem. da v kazenskem prostoru razven Doberleta ni imel pravih eksekutorjev. Odlični sta bili obe krili, zlasti Kreč. ki sta često stopili v akcijo prav pred vrati. V krilski vrsti je bilo manj opaziti Milana v sredi, dočim- sta bila strn>is'<:i krilca enakovredna nasprotnikovim. Obramba ie bila sigurna kot v vseh zadnjih nastopni, dočim se je Boris v golu malo tresel ter takih bomb ni bil vajen. Potek igre Maribor otvori in Boris ima takoj posle. Vendar se obeh enajstoric drž: nervoza dobre četrt ure. V deveti minuti sledi kratek interni ezzo. Sodnik diktira enajstmetrovko proti Mariboru. Strel na gol. ki ga je mariborski branilec ustavil z roko, gre pred praznim golom, ker je vratar stekel' iz njega preko prečke. Odločitev sodnika v tem primeru je bila. vsekakor pogrešna! Tri minute kasneje je prisodil drugo zelo problematično enajstmetrovko proti Marib. oru. ki jo Italijanski boksač Came ra v boju s Cbaplinoro Ilirija zastrfclja. Napadi se menjajo, dokler Doberlet ne »trelja v 31. minuti pr06t strel iz daljave 30 metrov in neubranljivo plasira v mrežo. 1 : 0 za I lirik) V 37. minuti nevaren napad Maribora; Priveršek uide branilcu, navali na Borisa in ga vrže z žogo vred v mrežo. 1 : 1 Se par nevarnih napadov obeh moštev, ki pa niso mogli izpremeniti rezultata do odmora. Po odmoru nastopi Iliriia nekoliko osve žena. Ze v tretji minuti dobi Stare krasno žogo. pošlje dole strel pred vrata, kjer za z glavo pretvori Hreščak v gol. 2 : 1 za Maribor. Iliri ia ripostrira. Oman pošlje Doberieta solo naprej, ki minuto kasneje izravna. » • 2 Sledi serija kotov za Ilirijo, ki pa osta neio brez uspeha. Temno se stopnjuje in sodnik svari na obeh straneh. Mariborov vratar obleži po trčenju z Icetom. Tekma se za 3 minute prekine. V osemnajsti minuti nrisodi sodnik roko v gnieči pred goloim IHrije. Diktirano enajstmetrovko pretvori Kirbiš v novi vodilni eol za Maribor. 3 : 2 za Maribor. V 25. menuti ie napad Ilirije zopet par metrov pred vrati Maribora, kier se Dober-lefcu posreči izravnati iz nemogoče pozicije. 3 : 3. Takoi na to napadi na drugi strani. Ber tonceli švigne mimo branilca in doseže najlepši gol dneva. 4 : 3 za Maribor. Navdušenje mariborskega občinstva je pri tem golu doseglo svoj višek. Sedai pa Maribor vidno popušča. Vendar izrabi Bertonceli v 35. minuti ponovno ugodno šanso in plasira v kot nasprotnikov mreže. 5 : 3 za Maribor. Obe moštvi se trudita še naprej, da bi iz-oremenili rezultat, vendar brez uspeha. Koti 5 : 4 za Iliriio Sodnik z. dr. PlanjOšek ie bil izredno strog in odločen. Vsekakor bi se dalo nekaterim niegovim odločitvam upravičeno oporekati. Škoda bi bilo. da bi se g. dr. Planinšek s sojenjem tekem domače enajstorice podzavestno pokvaril re-nome. ki ga upravičeno uživa med našim maloštevilnimi dobrimi sodniki. Tekmi ie prisostvovalo približno 1500 ljudi. Gledale? so prišli tudi iz Ljubljane, Celja. Ptuja in Rogaške Slatine. Ljubljančanov ie bilo oribližno 200. ki so se pa proti koncu tekme zgubili z igrišča in iih ni ostalo pri teikmi niti pol tucata. Zasluženo veselje Maribora bo moralo vsekakor prestati še trdo skušnjo na odločilni finalni tekmi, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Lavo Struna. SK Svoboda : SK Jadran 2:2 (1:1) VčeTag&va prvenstvena tekma med Jadranom in Svobodo je bila izredne važnosti. Od izida je biJo odvisno, kateri od obeh navedenih klubov bo ostal v prvem razredu. Zavedajoč se teza dejstva, sta vodstvi obeh tolubov poslali v bOT-}y> svoie najboljše moči. Toda Svoboda je imela 8>xj roki bolj homogeno enaistonico, ki je — iz-vizemši požrtvovalnost — v vseh ostalih odrih da>lek/0 na.Vriijeva-la Jadranaše. Igralci Svobode so predvsem v tehničnem por ledu zelo napredoval in tKrtTftbno bo le, da si mošrtivo pridobi v (težjih nastopih mino i»i da se ohrani sedanii napadalni kvintet. Poslednjemu manika za en-ikrart fin»h. 6ennur se .morajo JadramaŠi zahvaliti, da niso zapustili igrišča poraženi z visoko diferenco. Jad.ramaši so se borili res požrtvovalno, kar jim je prineslo neodločen rezultat. Izvrsten je •bil srednji krilec, ki je torej povsem dobro zamenjal suspendiranega Rogača. Prav dober je bil tudi vratar Logar, ki jc iroel še to srečo, da so mu Svobodaši streljali neprestano v roke. Kar se tiče igre same, je imela od iste Svoboda vtftko več kot Jadran. KI.»ulb temu niso mogli Svoboda&i tega izrabiti v golih, kajti Jadran se je boril nadvse ostro in v momentih tiidi surovo. Sodnik g. Pevalek je to očn-idno spregleda! in je samo v enem primeru prisodil upravičeno enatotinertTovko proti Jadranu, tei io ie Bonceij zastreliail. No, za to so se Jadranaši re-vanžtratli. ko je pisfaal sodnik povsem neupravičeno proti konou igre pri stanju 2:2 enajstmetrovko proti Svobodi, ki jo je zastrelial Brcar. Sodil je v splošnem dobro g. Pevalck, ki pa ne bi sme! v fraiko važni prv. tekmi na tako la-■hek način diktiraiti odioane enajstmetrovke. Z neodločnim izidom se je Svoboda irtrdila v prvem razrediu. Jadram torei pade v dTissri razred iu to poivsem zasluženo. Zdi se. da temu kihjbu. manjka pravo in odločno vodstvo, visaij v ■nogometni sekcij*. K a.»t i igrate/ki materija! je praiv dober, samo potrebuieio igralci ljudi v vod-stvm. ki hi jim dati pravega impulza. Rezerva Svobode je premagala rezervo Ja-drana 2:1. ............... tabdi m L i zsie- da sačti, če opoA prv. teflamo Hfafc : Svoboda. usfedote: SK Ilirija 8 7 0 1 3Qr. 9 IS ASK Primorie S S t 1 33:30 J2 2iS4C Hermes 8 4 1 s l»al(7 9 SK Svoboda 8 1 1 6 12:35 3 SK Jadran 8 S 1 l Mj32 1 Ostale nogometne tekme Ljubljana: Siovan : Natakar 12s2. Krakov« : Reka 3:0 par fcvrfak. Zagreb: Sparta : Sokol 2:0 (1:0), Viktorija : Gnoat/ra 8:1 (4:<1). Praga: Sparta : SK Ptzeo 9:2 (3JI), Liben s Nuselsfei 3:0 (2:0). Dunaj: Wacker : FAC 4:2 (1:0). Rapdd : Mun-dieo 1860 4:1 (2*». Budimpešta: Ujpest : Huragaria 5-J2 (2:3), Fe-renevaros : »3i3« lal (1:1), IU. okraj : Kisipes* 2?1 (1:0), Nemzeti : Peos Baranya 4:0 (1:0). Debrecm: Booskaj : Bastya 4:1 (3:0). Kapošvar: A-tafta : Soroogjn 2:1 (1:0). Curlh: Nemčija : Švica 5:0 (4:0). Berlin: Hertiha : Tenros Borussia 2:0 (2:0). Hentiia je s to zmago postaia prvak Berlina. Nflniberg: IFC Numberg : SV Frankifurt 1:0. Karlsruhe: SV Karlsruhe : SUavija (Praga) 2:2 Brao: Sportkbib (t>unat) : Moravska Slavi;a 4:0 (3:0). Sofifa, 4. maja. Na današnji nogometni tekmi med Vo-jvodino in Ac 23 je zmagala Vojvodina 2:1. Njena zmaga je brla zaslužena, čorav precej težko iirvojevana. Igro je motil dež. Protlv-mk je igral precej ostro, tako da je dobi>! vratar Kosič proti koncu dragega polčasa poškodbo. Gola za Vojvodino sta dala Nemec in Du*an Markovič. Ob&nstvo je vojvodinske igrače simpatično pozdravilo. (AA) Tenis Jugoslavija : Švedska 5: 0 Beograd, 4. maja. Danes se je končala borba naših in švedskih teniških i®račev v prvem ko'.u za Davisov pokal. Z nepričakovano, skoraj? bi rekJi senzacionaino zma®o so naši igrači afirmirali naš športni sloves v vsem zunanjem svetu. Zmaga je bila sicer že včeraj odločena, toda naši kljub temu niso popustili ter niso oddati nasprotniku niti ene tofike. Z lepim rewuMa*od&tavljajo škafe pod cev in vdano čaikajo, z rokami, tnudaio uprtimi ob boke, in s preprostimi, iz starih ounj de ma napravljenimi svitiki na glavah, čakajo, se potapljajo v večno pesem tekoče vode m se kar tako zagledavajo nekam pred! seboi — Ikdo še ni doživel teb najslaišSli, božjiJi, zamalkntienviih minut? In pesem peric, pesem umazanih, razcefrainiih o»tro§kiih srajc, ki jih matere vrbtrio nfb pllohe, pomenek voznika s konjem, kii ga napaja, težlke, čofota-joče srtoipinne goved, kii tib pastdr zavrača na razmočenem kolov-azti — kje je kak lepši, svetejsi kraj? In tako se voida odttaka venomer, nobene kapljice ni, da bi se kam zartekrala, vsaka zase z nepoznanim vesellem strmoglaviltia navzdofi in zmerom samo navtzdofl1 in se nobena ne vnne — pa se -prav za prav vendarfe vse samo vračajo, od koder so. In človek pride mimo, obriše si čelo, nagne se iirn se napije iz prgišča in morda Si lahiko na tiihem misli tudi on, da nii nač hudega, saj je 'vemciar približno tako debro poskrbljeno tudi zanj. — Vi ste iz Ljubljane, Hcaj ne? je vprašala. — Da, sem rekel, iz Ljubljane sem prav tza prav. — Tam mora biti zelo lepn. — No, da, sem rekel, čisto lepo .ie, •človek se ne more pritoževati. Kai še nikoli niste bili tam.? — Ne. pomisilite. še nikoli nisem bila v mestu. Kaj ne, da me je lahko sram? Pogledal sean jo — sedela je zraven mene v svojih dobrih, rožnato belih se-demnaistiib letiilh, se v zadregi sramežljivo igrala iz nalomtljenlim loamjem na čajni, s katero so jo bili v >tem pozne-m soibotmem ipopoldnev u še ipo sil aiM in a polije po izelenjave za jutri, in še nikoli, ni fbia v mestu. Nekje na vasi se je v rednih, umerjenih presledkih oglašal petelin, zidaj pa ■zdaj je zalajali pes, od bis je prihajal itisti dobri, tolažeči vonj po gnoju in večerji, labelk, rahel veter ie vel od gmajne, žita, zrela, polna trava rim sliive Ob potii so se upogibale v mehkem šeilestu. Od tod je biila ona doma, tod1 je hodila vsak dan z bosimi, z blatom ošikropljemirni nogami, z ne-pristtriženimi, v težko kito zloženimi lasmi, z dlanmi, skeleče razpokanimi od božjega dela in se je vsaik dan v delu in v neznani slasti svojega sedemnajstletnega hrepenenja poljubljala z zemljo i n z žitom n>n s travam j v vetnu. Za nama so se travniki polagoma vzpenjali v nizek, širolk. kopast vršič, nekaj osamljeiDih, knivenčascib in rog o vil a stih gabrov je ždelo po njem — Tja gori se je pač zatekaila kdaj. morda ob nedeljah dopoldne, in je gledalla v daHinjd svet iin v dabnje, neznano žninenje. ki ie bito pred njo. V Lubljani mora biti lepo. si je mislila, pa si ni upala vprašati. kje. za kater+mti firabi morda leži. Ni vedela. Ikalko je neki tam — tako> ipnitbiižno bo pač, kakor je ob nedetiab dopoldne pri tari, same pražnje obleke in svilene rute, pa še vse 'boli lepo: h?ša pri (hiši ivn kočije, ikdobuki m vse. Bila je lepo. dobro kmečko dekle in se v praznil ofblekah nikoli nii mogla dobro počutiti, zmerom je gotovo komaj čaalkla, da bi se že vendar vrnila cerkve doniov, in je gotovo zmerom komaj pričakala, da je že vendar smela zmetati raz sebe vse te pražnje stvari in se zopet Obleči za delavnik. Toda v mesitu mora boti čisto drugače, si ie misMa. tam je človek preblizu človeka in mora gledati, kako je ž njim, tam Ijuje ničesar nimajo z zcmilio in se ne moreio umazatti. tam *e vse samo lepo. — Kako pa je prav za prav tam ? je vprašala. Sedel sem na betonu zraven nje in sem razmišljal sam, kako je tam prav za prav. Zakai so neki mesta na svetu? Nekoč zdavnaj so prišli ljudje iz neznane smeni, ri gozdov, s po+i. z zemlje, pa so SH in so si začeli mesta gra-dftti na vrihU' sveta. Zazidali so vse majhne in vellike prostore, povsod so na-ikladaiH kamen na kamen, pomandrafi so vse drobne travice, pobidi so drevesa, živalli in ljudi, 'ki so jim Ibfli na poiti, vsa me/Hka ,voUna pota so zasuli s kamenjem in asfafittom in so potem sami začeli tam živeti. Kamen na kamnu in čflovek vmes. Neko sfh» spoznanje, vsaj neka silna slutnja je morala živeti v n.rtfh. da so se tipafi kdaj spustiti v tako veMke reči. ZavedatJi so se pač morafti. da je človek edina stvar pod solncem, ki si mora šele sam ustvariti svoio podobo — nikogar rw billo pred njim, da bi mu jo M ustvaril. In talko mesta pač ne moreio biti smisel človekovega življenija, mesta so pač samo posfecfnie, najtežje preizkušnje zanj. Nekoč se bo moral vrnUtiu zmerom ne bo mogel bodSti tako na robu vsega. — Lepo je, sem dejaJ, skoraj taiko Jepo je Ikakor pri vas. To je res. trat a' mestu m, dreves tudi na, morali so »Hi posekati — kai so pa tudi hoteM. biše so morafla nekam posta^ti. In po-toikov ni, vse so jih lepo zazidali pod zeirtbo, če so kda j b&L Toda zelo iwno- < gnaovS In skal go ljudi je tam in vsi kakorkoli izhajajo — nekaterim se resda malo hudo godi, pa na to so morali biti že od začetka pripravfljenii, mesto pač ni polje in travnik. Nekateri se vozijo v avto-motoiOih, drugi hodijo kar peš, pa nihče ni daleč namenjen, vse je čisto blizu, komaj čez cesto, kvečjemu še okrog ovinka. In zmerom pridejo kaki ljudje od drugod* v .mestu je mnogo pisarn in trgovin, in potem hodijo okrog in iščejo, na listku papirja imaio natančen naslov, pa ne najdejo, odkrivajo se ljudem, ki jim ravno pridejo nasproti, in jfli vprašujejo, nazadnje pa le vse kako opravijo, samo za ženo in za otroke še kupijo kako stvar m potem jih lepo zavite v ineihek, rožnat papir in prevezane s pisanim motvozom nesejo domov, zvečer pa spet sedijo doma, večerjajo v razpel srajci in brez praž-niega sudcnjiea in pripovedujejo, kako je v mestu lepo. No, da. čisto dobro je. zeSo mnogo trgovin je, tam se lahko skoraj vse dobi. Potem sva moflčafca. V polmraku je zvonko žuboreli studenec kraj naju. Samo to bo treba skrbeti, sem si mislil, da pod pezo zidov ne usafone studenec žfevfljetnja sani. bi ko sem se potem vračali v dofino, sem bil vesel, da je že teona — tako soiu bfl vsaj sam in na nerodnih, neznanih potiib sem se smeff -vsaj oprašemarir bukev, gabrov. St. M. 4 PeoedelHc. S. V. 1960. I Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Sumljivi krošnjar Pri visokogorskem polku V. angleške armade, ki je ležala pred Rerthuneom in kateri sem bil dodeljen, se je nekega dne odigral prizor, ki mi je v nadaljnem razvoju nudil priliko, da zopet enkrat m a najopasnejši način preskusim svoj vohunski talent. V rezervi se je v taborišču škotskih vojakov venomer potikal neki krošnjar. Saj krošnjarstvo je bilo za fronto zelo razvito in ti možje so s posebnimi dovoljenji neovirano prihajali v območje fronte, kakor da gre za navaden manever. Omenjeni krošnjar je s posebno vnemo razprodaja! prav čudne in dotlej še ne videne razglednice, na katerih so bili nemški in avstrijski vojaki, posebno pa še njihovi poveljniki upodobljeni v najmizernejših položajih. Pri tem pa je krošnjar tako d)oibro obvladal angleščino, kakor da je rojen Londončan. Niegovi dokumenti, izstavljeni od vrhovnega poveljstva v Montreuillu, so bili v redu in so mu dovoljevali krošnjar-jenje tik za fronto. Nekemu angleškemu častniku pa ta mož le ni ugajal. Nekoč je prav na le« pem vprašal krošnjarja, odkod dobav« Ija svoje razglednice. Prav odkrito je krošnjar odvrnil, da so angleški iz= delek ter je na častnikovo željo navc* de! naslov londonske tvrdke, ki da mu razglednice redno pošilja. Častnik se je takoj obrnil po infor« macijo na vohunski oddelek armade, ki je nemudoma telefoniral v London. Ze po treh urah je sledil odgovor. Tiskar, čigar naslov je bil krošnjar si* cer točno navedel, ni nikdar izdeloval takih razglednic. Bile so torej pa^č na* lašč izgotovljene za to, da bi krošnjar* ja razodevale kot posebno hudega so= vražnika Nemcev. Mož je pač lahko bridko obžaloval svoj nespretni odgo* vor. Njegova zmeda je dejansko mo< rala biti silna. Kajti, ko se je častnik vrnil od telefona in mu nenadoma nemško zabrusil v obraz* »Ti si nem« ški špijon!« — se je mož spozabil in, dasi je pri prvem zaslišanju prisegel, da ne razume niti besedice nemški, hi* tro zajecljal: »Mein Herr ...« Takoj nato pa je nadaljeval zopet angleški, ves se tresoč od strahu ... Njegova usoda je bila zapečatena. Slekli so mu vrhno obleko — kar mi takrat ni bilo umljivo — in odvedli so ga takoj na strelišče. Dvanajst vo« jakov je že namerilo puške, ko se je častnik nečesa domislil. Dal ie novo povelje vojakom, da so puške odsta« vili, približal se je krošnjarju in mu zagotovil, da bo pomiloščen, ako iz« pove vse, kar mu je znano o organiza« ciji sovražnikov. Krošnjar si je od, dahnil, njegov obraz je postal zopet svežejši, in videl sem. kako je častniku šepetaje dolgo in dolgo razkladal vso svojo vednost. Vse si je kapetan vest« no beležil. Takoi nato pa me je zgro« žilo. ko sem videl, da je častnik pre« lomil svojo besedo. Mirno je namreč vtakni! svojo beležnico zopet v žep, odstopil par korakov vn namignil vo= jakom. Sekundo nato je odjeknilo dvanajst strelov ... V krošnjarjevi obleki na nemško stran Čemu so bili pred ustrelitvijo slekli krošnjarju vrhnjo obleko, se mi je kmalu neprijetno razodelo. Očividrio je to bilo telefonično naročeno, kajti uro pozneje je prišel k meni neki čast* nik vohunskega oddelka V. armade in mi velel: — Tovariš, imamo posebno nalogo za vas. Telefoniral sem v Arras naše« mu skupnemu poveljniku polkovniku Buttleu, da ga vprašam za njegovo mnenje. Saj veste, da je Buttleu po« verjenik »Intelligence Service«a«. Prav« kar sem prejel njegov odgovor. V pol« ni meri odobrava moj načrt. — Kakšen načrt? — vprašam pre« senečeno. — Preobleči se morate v krošnjarja in se pretihotapiti v nemške jarke. Mrko in nepremično sem strmel vanj. Kakšna vražja stvar bo zopet to, saj se vendar morajo zavedati, da me za« enkrat ne kaže gladko žrtvovati! To« da kapetan je očividno imel zmisel sa« mo za. interes »Intelligence Service«a«. — Vi ste za to nalogo naravnost iz« redno primerni. Ne zamerite, če vam rečem, da ste precej slični krošnjarju. Obvezali vas bomo, da bo pol vašega obraza zakritega, in napravili vam bo« mo tudi malo rano. Saj veste — za vsak primer radovednosti... Prilika je tako ugodna, da bi bilo škoda, če je ne bi izkoristili. Da! vam bom s se« boj celo vrsto informacij, ki se bodo zdele pristne in bodo Nemcem seveda kar dobrodošle. Imeli boste priliko, da se tam okrog razgledate in da nam do« bavite mnogo dragocenega materijala. Uvidel sem, da bi bil daljši odpor nemogoč, ker bi bil s tem le osumil samega sebe. Dve uri pozneje sem bil za svojo novo vlogo dobro preurejen in pri« pravljen. Po sodbi tovarišev angleških častnikov je bila moja sličnost s kroš« njarjem presenetljiva. Bil sem prav tako velik, imel sem svetlorjave lase. modre oči... Zdravnik mi je napravil obvezo in s pomočjo injekcij, ki so mi blažile bolečino, povzročil tudi primerno rano na obrazu. Ostali del obraza pa sem pomazal s sajami in prahom. Ko sem se preoblekel v krošnjarjevo obleko in si oprtal krošnjo ter začel namenoma postopati v bližini onih vojakov, ki so prej izvršili justifikacijo, so me ti možje opazovali z babjeverno bojazni« jo. Pred par urami so ustrelili kroš« njarja in glej, zdaj se zopet pojavlja.. To mi je zopet vrnilo popolno sigur« nost. Moj tovariš mi je s seboj dal ne sa« mo natančne instrukcije, marveč mi je tudi razodel parolo, s katero je bilo krošnjarju omogočeno prehajanje v strelske jarke. Utegnilo je biti okrog 4. popoldne, ko sem na primernem kraju zapustil angleške strelske jarke in se začel vtihotapi jati v nemško fronto. V pričetku je šlo vse v redu. Imel sem za seboj že kakih 300 metrov, ko je odjeknilo par strelov. Tedaj sem navezal svoj beli žepni robec na pali« co, pomahal z njim in se na tleh ležeč počasi plazil dalje. Ker ni padel no« ben strel več, se počasi zravnam in previdno stopam dalje, od časa do ča« sa dvigujoč svoje belo mirovno zna« men je. Čez nekaj časa začujem iz nemškega reško besedo: — Stoj! Parola! — Miinster. — Drži se levo, pet korakov na le* vo! Zdaj na desno. Zdaj naravnost!.. Tako se prerijem skozi žične ovire. V jarku mi takoj zavežejo oči in me vodijo skozi zvezne jarke, v kate« rih je šumotala pod mojimi nogami voda. Naposled me zopet dovedejo n« ravno zemljo. Neki moj spremljevalec stopi k bližnjemu telefonu in čujem ga, kako me prijavlja. Nato sem mo« ra! potrpeti še pol ure, da je prispel skromen avto. Vožnja je trajala najmanj tri ure. Oči sem imel še vedno zavezane, kar mi seveda ni bilo všeč, ker je taka reč mučna. Končno se je avto ustavil, o U vezali so mi beli robec in ko sem se ozrl naokrog, sel uvidel, da se naha« jam pred malim gradičem, čigar desni del je bil razstreljen. Moji spremlje« valci so me izročili straži, ki ji je po« veljeval mlad poročnik. (Dalje prihodnjič.) čudni bolniki Obisk v zavodu tretjega spola Takoj pri vhodu obstane tvoj pogled na svojevrstno lepem napisu: »Dolori et amori saerum.« V hiši polje živahno življenje. Ljudje nenehoma prihajajo in odhajajo. Zdravniki v belih plaščih . . . in bolniki, o katerih ne veš, kakšnega spola so. kajti njih obleka in kretnje se često ne prilegajo spolu, kj ga hočejo predstavljati . . . Velika sprejemnica je izredno lepa. Rdeče zavese, rdeče preproge, malo slik, pač pa mnogo kipcev . . . V drugem delu so ponazorjeni temni in žalostni primeri spolnih zablod. Zdravnik pojasnuje. da določa spol biološki ustroj posameznika, da pa najde-mo zabloge prav tako pri »normalno« razvitih ljudeh kakor pri pripadnikih »Tretjega spola«. Svojevrstne in grozne prikazni! V stekleni omari vidimo male papirnate modele, ki spominjajo na orodija, kakršnih se je posluževala inkvizicija . . . Kdor hoče biti poučen, kakšen je zavod dr. Magnusa v Berlinu in kako proučavajo psihologi »Tretji spol«, naj čita članek »Obisk v zavodu tretjega spola«, ki ga bo priobčila totedenska številka ilustrovane revije »Življenje in svet«. Revija se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in sitane mesečno samo 8 Din. Posamezna številka po 2 Din. Dobi se v vseh trafikah. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 MAot* hoče da m mu posl}* po posti naslov aH Uafco drugo informacijo ticoco so matih oglasov naf pritoži v snamšcah ^ sicer ne ho prejel odgovora t in CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Kako bo živelo človeštvo 1.2030? Prod kakšnimi sto leti »o gledali lhidje takrat komaj porojene železnice (10—15 km na uro!) s takšnim nezaupanjem, da so zahtevali visokih plasti ob obeh straneh železniškega th-a, ki naj bi skrivale »hudičev stroj« ljudem na polju, da se ne bi iz strahu onesveščali. Takrat so izvrševali -operacije brez vsake narkoze, letanje po zraku je bilo znanstveno »nemogoče«, radio bi smatrali za noro sanjo itdi. Vse kar se nam zdi dandanes samo ob sebi umevno, je bilo za tedanje človeštvo izrod zblaznele domišljije. Kakšen razvoj bo doživelo človeštvo d > 1. 3030? Kako bo sodilo po sto letih o nas? Ne vemo. Samo ugibamo. To pa je gotovo: Bodoče človeštvo nam ne bo moglo očitati, da nismo verjeli v možnost še vse večjega in sijajnejšega razvoja, nego je dandanašni. Videli smo, da so človeškemu duhu možne silne stvari in smo v naši veri o njegovih bodočih ustvaritvah rajši preveliki optimisti nego pesimisti. Razvoj se očituje predvsem v dveh stvareh: V brzini in udobnosti Pospešenje našega življenja, naših metod in našega mišljenja je tisto glavno, po čemer se razlikujemo od divjakov. S povečanjem udobnosti premagujemo oviro materije in sproščujemo našega duha. Več imamo od živlenja in na boljšem smo nego ljudje pred sto leti. Radio, brzoiav. telefon so klasični primeri za to Liudje se lahko zvežejo skoraj brez vsake izgube časa preko najnddaljenejših daljav, opravijo svoje posle in kupčie itd. V starih časih je trajalo mesece in leta. predno sta se mogla dva človeka na dveh različnih koncih sveta o čem pogovoriti. Treba je bilo neznansko dolgih in mučnih potovanj. Ta čas je bil obema takorekoč ukraden. Danes greš na potovanja skoraj že samo za zabavo, čez sto let ne bodo imela potovanja nobenega drugega zmisla. Radio ie še mlada iznajdba. Se pred tridesetimi leti mu je neka izmed največjih avtoritet tedanjih časov odrekala vsako praktično vrednost. Kje smo že danes! In vendar tiči radio še vedno le v otroških čeveljčkih. Jutri bo od njega odv: no pol življenja. Zjutraj te bo prebudil radio in ti sporočil najnovejše vesti — časnikov takrat ne bo več treba. Vsaka novica se bo skoraj istočasno razvedela po vsem svetu. Televizija ti bo prinašala znameniteiše dogodke vsega sveta v živi oMiki pred oči. Koncertom in gledališk;m predstavam boš prisostvoval edino v svoiem stanovanju. Policija, gasilne in reševalne postaje se bodo posluževale brezžičnega signaliziran ia. življen je bo postalo še vse drugače varno, nego je dandanes. Skrivnosti telepatije bo morda odgrnjena, ljudje bodo obdarjeni s tistim čudežnim šestim čutom, ki ga danes komaj slutimo in ki razkriva le. nekaterim izvoljencem tajnosti najbolj skritega notranjega življenja. Kurjava in razsvetljava bosta izpopolnjeni do skrajnosti. Dandanes spreminjamo n. pr. komaj 2uporabljene energije v vetlobo. Čez sto let bodo ljude bržkone že vedeli, kako se da energija izkoriščati v svoji celoti. Noč se ne bo dosti razlikovala od dneva. Najočitneje razvoj pa bodo doživela prometna sredstva Najdaljše razdalje bodo ljudje premagovali v najkrajšm času. Orjaške zračne ladje bodo igraje premerjale pot okoli sveta, zračne ladje so prometno sredstvo bodočnosti. Ljudje bodo tedaj imeli letala na razpolago kakor danes avtomobile in kolesa. Zračna vozila se bodo posluževal brezžičnega električnega pogona, morda tudi raketnega. Ni izključeno, da se bodo tedaj prvi pionirji upali na pot v brez-brežno prostranstvo vesoljnosti. Ljudje se bodo oblačili bistveno drugače nego danes. Solnce in zrak bosta imela neoviran dostop do njihovih teles. Današnja ženska moda pomeni šele prvi korak do nove. zdravejše in lepše mode bodočnosti, ki bo zajela tudi moške. Tudi hrana bo drugačna. Znanstvena raziskovanja bodo izumila hraniva, ki bodo stisnjena v najmanjšo obliko, a ne bodo po okusu, rediinosti m izdatnosti zaostajala za najboljšimi jedili naših dni. Ta hrana bo dajala telesu tisto množino energije, ki jo potrebuje za delo in za zdravje. V najpreprostejši hiši bodo imeli elektriko na razpolago, ki bo izvrševala najtežja dela. Delo bo sploh mehanizirano do skrajnosti. Ljudje bodo samo nadziratelji str~jev, ki jim bodo produci-rali, kar potrebujejo za življenje. Mehanični človek, čapkov robot, ki se slepo pokori vsakemu povelju živega človeka in ki izvrši vsako nalogo, SC j C » rodil« v naših dneh in sicer ne 3amo v pesnikovih možganih, temveč tudi v resnici Treba ga je samo izpopolniti in to je prava malenkost med malenkostmi. In še nekaj upamo, da bo v 1. 2030. že izvršeno dejstvo, najdragocenejša pridobitev za življenje naših zanamcev: Vojn ne bo več! Tehnika bo dotlej tako napredovala, znanost bo lahko uporabljala takšne energije, ki se razvijajo pri razpadu atomov, da bi pomenil najmanjši konflikt med ljudmi neizbežen samomor vsega človeštva. In človeštvo hoče živeti. Prisiljeno bo. da obrne v dobro vso preobilico energij, ki jih hrani v lastni duši in ki jih je danes izkoriščalo večinoma v slab namen. Človeštvo, rešeno težkega dela in morilnih nagonov, rešeno vsakdanjih skrbi in bremena materije, bo lahko večino svojega časa posvetilo boljšim in lepšim stranem svoje du-ševnosti, svojemu duševnemu razvoju. V sto letih bo storjeno tisto delo, ki bo podrlo vrata v kraljestvo Duha na zemlji NAZNANILO Podpisani vljudno naznanjam, da sera izstopil kot solastnik iz pleskarske tvrdke I. Genussi in drug, Igriška ulica 10, in otvoril lastno pleskarsko delavnico na Sv. Petra cesti 33 (na dvorišču) ter se cenjenim naročnikom toplo priporočam ter jamčim, da bom vedno postregel s solidnimi cenami in prvovrstnim delom ter blagom J. HLEBŠ pleskarstvo in livarstvo LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 33 (na dvorišču). 6385 ZIISJSlEJL Učenko za. prešivanje gornjih delov čfvijev, sprejmem takoj. — Naskvv pove oglas. oddel-ek »Jutna«. 17078 Učenko l> strojno pletenj« sprejmem tako;. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 17079 Učenko sprejmem za strojno pletenje. Hrana in stanovanie v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16998 Učenke sa vezenje in šivanje perila sprejmem. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« ty>d »Pridna 101«. 17062 Damsko frizerko dobro izurjeno sprejme salon Ale.ks. Gjud, Kongresni trg 6 16S75 Učenko (praktikantinjo) z dovršeno t razredno meščansko šolo ali 4 gimnazijami sprejme drogerija. Ponudb« e sliko in curriculnm vitae _ pod »Drogerija« na oglasni oddelek »Jutra«. 16513 Učenca sa pekarsko obrt. zdravega. siprejme takoj Ivan Deržič, pekovski mojster, Šmartno pri Litiji. 16786 Službo dobi izurjen potnik provizijoner za pleteno robo. za Slovenijo. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra«. '7154 Mladenko samostojno kuharico z znanjem nemškega jezika, iščem k maniši družini. — Dober postopek, plača 400 — 450 Din. Ponudbe po možnosti s sliko na J. Koob, Karlovac. Kralia Aleksandra 5-1. 17151 Potnike manufakturae stroke — za Ljubljano in bližnjo okolico. za obisk priv. strank sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16789 Za Črnomelj in okolico iščemo zastopnika oz. akviziterja Poznati mora dobro krajevne prilike in biti zanesljiv in agilen z organizatončnimi sposobnostmi. Primerno zlasti za mlajšega ufnokojenca, bivaiočega stalno v Črnomlju, kateremu se nudi ugodna prilika za dober postranski zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bela Krajina«. 16966 Brivski pomočnik samostojen in dobro izurjen išče službo v mertu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 28« Sunbeam motocikel s prikolico, 600 cm', oooeni proda, P. Škafar, Ljubljana. Rimska oe-sU 11. 17075 Mlado dekle s tremi razredi meščanske šole — z dobrim uspehom, želi meeta v trgovini mešanega blaga t vso oskrbo v hiši, pri boliši rodbini v Mariboru ali okolici. Dopise: Narodni dom, Ptuj. 16507 Hotelska sobarica z veoi-frt.no prakso, ki govori slov., nemško ia italijansko, išče službo. Fonujdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 17097 Trgovino z dobrim prometom prevzamem Ponudbe z natančnimi podatki na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Do-broidoča«. 16»13 Gostilno dam v najem ali na račun kavcij« zmožni osebi. Ponudbe na oglasmi "oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«. 17129 Skladišče utiorabno tudi kot delavnica., t bližini glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16899 Lepo stanovanje 4 seb in. pritiklin takoj oddam v sredini mesta. Vprašati v Društvu hišnih po-eeetakov, Salendrova ul. 6. 16906 Stanovanje 3 pob, kuhinj« in predsobe, elektrika, plin, parketi, v III. nadstr., v centru mesta oddam s- 1. majem za 1200 Din. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasla in mala rodbina«. 16632 Stanovanje obstoječe ia sobe, kuhinje in pritiklin se odda stranki brez otrok s 1. junijem. — Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 16895 Prosto stanovanje dobita zakonca, ki bi opravljala Lahka hišna in vrtna dela. Oženjen upokojene« brez otrok ima prednost. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »V Ljubljanski okolici« 16967 Stanovanje 3 sob, s komfortnimi pr klinanti .celo I. nadutro). v novi hiši oddam za tak' Ing Tornago, Poljanska 1701. Stanovanje dvosobno išče družina t odraslih članov. Ponud na oglasni oddelek »Ju'': pod »Trgovski« 17! Opremljeno sobo oddam v vili Na K od e-! j št 13 — nasproti Leon > 164 Opremljeno sobo lepo in veliko, z elektr ič. razsvetljavo ter posebnih, vhodom t akoj oddam na Domobranski cesti št. 17/J. 16843 Stanovanje 7-ob. kuhinje in pritiklin ioj oddam oddam takej ežic-e 67. 16951 Preklic! Prekliculem. da le e. Franc Merhar pek. pomočnik pri g. Kavčiču. Gradišče št 5 slede suma, da ie mojo aktovko pomotoma vzel v zadružni kleti v sobi abonentov na Kongresnem tfgu n t -dolžen! — Matko Maretič. 169S9 Oglas IURH HOURK strojno mizarstvo in zaloga pohištva Uižmarje - 5t. Uid nad Ljubljano se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. — Zaloga, spalnic, jedilnic in pisarniških oprav. Delo solidno. Postrežba točna. Cene zmerne. Sobo ftlo in veliko, z elektriko posebnim vhodom od-■ m Naslor pove oglasni delek »Jutra«. 16987 Prazno sobo soj oddam. Naslov pove oddelek »Jutra« 16991 Prazno sobo V:nčno, 6 souporabo kuhinj« oddam gospodični. Na- . sl ov pove oglasni odd »Tek »Jutra«. 16960 Oficirski dom ljubljanske ga garnizona potrebuje od prvega junija zakupca za svoio menažo Pobližje informacije se dobijo vsak dan v oficirskem domu od 12,—6. ure v vojašnici vojvode Mišiča 17027 2 železna stola 1 i«!ezno mizo, zložljivo za vrt, prodam Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«. 16781 Čevljarji, pozor! Moenui; za kovanj« čevljem, kakor tudi 1 »s^hnellaufen-de Glattmasc.hine« fabrikat Mienus, obe sJcora.) neri. Naslov p^ve oglasni oddelek »Jutra«. 17006 Dva svetla lokala z razložbemm okn"*m se oddusta na K ra krnskem nasipu št. 10. Primemo za t.ngovce ali boljšo delavnic«:. 17035 Iščem takoj S50 komadov debel črnega bora v dolžini 12—16 m. Mera na manjšem koncu 12—14 centimetrov. Rok izročitve deloma takoj, a najkasneje sredi julija. Tehnični biro Ing. M. Kompanjec, Beograd, Vojvoda Milenka 26. Telefon 15—76. 6337 Nerazdružljiva sta danes pojma: KOPALNA SEZIJA TRAJNA ONDULACIJA Jamstvo za trpežne kodre in nepoškodovane lase Vam daje vestna in individualna postrežba v salonu Fettich - Frankheim, Ljubljana (nasproti kavarni »Zvezda«) 6304 ISD5SBBSSBSSSBHBSBSSHB& Pristopajte k »Vodnikovi družbi" IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Brovnlng pištole floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Z ALUZIJE. lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete Is gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka FETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: KobeL Tel. interurb. 32. Izdaja za konzocij ajutr-a. Adolf R i b n i k a r, urejuje Ivan Podržaj. tiska .Narodna tiskarna d. d.». njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.