iiiiiillinnn Posamezne š 5"//’ vndne Din — deljah D ! ^TABOtt* izhaja ^ | nedelje in prazniki ! nemškem vzorcu, ga jo Radič odklonil, češ, Srbi, Hrvati in Slovenci ®o trije različni narodi in gre vsakemu izmed njih lastna državnost. Protič se Pa vendarle obotavlja pred — amputacijo. Protič je osebno nestanoviten in veliki koristolovec — ni prvi in ne zadnji — a nikdo mu ni mogel vreči v °braz očitka, da ga plačuje sovražnik Pproda in države. Radič pa nima niti fuiriinmma polit. mo”le. Zato je nepopustljiv — pereat nuindus, vivam Odtod razlika. , V sporu med Protičem in Radičem je tedaj skrahirala današnja opozicija, toliko besediči o večini v državi, o svoji strahovitj politični moči — de fac-to pa se no moro, zediniti niti na eni edini pozitivni, državotvorni točki. — 'Kdo ji bo verjel, da jo res za državo, če pa no more niti v najširših obrisih Ustvariti bazo za nov režim, ki naj nadomesti sedanjo nesimpatično koalicijo. To jo bolestno spoznanje, a politični apptekarji imajo tudi zanjo mašilo. Molitve! Razpišite volitve, da porušijo ta nesrečni režim, pa bo vse dobro. ®odi, a vprašajmo se: Ali bo po volit-vnh drugače1? Ali bo sam fakt volitev Ustvaril bafco za sporazum med ekstremnimi političnimi skupinami1? Ali hoti,o volitve same na sobi vsilile današnji razcepljeni opoziciji, ki se ne moro Zediniti na nobeni pozitivni točki, kompromisni Ustavno - administrativni Program1? So li volitve dovolj, da nastane »fix uncl fortig« novi režim? Mi sklepamo, dsw V tem tičj velikanska samoprevara in,politično donkijot-s(/vo. Vzemimo, da so volitve končane. Na TIrvatskem je zmagal Hrvatski blok, v Sloveniji pa avtonomistične stranke. Izgloda., da je staremu režimu odklenkalo. Toda kje so oni, ki naj sestavijo novi režim? V krajih, koder Prebiva srbdko pleme, je situacija približno neizpremenjena. Radikalci in demokrati so dosegli skoraj prejšnjo »noč. V Banatu, Sremu, v. Bosni, vDal-uiaciji so centralistične sile močnejše kot poprej. To je tabor, s katerim se Utora računati. Ima to lastnost, da ve, kaj hoče. Atonomisticno skupine so ■Pa razcepljeno kakor * poprej. Radič igra na svoji lajni pesem o »soljački ropublikanaki Hrvatski«, slovenski klerikalci kolebajo med avtonomijo in federalizmom. Novačan sanja o samostojni republiki Sloveniji (alpski Črni £mi), ker mu jo Radič izjavil, da so Hrvati in Slovenci dva različna naro-da, ki istotako ne spadata skupaj ka-.. kor Srbi, Hrvati in Slovenci. Teorctič- • »o je država popolnoma razkosana iti ( i nadejana • V Beograd, 14. junija. (Izv.) Finan- lijonov din.) že porabljeni, ne da bi čni minister dr. Kumanudi je predal bila likvidacija te kategorije že izvrše-vladi včeraj sledeči komunike: Pri do- na. Radi tega je finančni minister pa-ločitvi proračunskih dvanajstin jo do- kazal sarajevski agrarni direkciji položila vlada za likvidacijo agrarnih trebno vsoto, da izvede likvidacijo pr-razmer v Bosni in Hercegovini 90 mi- ve kategorije. Agrarno ravnateljstvo lijonov dinarjev. Od tega se bo v prvi v Sarajevu bo v kratkem predložilo vrsti nakazalo agrarni direkciji v Sa- obračun čez vso pokrajino. S tem bo ta rnjevu, ker so dosedanji zneski (80 mi- zadeva končnoveljavno likvidirana. Kako nam Hrvaški blok izpodjeda ugled v inozemstvu? Beograd, 14. junija. (Izv.) Grla- raldn« popravek, : i- navaja, da a. o ka- som tendencijoznega.poročila Italijan- ki opoziciji proti državnemu posojilu skega lista »Mondo« je objavil »Nev- v Jugoslaviji ne more.biti govora in york Herald« članek svojega italijnn- da so vsa predmetna poročila v vsa-skega dopisnika, kjer zatrjuje, da hr- kem oziru tendencijozna in izmišljena, vatski blok no mara priznavati dr- Državna denarna sredstva se strogo žavnoga posojila in da' je v svoji ple- nadzirajo in so uporabljajo z največjo nami seji ostro grajal postopanje kra- varčnostjo. Številne ponudbe za poso-ljeve vlado, na genovski konferenci, ka- jila, ki jih je prejela Jugoslavija od V resnici pa država obstoja. Do sestavo novo Skupščino mora vladati prejšnja vlada. Tako je v vseh parlamentarnih državah. A glej, tu se ponavljajo prizori iz 1. 1920. Kdo naj gre v Skupščino? Radič odklanja, zakaj ■skupščina ni popolnoma suverena. Izvoljena jo na podlagi »batinaškegfa« volilnega reda. Radič logično po svojem stališču zahteva, da naj »srbska« skupščina odpošlje svoje delegate »hrvat-sliemu« saboru in začne pogajanja. Vi tej »srbski« skupščini pa so delegati iz vseh delov države SHS in večinoma nasprotniki samostojne hrvatske republike. Situacija je tedaj približno neizpremenjena: ne gre Mohamed h gori in ne gora k Mohamedu. Slovenski avtonomisti (federalisti) tvorijo v novi skupščini manjšino. Kje naj dobijo potrebno ma-joriteto za avtonomistično ali federalistično in event. republikansko ureditev države, ko je Radič proti skupni državi in proglaša hrvatsko republi ko?! Volilne mase bodo nedvomno tako kor tudi nepriznavanje narodnostnih raznih uglednih bančnih skupin, so I razcepljene, da bo težko priti po poti manjšin. V tej seji se je po zatrdilu naj,boljši dokaz o solidnem poslovanju | evropAkega parlamentarizma na tla e notranje dr- in skrbni upravi državnih' financ ka-'■ Pozitivnega dela, če se ne bodo zdru- dopisnika naglašalo, da se žavno posojilo ni uporabilo za zgrad- kor tudi o napredujoči v. ho železnic. Naše poslaništvo v Wa- še države, shingtonu jo vpdslalo »Newyork He- Franci|a rešuje Avstrijo pred bankrotom. Motivi za posojilo zgolj politični. priporočal sprejetje načrta z ozirom na DKU Pariz, 13. junija. Senat je io> da se na ta način prepreči nadvladane,s razpravljal o zakonskem načrtu da Nemčije nad Avstrijo. Poincare je glede posojila Nemški Avstrijk Do- izjavil, da. jo vlada ugodila klicu po mininue Dolahayc je mnenja, da bi se Ppnioči ter o tem onemogočila prizade-znesek'55 milijonov frankov lahko po- vanja, napraviti Avstrijo politično in rabil za francoske vbjne žrtve. Viktor gospodarsko odvisno od Nemčije. — Berard je vprašal, če Francija s tem, Avstrijski zvezni kancelar je izjavil, da dovoli, to prvo posojilo, .ne bo v Ka grozi Avstriji ali anarhija, ali pa varstvo svojih interesov prisiljena v se mora priklopiti kaki drugi državi bodoče dovoljevati še naclaljna posoji- (misli seveda Nemčiji!). Končno jo bil la. Specijalni^poročevaloe Dausset je načrt za 55-milijonsko posojilo sprejet. —o— . Nova banka m izdajanje bankovcev v Avstriji. DKU D u n a j, 13. junija. Danes so je vršilo v finančnem ministrstvu posvetovanje z zastopniki velikih bank, kateremu je prisostvovalo tudi vodstvo avstro-ogrske banke. Po daljši debati so udeleženci sklenili podpirati vladni predlog o ustanovitvi nove notne ban- Boji med fašisti in komunisti v Italiji. DKU-Rim, 3. junija. V Serravallu pri Genovi so so spopadli komunisti in fašisti. Pri spopadu so ubili enega komunista, dva fašista pa težko ranili. Razpust Iirvatskih separatističnih društev. Zagreb, 12. junija o? didnciji na- i Silo najmočnejšo skupine, koje stoje na ‘ stališču jugoslov. narodnega jedinstva, ki je edina baza, veljavna za vsa plemena in vse pokrajine in ki edina more ohraniti neporušeno stavbo sedanje države. Tako se bo nadaljevala politika vidovdanske ustave, kjer bo to naj-sigurnejša pot Jz zmed in mimo nevarnih prepadov in bi sicer tako dolgo, dokler se ne formira skupina, ki bi mogla na pozitivni državotvorni podlagi izvesti revizijo ustave. Te skupine , m -danes ni in je malo verjetno, da bi nastala po volitvah. Za njo so potrebni novi psihološki pogoji: izsiliti se ne da. Kakšne bodo tedaj posledice novilf volitev? Utegne narasti število razdiralcev, število zidarjev pa pasti. In vendar ljudstvo no mara razdiralcev, odklanja nove spremembe v sestavil države in v gospodarskem stanju: ljudstvo vseh’ strank in slojev hoče samo to, da bi se izboljšale sedanje razmere, popravila in unapredila ta država, ki obstoja. Ne. pišeipo o tem, kakor da bi' hoteli namigniti: naj' se ne vrše volitve. Beležimo samo logični sklep, kon-, sekvenco, ki jp izvajamo iz realnega Kakor so | političnega položaja: če A ^______„„ je današnji! ko in bodo z trotovimi oridržki in ko- doznava, bo vlada, nadaljujoč /svoje j rcžim' slab, tedaj je pa dejstvo, da vo- J), dkrepe proti antidrzavni politiki Hr-liiive n0 bodo postavile',boljšega reŽi-vatskega bloka, jutri razpustila separatistični hrvatski Sokol na Wilsono-vem trgu, daljo društvo »Hrvatska žena«, ki se zbira v umetniškeih paviljonu-in še nekatera druga separatistična društva v Zagrebu in na deželi. likor bo v njihovih močeh, dali na razpolago lastna, sredstva v tujih valutah ter pripomogli, da. so tudi tuji kapital udeleži te akcije. Nova banka bo imela nalogo, da prevzame vse bankovce, ki se nahajajo v obtoku, jih fundira in njih vrednost kolikor mogočo ojači. — Pri tem pa je izključen vsak nasilen poskus, zlasti pa novo žigosanje bankovcev ali devalvacija. > Borza. Zagreb, 13. jun. Devize: Dunaj 0.30 —-0.13, Berlin 22,50—23.75, Budimpe-Franeija in konferenca v Haagu. šta 7.50—8, Bukarešta 47.50—47,49, DKU Pariz, 13. junija. (Agencija Rim 374—377.50. London 332—335, »Havas«). Ker ima haška konferenca Pariz 647.50—672.50, Praga 144—145, povsem tehnični značaj in bo o vpra- Švica 2360—1400, Ne\vyork 71.50, Var-šanjih sklepala lo ad referendum, je žava 1.80—2.—, valute: dolar 69.50—72, ministrski svet sklenil na današnji češke krone .135— 140, leji 47,50, liro seji, da pošlje v Haag delegacijo stro- 374. •Icovnjakov, ki bodo še imenovani. Ker Cnrili, 1. jun. Berlin 1.65, Newyork da so ta preostanek vporabi za haaško 0.13, Dunaj 0.02 L. delegacijo. Na ta način bo zbornica imela priliko, da zavzame svojo stališče k haaški konferenci. Leninovo zdravstveno stanje. DKU Pariz, 13. junija. Kakor so Zagreb, 14. jun,. (Prodborza. Izv.) Pariz 650, Čarih 1350. London 322.50, Borlin 23.50, Dunaj 0.55', Praga 142.50, Italija 350, * in a, ker bo opozicija šla v volilni boj v znamenju negacije, ne pa v znamenju pozitivnega državotvornega programa. Katerokoli politično vprašanje bo treba reševati, povsod bo položaj približno isti, kakor je danes, ker še razmerje političnih sil ne bo bistveno iz-premenilo in ker same volitve ne bodo postavile opozicije na novo politično bazo. Nobena ekstremna stranka no bo mogla imeti za sabo večine, dokler je plemenska ali pokrajinska. Večino^ si lahko pridobi samo nova ideologija, na katero morejo pristati volilci iz vseh pokrajin, vseh treh' plemen. Ta ideologija je — Jugoslovanstvo. S tem je naeionalno-politična baza že dana, vso ostalo je problem adm inistraci j e in’ tudi psihološki problem! Tako se vra čarno na stari pr ed v id o vdan sk i tir. Še par besed o Radič - Novačanov! republiki. Pravzaprav ni legalne vprašanje, temveč je stvar revolucije, Brez meščanske vojne se tako daleko-sežne spremembe no dajo izvršiti. A - ^ sf Curih, 14. jun. (Prodborza. Izv.) j kdo hoče meščansko vojno? Saj se vsi Berlin 1.65, Newyork 525,25, London; strinjamo v enem: mir in delo! Navse« govori v diplomatičnih krogih, je 23.48, Pariz 46, Milan 26.05, Praga | zadnje pa spada stvar tudi na med- zdravstveuo stanje penina zelo resno. 10.05, Budimpešta 0.53, Zagreb V gotovih krogih se imenuje Čičmio Bukarešta 3.60, Varšava 0.6,24 D kpt. bodučLnaaledmk Lenina« 'D.02K. žig. krone 0.02K, 1.83,| narodni forum. Go bi so dala doseči su-vereniteta Hrvatske, pride navskriž s suvereni tetr, 8-HS, ki jo mednarodno priznana. Radič pač sanja o Lloyd Georgeu in Hordingu; kako pa so brigajo velesile za njegovo »čovjočansko, pacifistično« pseudoideologijo, dokazuje memorandum, poslan za — arhiv genovske konference. Kakšen interes imajo velesile na mali hrvatski republiki? Gospodarski? Hrvataka jim ne more mnogo nuditi; predno bi bila u-rejena vsaj za največjo silo, bi preteklo precej vode po Savi. Velesile imajo več interesa na današnji široki, gospodarsko razvitejši državi SHS, kakor pa na mali hrvatski državici. Dovolj je, če se spomnimo, da so velesile baš iz tega vzroka naglašalo potrebo konfederacije nasledstvenih držav. Njim so male državice zoprne. Idealni interes? Kako malo pozna oni, ki to trdi, interese velikih držav. Niti svetovna vojna, niti pariška, washington-ska in genovska konferenca ga niso izučile. Evropska politika ni etična. Kaj je v* mednarodni politiki etično? Angležu je etično to, Nemcu ono itd. Edini zunanji faktor, ki bi mogel priskočiti Radiču na pomoč, jo popolna izprememba politične konstelacijo v Evropi. A te ni pričakovati v par desetletjih. Francosko-angleška zveza je še vedno trdna, da, trdnejša nogo nem-ško-rueka. Vstajenja Nemčije in Madžarske — če pride kedaj — Radič ne bo učakal. Medtem bo tudi na Hrvatskem dozorel novi rod. ki se bo sramoval Radiča in dobe od 1. 1918 dalje. Politično se vsi ti problemi ne dajo rešiti. Da se odstranijo vsi nodostatki in da nastopi režim, ki bo mogel bolj zadovoljiti ljudske potrebe nogo jih more katerikoli današnji, pa najsi ima še toliko idealnih ljudi — se mora iz-premeniti notranja struktura naroda, njegova psihologija.^ Ta proces pa pospešuje edinole pozitivno delo. Kdor dela anarhijo, koplje samemu sobi grob. Kdor veruje v zmago plemenitih idej, se mora zanje boriti — ne v zraku, temveč na trdih tleh realnosti in s pogostimi kompromisi. Pred dvanajsto uro. Maribor, 14. junija. Na uri usode nemško-avstrijske republike se bliža kazalec nevzdržno proti dvanajstim. Ako se ne zgodi v najbližjih dneh čudež, potem ni več daleč tisti trenutek, ko bo izzvenel v splošen polom te umetno sestavljene in vzdrževane »države«, zadnji udarec. Bankrot Avstrije je neizogiben; v tem so si edini danes že celo Avstrijci sami in se nato tudi že pripravljajo. Rešitev bi prineslo za nekaj časa, za trajno pa gotovo ne, le izdatno zunanje posojilo, toda na to skoro ni več mogoče upati, ker ni nikjer nikogar, ki bi zaupal posojilo državi, o kateri ve, da ji ni pomoči, da mora prej ali slej poginiti. Še pred par meseci se je govorilo o francoskih, angleških, italijanskih in ameriških posojilih, toda vse to so bile le ia. 'AlbliJ Spreitz: Podedovanje L Dalje. -1. Čim globlje so nekaj v organizem za saj a, tem lažje 6e podeduje. Običajno se prenašajo na potomce (rabljeno y najširšem pomenu besede) takšne posebnosti in takšna svojstva, ki jih lahko smatramo kot posledice dolgotrajnih, nele telo, temveč tudi spolnih sta/nic spreminjajočih vplivov. Tako bi si imeli tolmačiti prirojene kali bolezni (tnberkulozov, živčne bolezni, duševne hibo.) Včasi podedovalne lastnosti ne pridejo takoj v prvi generaciji do razmaha, temveč preskočijo več tene racij. Atavizem). 2. Lastnosti, ki jih je organizem pred kratkim pridobil, se navadno ne podedujejo. 3. Fizična svojstva so podedujejo tažje kot duševna. Nesestavljeni duševni darovi (talenti) ložje kot takšni, ki si jih tolmačimo iz skupnega učinkovanja večih darov. 4. Najhitreje so podedujejo nagoni, na to čuvstveno dispozicije in čutne zmožnosti, nazadnjo intelektualne zmožnosti. Dognalo se je, da na drugo generacijo ne preidejo potom podedovan ja takšna svojstva; ki so nastala vsled vaje, nedelavnosti ali telesnih potvorb. (Weismana, Aufsatee hber y ererbung, lepe obljube, do uresničenja pa ni prišlo in danes niti obljub ni več. Ona Italija, ki je y »ljubezni« do Avstrije nosila še nedavno prvo zastavo, je tudi že obmolknila in danes v najkritičnej-šem trenutku avstrijske republike zanjo nima niti več fraz, s katerimi je sicer tako radodarna. Nemška Avstrija umira; ona država, ki sta jo rodila strah in sovraštvo, se bliža svojemu popolnemu razsulu, najprej gospodarskemu, a za tem tudi političnemu, ker mora ta drugi slediti prvemu kot matoma,tično-logična posledica. Finančni polom Nemške Avstrije bo obenem tudi političen polom. Nemška Avstrija bo kot država prenehala eksistirati, ker njej ne more biti vseeno, kakor n. pr. Rusiji, ali je njena valuta sploh kaj vredna ali ne._ Rusija jo velika, tako velika, da živi dalje tudi lahko po blokadi in valutnem polomu; Avstrija je majhna in v prehrani navezana po pretežni večini odstotkov na uvoz. Valutni polom bo o-nemogočil še nadaljni uvoz živil. Kaj bo potom? Revolucija? Ta ne bi mogla ničesar rešiti, ničesar poboljšati, ampak bi uničila še ono malo, kar bi ostalo. Sest milijonov ljudi v središču Evrope pa ne more in ne sme ^poginiti od gladu. Da pa se to prepreči, mora Nemška Avstrija prenehati eksistirati kot samostojna država ter so mora drugega izhoda pač ni, in ta je edino naraven in trajen — pridružiti Nemčiji. Avstrijci vedo to in s .tem tudi računajo; še več, oni se na to Judi ze pripravljajo. Iz avstrijskega časopisja je razvidno, da so priprave za to ze skoro dovršene. Pripravljeno jo celo ze vso, da takoj ob pTvem trenutku poloma priseže avstrijsko uradništvo na nemško ustavo. Ali so ina zavedamo, Kaj pomena to za nas? Vemo. kaj pomeni ta dvanajsta'ura, ki se bliža naši severni sosedi, republiki Nemški Avstriji? Morda se tega pač zavedajo posamezniki toda gotovo je, da so merodajni krogi daleč od tega. Mi smo že opetovano naglaša-li, kakšna bo naša naloga tedaj, ko bo nastopil konec Nemške Avstrije, zato se bo morda zdelo komu odveč, da to zopet ponavljamo, toda trenutek, v kateTem je naša soseda, je preresen, da tega ne bi storili. Kaj ho, če nas dogodki prehite ter se znajdemo nekega lepega, ali bolje slabega dne. postavljeno pred fait accompli? Napake popravljati je težko, lažje jih je preprečiti; o tem nas jo dovolj jasno poučila vsa naša zgodovina od prvega trenutka osvobojen ja do danes. Če napravimo sedaj zopet ono napako, ki smo jo ponovili v naši diplomaciji že neštetokrat, bo nekega jutra, ko se bomo prebudili iz brezskrbnega spanja, stala na Karavankah ter ob Muri velika združena Nemčija, v katere _ poplavnem morju bo utonilo tudi stotisoč Slovencev, ki žive danes v Nemški Avstriji. Dvanajsta ura republike Nemško Wiesbaden.) V drugem slučaju bi se otroci očeta, ki je recimo izgubil vid ali gotove ude pri kakšni nozgodi ali v vojni tudi rodili brez oči, udov itd. Prirojenost ima večjo ali manjšo nedoločnost in zavisi predvsem od individualnega duševnega ustroja. Večino duševnih darov smatramo kot kompleks gotovih elementarnih zmožnosti, ki vsaka lahko nastopa v raznih kombinacijah. Tako je lahko težnja za nabiranje (Sammlepeigung) element za nastoj nadarjenosti špekulanta ali naravoslovca. Vzgoja, milje In način življenja usmerja pretežnokrat razvoje duševnih darov in njih kombinacijo. Pogostokrat je združenih več duševnih darov v enem človeku. Cezar in Napoleon nista bila le genijalna vojaka, temveč tudi modra državnika. Takšnih primerov hi lahko nanizali nebroj. Z a izvor nadarjenosti pTide še v -poštev križanje svojstev staršev. Znan ^ je Goethejev izrek; »Vom Vater hab ich die Sta,tur, des Lebens ernštos Fiihlen, Vom Mutterchen die Frohnatur, die Lust zum Fabulieren.« — čim sllčnej-ša so svojstva staršev, tem večje duševne ničle so potomci! Znano je dejstvo da so otroci iz strogega sorodstva več ali manj slabotni na umu in telesu. Pri rastlinah' že narava vsled raznih priprav in omejitev čudovito umno poskrbi, da ne pride do nloditve v enem in job™ '-ganizmu. če kratko le navedem a ,, u, prašnikov in pestičev, Avstrije je tudi za nas dvanajsta ura! čas, ki nas loči od tega trenutkka do zamrtja zadnjega udarca, je edin; čas, ki ga immio na razpolago za izvrši.ov pienotrebnih priprav, Nam ne more biti no ali stoje na Kararankah m ot Muri meje malo Ner.i*ke Avstrije, ali pa meje velike Nemčije; in nam tudi ne more biti vseeno, ali se nahaja začasno v tej mali Avstriji stotisoč naših rojakov, ako stoji naš staroslavni Korotan z Gosposvetskim poljem, našim slovenskim Kosovim, ali pa utone vse za vodno v morju velike Nemčije. Trenutek v katerem lahko osvobodimo zemljo, je samo eden; to vemo že od dni ponesrečenega plebiscita, in ta trenutek je tisti, v katerem se bo zrušila trhla stavba nemško-avstrijske republike. In ta trenutek so bliža dan za dnem, uro z h uro bolj. Sveta naloga naše vlade in njene diplomacije je, da ne zamudi tega edinega trenutka z brezglavim odlašanjem in čakanjem, ampak da izvrši še pred njim vse potrebno. Pred vsem je treba, da se že sedaj doseže za ta trenutek skupen in enoten nastop male antante, kakor tudi, da se že naprej obveste velesile o naših zahtevah . v trenutku poloma nemško avstrijske republiko. Na.pram novi Nemčiji moramo dobiti nove meje, v katerih bodo vključeni tudi oni naši rojaki, ki žive danes še onkraj naših severnih mejnikov, v katerih mora biti vključena tudi naša starostna zemlja, zibelka naše politike in kulture. Dvanajsta ura nas kliče na plan, na naše Gosposvetsko polje; kličejo nas naši slovenski knezi, ustoličeni nekoč na knežjem kamnu! Kaj pravi inozemstvo o kraljevi svatbi? Veliki angleški listi »Morning Post«- »Westmiinster'Gazette«, »Daily Telegraf« itd, so priobčili krajša, »Times« in »Daily Chronicle« pa dolga izčrpna poročila o poročnih svečanostih v Beogradu. Vsi listi splošno povdar-jajo veliko navdušenje vsega naroda iz vseh delov države. Povdarjajo, da je dinastija Karagjorgjevičev dvignila Srbijo od turške province do močno države. Dinastija, ki so jo pred 5 loti bojkotirali tuji dvori, uživa danes spoštovanje vseh. Veliko navdušenje vsega naroda je jasno manifestiralo nade naroda za bodočnost dinastije in države. Poroka je bila pravi triumf. Nova kraljica ho s svojimi rodbinskimi zvezami in svojim značajem vplivala na mir in napredek na Balkanu. Francoski listi so istbtako obširno komentirali poročne svečanosti in pomen poroke. »Temps« piše med drugim: Ako sta danes oba naroda (ju-goslovenski in rumunski) svobodna in ako se danes vežete obe kraljevski rodbini, so godi to vsled horoizma onih, ki so se borili za zmago, ki so umirali takozvana heterostilija pri trobenticah, (Primulaceae) kjer jo popolnoma izključena samooploditev in jo možna le tuja oploditev. — Strog nasprotnikov nauka o ppdodovn: danes pravzaprav ni več, ker je vsi .-d razvoja moralne pedagogike in pedagoške patologije marsikaj po izkustvu dognano, kar je tvorilo nekdaj polje duševne spekulacije. Le nekateri enostranski pedagogi poveličujejo vsemogočnost vzgoje. V diskusiji so nasprotniki nauka o podedovanju postavili sledečo dilemo; Hipoteza o podedovanju je nevzdržljiva, če se razlikujejo otroci od staršev v morali. •— 0-troci so slični staršem, in čemu je potem treba iskati drugih vzrokov kot vzgojo? Menda nam ne bo potrebno dokazovati, da jo to očividni sofizem, ki se opira na navidezno resnico-Gali, stvaritelj danes že revidirane fr enologi je, ki uči, da so duševne zmožnosti, kreposti in abnormalnosti razpredene na gotovih točkah možgan in so takšna značilna svojstva že vidno izražajo, zasluži priznanje, da je vzlic predsodkom svojega časa izvrstno opazoval in dokazoval, da so lastnosti pri vseh individuih iste specije raznolike in razno stopnjevane, kar jo splošni pojav pri vseh organizmih. — Če povzamemo le nekaj primerov: Rtiče pev, ko imajo vsekdar isto kitičo-svojov* spoeija, a zvok,.obseg, mik in vam I glasa so orj raznih znatno razlikuje*' in niso dočakali svobode. Spomnimo se zdaj, v dneh poročnih svečanosti, onih srbskih vojnikov, ki so poginili za časa umika skozi Albanijo, ko je princ Aleksander ostal zvest zaveznikom. Spomnimo se rumunskTh vojnikov, ki so so borili na fronti v Moldavi proti Nemcem, Bodimo pravični na-pram ljudem, kot so Pasič in Bratianu, ki so vodili svoje države v trenutkih naj večjih izkušenj in lci se vesele, da so oživotvorili svoje sanje. Srečni smo, da maršal Franchet d’Esperay zastopa Francijo na svečanostih v Beogradu, on, ki je odločilno zmagal v Maeedoni-ji po skupnem naporu Francozov in Srbov. Rumunija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pripadajo mali antanti,»ki želi. da so vzdržo pogodbe, sklenjeno 1. 1919. Čujo se, da bo mala antanta razširjena s priključkom Grške. To jo tembolj verjetno, ker se je grški prestolonaslednik oženil z romunsko princezinjo in obstoja tako rodbinska vez med bukareškim, beograjskim in atenskim dvorom. Ako Češkoslovaška, Rumunija in kraljevina SHS sklenejo z Grško pakt o medsebojnem jamstvu, predno sklone Grška mir s Turki in likvidira ekspedicijo v Malo Azijo, kakšna bo situacija? V tem slučaju bi trije člani male antanto prišli v položaj, da ščitijo Grško pred posledicami ekspedicije v Malo-Azijo. Konsekvenco so nedogledne. Grška je izvršila v Mali Aziji vlogo slično oni, ki jo jo izvršil Ulster v Ir-, ski. Glavni interesenti teh treh dežel so na kontinentu, n,e na morju. V resnici ima Grška velike in važne interese na kontinentu. Kot sosed Bolgarov potrebuje prijateljstvo Srbov in Riu munov. Rumunsko »časopisje je obširno poročalo o svečanostih. »Univcrzul« pravi, da bo zakon kralja Aleksandra z Marijo učvrstil še bolj vezi iskrenega in stalnega prijateljstva med narodi, ki so v preteklosti imeli slične težave za pživotvorjenje narodnega ideala. »Diminiata« prinaša slike mladoporočencev in piše: »Četudi rodbinske vezi vladarskih rodbin danes nimajo onega upliva na narod, kakor nekdaj za vlade Habsburgov, se vendar za Jugoslavijo, in Romunijo to ne more reči, ker njihovi prijateljski in zavezniški od-nošaji istovetijo njihovo zgodovinsko US0(jo.« * Amerlkansko časopisje simpatično in obširno registrira telegrafska poro-' čila svojih dopisnikov iz Beograda o poročnih svečanostih. Washingtonsko časopisje pa tudi poroča o prireditvi našega tamošnjoga poslaništva. V nekem hotelu se je vršilo sprejemanje čestitk z igranko. Prisostvovalo je nad GOO gostov, med njimi člani ameriške vlade in celi diplomatski zbor. V srbski saborni cerkvi je amerikansko-ju-goslovenski odbor priredil blagoda* renje. Pirciuin je dognal pri konjih in psih na j večjo razlike v temperamentu in inteligenci od blaznosti cjo slaboumnosti. — Poglejmo še malo v biografije nadrednih duhov. Te nam kažejo, da je vzgoja učinkovala na veleume včasi prav neznatno, nokaterikrati celo pogubno, včasi pa oelo nič. Isti so hodil? svoja pota. — Znano je, da je d’ Aleim-bert, brez pravili prijateljev, brez sredstev, prezret od svoje krušne matere, tovarišev in učitelja le vzrasel ter postal-s 24. leti član akademijo znanosti s katerim imenovanjem se je šele pričela njegova slava. Tudi veliki ro-volucijonarec pedagogike, Rousseau jo vodil v svoji mladosti burno življenje brez sleherne smotrene vzgoje. Ne\vtori se ni nikakor odlikoval v šoli. Imeli so ga za pravega ignoranta. Slavi botanik Linnč je tudi Kot otrok veljal za neumneža. Veliki naravoslovec .Aleksander v. Humboldt jo v šoli le neznatno napredoval. Bil je neokreten in počasen v mišljenju in šele v poznejših letih si jo pridobil z železno voljo, razvijajočo nadarjenostjo in pridnostjo ogromno znanje. Slavni francoski pisatelj Diderot jo bil pravi križ svojih' staršev. Veliki pedagog Pestalozzi je bil kot deček jako neokreten in okoren, vrmmvi so ga imenovali Ir de«. 'Konec prili.) kansko predlogo o ureditvi uradniških priredila serenado. Na dan poroke se Grško časop&je je prinašalo tople članke na naslov mladih zakoncev, in Jugoslavenov. »Proteviuza« piše: Beograd, prestolnica naše stare prijateljice in zaveznice Srbije, slavi danes poroko kralja Aleksandra z numiunsko princesinjo Marijo. Srbija je bila in ostaja, drag zaveznik Grške, zaveznik ne po lrogodbalh, ampak po skupnosti idealov. Skupne boilbe, ki sta jih vodila oba naroda, so luttrdile to prijatelj' stvo. Ko je Srbija popustila pred težko avstro-nemško maso, ji je Grška nudila ono malo, kar je mogla dati. Nesporazum, ki je nastal med Grško in Srbijo, je bil tuj čustvovanju srbskega, in grškega naroda. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od —Val L ur' in ob četrtkih od V?19.—ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. / Dnevna kronika. — 25 milijonov frankov je izplačala rumuiiska vlada naši kraljici Mariji >z državne (rumunske) blagajne kot Poročno darilo. — Za adjutanta kraljice Marije je imenovan polkovnik Djordje Josipovih, bivši adjutant pok. kralja Petra, visoko inteligenten častnik. — »Jugoslavija«, glasilo ju,goslov. nap redno nacionalistično o mladino, prične kot tretji list jiugoslov. nacijo-nalistov v kratkem izhajati v Beogradu. — Na Bled pride v kratkem na oddih min. predsednik Nikola Bašič. Govori se tudi, da 'bo češkoslovaški prezi-dent Masaryk, ki je odpotoval te dni v letovišče Capri, nazaj grede obiskal kralja Aleksandra na Bledu. — Imenovanje. Za stalnega učitelja na meščanski šoli v Ptuju je imenovan g. Fran Šegula. — Premestitve. Šolski voditelj Josip Heronans in učiteljica Marija Dular sta na lastno prošnjo premeščena, prvi v Podsredo, druga v Hajdino pri Ptuju. — Imenovanja štalncga učiteljstva. Na včerajšnji seji višjega šolskega sveta v Ljubljani so bili imenovani za stalne učitelje, oziroma učiteljice: Franjo Golob v D. Lendavi, Karol Kočar v Cankovi, Franjo Grudnik v Birčni vasi, Andrej Telšek v Tišini, Štefan Sutar v Črenšovcih, Josip Gorup na deški osnovni šoli v Ptuju, Selma Božidar v Tepanju, Karol Mravljak v Zrežah, Vekoslav From v Sp. Kungoti, Odbriela Ažman in Olga Sečijeva v D. Lendavi, Marija Simonova v M. Soboti, Edvard Zorko v Beltincih, Ana Gradnikova v Birčni vasi, Ergan An-tauer v Tišini, Matej Wundler v Ljutomeru,, Janko Prelog pri Mali Nedelji, Peček Avgust, Praprotnik Edvard, Majcen Mirko in Baša Andrej na deški osnovni šoli v Ptuju, Gorup Filo-mena, Bezjak Ana ih Šegula Janja na dekliški osnovni šoli v Ptuju, Irma Svetlin - Boštjančičem na Bregu pri Ptuju, Stopar Vinko v Velenju, Franc Solar v Ločah, Marija Pleškova v Konjicah, Elizabeta Rošker v Vitanju, Josip Lešnik v Podovi, Avgust Tominc v Globokem, Fran Kramer pri Sv. Petru pod Mariborom, Alojzija Vančnik ,pi/ Dev. Mariji v Puščavi, Ana Grebenčeva v Šmartnem od) Dreti, Ljudmila Hochbeokova in Vera Čopičem- v Pišeeah, za učitelja voditelja Avgust Čajnko na Rakovcu, za učiteljico ročnih del v Poljčanah in Studenicah pa Marija Vrtovškova. Oddaja meet v Framu, Gornjem Gradu ter mesta učiteljice na dekliški šoli v Ptuju se odgodi. — Letošnji matruranti v Sloveniji’ Letos bo na 18 srednješolskih zavodih v Sloveniji maturiralo 528 dijakov. Učiteljiščnikov maturira 190, med nji-mi 75 moških, ostalo so ženske. Izredno veliko število maturantov na učiteljiščih 'bo zdatno odpomoglo sedanjemu pomanjkanju ljudskošolskih učnih inoči. — Izenačenja šolskih počitnic v Slo-, veni ji Ker je bila doba velikih počitnic doslej v raznih krajih Slovenije različna, je višji šolski svet na svoji včerajšnji seji sklenil, da se Bo neenotnost odpravi ter določi glavne počitnice na vseh šolah db istem času. Na bivšem Kranjskem so trajale počitnice vedno od 15. julija do 35. septembra, ,na bivšem Štajerskem pa ponekod od 1. avgusta do 16. oktobra, ali celo od 1. septembra do 31. oktobra. Odslej dalje bodo obsegale glavne počitnice povsod julij in avgust. Za one šole pri nais, ki so imele lani počitnice od 1. sept. do 31. oktdbra se bodo za letos še izjemoma vršile v avgustu in 'septembru, za vse ^ostale pa v juliju In v avgustu. — Srbskohrvatski tečaji za učiteljstvo. Višji šolski svet v Ljubljani je sklenil, da se priredi letošnje počitnice, ako bodo pravočasno na razpolago denarna sredstva, v desetih krajih učiteljske tečaje za srbohrvaščino. — Mislimo na Nemčijo.kot bodočo sosedo! Prejeli smo: Naše meje na-pram Avstriji še niso tudi v koroškem oddelku ugotovljene. Z ozirom rfa dejstvo, da je Koroška po bavarskem vzorcu na podlagfi Orgesch-organizaci-jo militaristično popolnoma organizirana, ne smemo Avstrijcu pripoznati nobene točke, ki bi nas tedaj strate-gioiio mogla tepsti. Tako tudi ne pri Beljaku, kjer Avstrija zahteva strate-gicno mejo. Naše člane razmejitvene komisije na to z vso odločnostjo opozarjamo. . . ^°v/b Pozor! Posameznim lov- skim družbam se nudi.ugodna prilika piiciobiiti si lavsko pravico v zelo .do-brem terenu ob severni državni moii, obsegajoč občino Kapljo (postaja Brezno ob Dravi) v površini 3010 ha. — Dražba lova se vrsi dne 24, junija t 1 v obč. pisarni v Marnberku. Izklicna cena 200 Din. V narodnem interesu bi bilo, da pride ta lov ob skrajni državni meji v prave roke. * ,— Tatvine. V noči na 2. junija je pri krojaču Gašparju Rodušeku v Podloži^ okraj.Ptuj, vdrl neznani zlikovec v hišo ter pobral iz spalne sobe obleko, nekaj metrov sukna in nekaj kg-mesa V skupni vrednosti 4874 K. Poizvedbe po storilcu in ukradenem blagu so o-stale dosedaj brezuspešne. — Mornar podoficirske šole v Šibeniku. — Hinko Ggorelec, ki se je nahajal v Strnišču nikovo gostilne. Kolo je naslonil pred gostilno na zid. Vrnivši se čez kakih osem minut iz gostilne, je opazil na svoje začudenje, da je 6000 K vredno kolo, ki ima znamko »Styria« j.n je črno pleskamo, zginilo. Tatu in ukradenega kolesa še dosedaj niso mogli izslediti, — Konferenca glede južne Železnice v Benetkah so prične 19. t. m. Naši delegati so dobili od vlado ’ navodilo, naj skušajo s svojim postopanjem olajšati sporazum. — Cene žitu na budfmpeštanski borzi so zSidnje dni narasle, keir je velika suša zelo oškodovala žitno letino na Madžarskem. — Divjanje fašistovi v Voloski in Opatiji.1 V soboto so bili v Voloski in Opatiji nabori. Hrvaški novinci so prišli prepevaje hrvaške narodne pesmi na nabor. Laški fašisti pa so jih napadli in pretepali. Vdrli so tudi v hrvaško čitalnico Zoro in jo zažgali. Razburjenje med hrvatskim prebivalstvom je velikansko, # — J ugoslov.-bolga.rska komisija. Kakor poroča bolgarska brzojavna a-gentura, je Stambuliskij izjavil, da se strinja s predlogom glede ustanovitve j u gos lov.-bolgarsko komisije, ki naj preišče, kdo je kriv upadom bolgarskih komitašev na jugoslovensko o-zemlje. — Grof Berchtold za slovansko državljanstvo. »Tribuna« poroča, da se bivši avstro-ogmki zunanji minister grof Berchtold poteguje za češkoslovaško državljanstvo, da bi se mogel naseliti na svojem posestvu. češkaslovaš-ka vlada pa je prošnjo odposlala jugoslovanski vladi, da ta Izrazi svoje mnenje o Barčhtoldovi politični vlogi med vojno. — Italijanska vlada ‘m uradništvo. Italijanska vlada je sprejela novo za- piač. Danes zjutraj so pričeli uradniki 'in srednješolski profesorji s pasivno resištenco, katero pa bodo visled delne ugoditve zahtev potom navedenga predloga, najbrže takoj zopet opustili. — Silen vihar v okolici Newyorka. V okolici Ne\vyorka je razsajal danes velik vihar. Tekom (popoldneva je vihar pokončal okrog 150 ljudi, ki so se nahajali v malih čolnih na morju. Obenem je vihar odtrgal zgornji del velikega poslopja »Radew« v Brown-Par-ku tor ga vrgel v morsko ožino Long-Jaland, pri čemer je prišlo zopet pet ljudi ob življenje. — Za demilitarizacijo Japonske. Admiral Kato je sprejel nalogo za sestavo nove vlade samo pod pogojem, da se zniža v buidgetu postavka za vojsko. Kato stoji odločno na stališču, da je treba washingtomski sporazum izvesti popolnoma. Dopisi. Proslava kraljeve poroke v Rogaški Slatini. V sredo ob štirih popoldne so naznanili topiči s Svete Trojice in z grička tile nad zdraviliščem samim, da se tudi pri nas pričnejo svatbene svečanosti. Od vseh strani so vreli nroti središču zdravilišča praznično razpoloženi gosti, ki jih je letos za ta čas že nenavadno veliko, da prisostvujejo promenadnemu koncertu, ki se je danes odlikoval s še posebno izbranim vsporedom; zvečer pa se je vsa pestra družba zbrala k simfoničnemu koncertu v sijajno razsvetljeni veliki dvorani zdraviliškega doma. V četrtek po božji službi je nastopila v gorenji koncertni dvorani šolska mladina in presenetila vse mnogobrojne posetnike nič manj s čudovito preciznostjo vseh izvajanih točk, kakor s stojo prisrčno iskrenostjo, ki je tem veselejši pojav, ako se pomisli, da je mladež prikorakala iz istega poslopja, kjer so še pred štirimi leti ta čas z vso rafinicanastjo poskušali spreminjati naše malčke v šulfe-irajniske janičarje. Posebej je častitati na res uspeli pnigodniici gdčni Glinškov! Opoldne se je v 'glavni obednici zdraviliškega doma vršil svečanostni obed. V nepozabnem spominu ostane vsem številnim udeležencem trenutek, ko so po vznesenem govoru ravnatelja dr j a St er j a med sviranjem himne in grmenjem topičev zažvenketale čaše na zdravje ljubljene naše kraljevske dvojice. Burno je bil sprejet od gostov z vseh koncev naše širne domovine predlog drja Šon-lija, da se odpošlje visokima novoporočencema brzojavna častilka. Po običajnem popoldanskem promenadnem koncertu, je zvečer občinstvo, v velikem številu tudi domače Ikmočko, napolnilo Spet gorenjo dvorano, kjer je domači »Sokoli« priredil slavnostno akademijo, sestojočo iz o-gnjevitega govora učitelja g. Verica, primerne enodejanke, dovršeno izvedenih prostih va j, članov in članic ter krasne žive slike." Ko smo se razhajali k počitku, smo imeli visi občutek, da so bile pač lahko sijajnejše prireditve, ki so se po teh blestečih prostorih nekoč vršile na čast bivših avstrijskih imperatorjev, gotovo pa nikdar iskrenejše nego je bilo zdaj praznovanje tega prepomembnega dne. Tom gori pa gričku nad našim divnim zdraviliškim trgom pa čaka svetli gradič »Aleksandrov dom«, da čim prej sprejme pod svojo streho Njega, ki ga je nekoč zapuščal še kot skromni dnugorojeni prime majhne Srbije, pa mu je bilo dano, česar takrat nihče ne bi bil slutil, da čez nekaj let prestopi njegov pirag ob roki družico iz ene izmed prvih evropskih hiš kot mogočen vladar velike Jugoslavije... —■ Rogaška Slatina. *Za gasilni tabor, ki se vrši tukaj dne 18. t.m., so v teku veliko priprave, prijavljenih je že na stotine gasilcev in proslava štiridesetletnice Obstoja našege društva izpremenila se ibo v veličastno manifestacijo jugoslovanskega gasilstva! Ta dan Ibi bil ugodna prilika za Mariborske izletnike, da spoznajo naš dični kraj, ki preide kmalu v last mariborsko oblasti. — Ormož, Proslava kraljeve poroke se je vršila tudi v našem mestecu na kar naj lepši način. Na predvečer so i bile vse hiše razsvetljene, godba pa je je vršila zjutraj budnica, mesto pa se je odelo v zastave. Gb 9. uri se je v.ršil% slavnostna sv. maša, kateri so prisostvovali uradi, učiteljstvo, nekaj šob slce mladine ter razna društva z godboj Pri maši se je z godbo pelo državno himno. Na Humu je gorel na predvečer kres, šola pa je bila okrašena t, lampijoni, pa tudi v daljni Okolici je gorelo v proslavo več velikih kresov. Zidanmost. Dne 9. t. m. ob 11.15 uri je dospel dvorni vlak z našim kraljem in kraljico. Na peronu se je zbralo vse polno občinstva iz Zidanegamosta, iz Radeč in Št. Janža. Burno je pozdravilo kralja in kraljico; majhna dekleta so podarila kraljici šopke. Kralj in kraljica sta prijazno odzdravljala, nakar se je vlak peljal naprej. — Pretekle dni je tukajšnje orožništvo aretiralo nekega Petra Rupar ja iz Save, pot mika vzajemne zavarovalnice ljubljanske, ker je dva podnarednika nadlegoval, češ naj odstranita zvezde, .ter se izrazil, da jo somišljenik SLS in ne pripozna našega kralja. — V Št. Jurju pri Bregu je stekel pes vgriznil 15 kokoši in l'A leta starega junčka. Jun-čelc je poginil, psa pa ni nikjer. Beltinci. Proslava kraljeve poroke se je vršila tudi pri nas na slovesen način. Zjutraj je priredila tukajšnja izboirua godba g. Kociper ja budnico. Trgovine so bile zaprte, praznovali pa so večinoma tudi obrtniki in poljedelci. Ob 8. uri se je vršila slavnostna siv. maša, katere so se vdeležili vsi državni uradniki,, gospa grofica Marija Zičiter številno občinstvo. Ob %21. uri zvečer pa se je vršil v proslavo v hotelu »Pri kroni« zabaven večer,'katerega je poselilo .polno Belttinčanov im pkoliqanov. Slavnosten govor je imel pred krasno ozaljšano sliko Nj. .Veličanstva kralja Aleksandra učitelj Vojsk. Trije otroci, Vojis, Peruniko Osterc in Marica Ost or-„čeva so deklamirali ter na to .položili cvetje pred kraljevo sliko. Občinstvo pa je vsklikalo visokima novoporočencema presečen »živio«. To svečano razpoloženje pa je motila finančna kontrola, ki tega dne kljub temu, da so bili državni nameščenci v prvi vrsti poklicani v tp, ni praznovala. Kdo je tega kriv ne vemo, dobro pa bi bilo, ako bi nam finančno ravnateljstvo v Mariboru, pojasnilo to zadevo. Na občinstvo, med katerim je še mnogo mad-žaionov’ je ulplivalo to skrajno slabo. — Veržejski mošt, (Dopis.) Dolgo dolgo smo prosjačili Prekmurci, naj nam dajo pametnih zvez, ki nas bodo .vezalo z ostalim ozemljem Slovenije. Končno so se nas res usmilili ter nam pošta vili čez Muro pri Veržeju most. Veselili smo se tega 'kakor otroci, saj je i bili a« tem izpolnjena naša dolgoletna želja. Most res že stoji in je bil svečano okvarjen. Toda mi ga kljub temu iie moremo uporabljati in smo še vedno navezani na brode. Cesta, ki pelje k mostu, je namreč .tako »imenitno« in mojstrsko nwrejenai, da niti navaden voz ne more peljati, kamoli težko Obložen voz ali celo avtomobil. Meter visoko nasipano kamenje izgloda, kakor da ga je voda nanesla, ne pa kot novo zgrajena cesta. Treba bi bilo-posipati jo z drobcem in povaljati, da postane kida. DOkler pa se udirajo kolesa do osi, je nerabna. Merodajno faktorje prosimo, da si te ^gledajo in ukrenejo vise potrebnoi, da se ta nedostatek odpravi, ter da postane most res to, kar bi moral biti, zvea*rPrekmnrja z ostalo Slovenijo. Mariborske vesti. Maribor 14. junija 1929. m Kapelnik Herzog premeščen v Beograd. Kapelnik naše vojaške godbe, g. Herzog, ki je dirigiral o priliki kraljeve poroke v Beogradu vojaške godbe, bo kakor čujemo premeščen v Beograd, kjer prevzame vodstvo godbe kraljeve garde. G. kapelniku iskreno častitamo, čeprav nam je žal, da nas zapušča. m Gospodarska ekspanzija. Nemšt Čujemo da hoče neki mariborski nemški vriikeš od bratov Tavčarjev kupiti sanatorij za dr. Thalmanna, drugi nemški veljaš pa od istih hotn S'adt Wien. Upamo pa, da bodo bratje* Tavčar imeli toliko narodnega ponosa v sobi, da že pridobljene narodne pose- na dopustu, se je dne 5. junija peljal z) dvokolekom Andreja Petroviča, delovodje v pletarni v Strnišču, do Brez- siti ne bodo dali meni nič tebi nič iz rak. ,m Mestni magistrat prosimo, naj poskrbi na kakršenkoli način za mestno lajnarje, da ne bodo dan za dnem mučili s svojo strašno mačjo godbo ljudi po tu radiih, ki ob njenih »zvokih« absolutno ne-morejo delati. Ali proti tej strašni nadlogi res ni noibene pomočil Ako mesto ne 'bo samo poskrbelo za to, da izginejo enkrat za vselej ti »koncerti«, ki jih ni sicer nikjer v nobenem drugem mestu na isvetu, kvečjemu mogoče še kje na Turškem,, bomo morali seči ipo samoobrambi ter sami na kak način pregnati to nadlego. Več uradnikov. ,m O odpravi napitnine se je že mnogo pisalo in ponekod so jo res tudi že odpravili. V Mariboru jo 'hvala bogu še imamo in tako se pripeti gostu', ki mora že itak plačati neverjetno visoke cene, da ga še g. natakar nahruli, če mu ne da dovolj visoke napitnine, kar se je zgodilo ite dni tudi 'nekemu tujcu na kolodvorski restavraciji, ker je dal samo 20 para napitnine. Da to ne dela posebne časti niti lokalu, niti mestu, je pač umljivo. Cas pa jbi že bil, da bi se ta zadeva -tudi pri nas že enkrat uredila. Za pošteno delo pošteno plačilo. Plačajte natakarje, da ne bodo -več odvisni od napitnine! m Vožnja z avtomobili' po onem delu Pobreške ceste, ki pelje od novega mostu do gostilne Nendl, naj bi se enkrat za vselej prepovedala. Danes zjutraj je pridirjal nek tovorni avtomobil ter se zaril med dva voza, tako, da bi bil enega kmalu prevrnil, pri drugem pa poškodoval konje. K sreči konji niso bili plašljivi, sicer bi -bila lahko nastala večja nesreča. Cesta je tam komtij dovolj široka, da se za silo lahko srečata dva voza. Za avtomobile i pa naj se vožnja po.temu delu ceste v I interesu javne varnosti prepove. | m Trgovdka bolniška blagajna. Iz krogov trgovskih uslužbencev smo prejeli: Po dolgem -trudu se je vendar doseglo, da ima trgovsko uslužbenstvo zopet svojo bolniško in podporpo blagajno. To ipa ni všeč nekaterim socialističnim ragoviležem,, kar se je opazilo že pri zadnjem občnem zbora trgovskih naistd-vljehcev, dne 2. t. m. Njihov nekdanji predsednik in 'revolucij on ar Pelikan, iki vodi -ta zborovanja še danes,, kljub temu, 'da že dolgo ni več v trgovski službi, z glavno 'besedo, je odločno odklanjal pristop k trg. bolniški blagajni ter pel slavo okrajni bolniški blagajni. Najbrže mu je pri tej blagajni že tudi zasigurana ikaka služba z izdatno letno subvencijo, kakor smo .to slišali -iz Ljubljane. Talko- zavzame isto stališče ta gospod tudi v svojem dopisu v zadnji »Volksstimme«., Kolikor pa smo informirani, je javilo svoj prMop k trgov, bolniški blagajni skoraj vse -trgovsko uslmžbenstvo, -ker je samo prišlo do prepričanja, kje ima več ugodnosti in kje se bode v obilnejši -meri skrbelo, ne samo zanj, ampak tudi za družine. G. Pelikan naj se torej trudi kolikor se hoče, med trgov, uslužbenstvom nima več vpliva, -kajti to 'se ikaže pri zborovanj i!h osrednjega društva trgov, naistavljencev, kjer se navadno izbere 'le okoli 20 ljudi kljub -temu, da ima Maribor okoli 500 uslužbencev. ,m Vprašanje rudarsko šole v Mariboru je prišlo na razgovor v seji narodne skupščine dne 13. t. m. Posl- Lazarevič je namreč stavil na ministra za šume in rude Rafajloviča vprašanje, ali se res v Mariilx>ru otvori rudarska šola. Minister je izjavil, da se v vladi o tem ni razpravljalo. Ker je ena -rudarska šola 'bila itak otvorjena 1. 1919 v Celju, se Ibo druga — če bo' potrebna.— otvoriia v Bosni, ki je glede rudarstva zelo razvita. — K temu pripomnimo, da na -rudarsko šolo v Mariboru pač nihče ni resno mislil, pač pa se bo treba nesno truditi, da dobi Maribor višjo šumarsko šolo. m Protedt gostilničarjev in kavar-narjev proti novemu občinskemu davku. Kakor, znano, je pokrajinska vlada dovolila mestni občimi mariborski, da pobira v gostilnah po 22., v kavarnah po 23. uri od vsakega gosta po 1 dinar občinskega davka. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev je na včerajšnji odborovi seji sklenila, da skliče V petek dno 16. t. m. ob 14. uri P0P> v Gamibrinovi dvorani protestni shod vseh gostilničarjev in kavarnarjev, ter vabi vse svoje člane k polnoštevilni udeležbi. Na shod so povabljeni tudi g. župan in gg. občinski odborniki. — Gostilničarji se čutijo -s tem -novim davkom občutno prizadeti, to tem bolj,, ker jim nalaga občina, da so za točno pobiranje davka gostilničarji in ka-varnarji osebno odgovorni. m Za autoturbinsko brizgalno je namenjen ves čisti dobiček jutrišnje ljudske veselice, ki jo priredi mariborsko gasilno društvo popoldne ob 14. v vojašnici kralja -Petra (kadetnica). — Vsakdo, ki se zaveda, -kako velike važnosti za mesto in vsakega posameznika je dobraopremljeno gasilno društvo, ne bo zamudil te prilike,, da doprinese svoj oboi us! Pri tem se bo nudila vsakemu imenitna zabava, za katero je v dovoljeni meri poskrbljeno. Od Velike kavarne bo vozil poseben avtomobil do veseličnega prostora. Vožnja za osebo stane samo 2 din. m Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922-23 se vrši. od 29. junija do 4. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1*1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in- učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala odati ravnateljstvu šole -tudi krstni (rojstni) -list. Vnanji učenci (-učenke) -naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se Ibodo vršili z ostalim-ii izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje, Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen. m Opozarjamo sl. občinstvo na razprodajo črne kreme za čevlje pri Martinu Stadler, Vetrinjska ul. 26. Ves izkupiček gre v prid »Otroške bolnice v Mariboru.« Zabojček (osminka kg) stane samo 2 K. Preplačila v prid otroške bolnice. Razprodaja traja samo prihodnji teden od 12. do 17.'junija. Sl. občinstvo naj pridno posega po tej kremi, da se na ta način podpre prepotrebni zavod za naše bolne malčke. m Otroška prireditev v gledališču v prid Otroški bolnicii V pondeljek dne 19. it. m. Ob 5. uri se vrši v Narod, gledališču v prid otroški bolnici -kraljice Marije v Mariboru prireditev tukajšnje šolske mladine. Na programu je petje, -raja In i nasto-p, vpr-izoritev otroške igre itd. Natančneje -v nedeljski številki. Ljubitelje naše dece in vse, ki hočejo podpirati plemenito akcijo za otroško bolnico, opozarjamo na to prireditev. i 11 i i! m Ljudska univerza. Predavanje g. dr. Jana, določeno na petek ob 20.- uri, odpade in se vrši pozneje. Kdo bo predaval v petek, naznanimo v številki, ki izide tega dne. m Planinski projekcijski večer priredi v kratkem Odsek amater fotografov Slov. planin, društva v Mariboru vsem svojim članom in prijateljem. Posrečilo se je odseku Izposoditi si serijo krasnih plošč iz Savinjskih alp, Triglavskega pogorja in Karavank ter bode nudil ta večer vsem gledalcem najlepši užitek. Predpriprave so v najboljšem teku, podrobnosti slede pravočasno. Odbor. m Triglavski večer. V soboto 17. t. m. se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani rest. Halbvvidl zadnji Triglavski večer pred počitnicami. K prav obilni udeležbi so Vabljeni vsi starejšine celega mariborskega okoliša kakor tudi aktivni društveni člani. Pa tudi prijatelji našega društva, ki jim je do neprisiljene zabave, so dobro došli. v m Poziv vpokojcncem južne želez-; ničet. Pozivajo se vsi Vpolkojenci in 'vdove j.užne železnice, da se polnošte-j vilno udeležb izvanrednega občnega Ižbora, iki ise vrši v četrtek, dne 29. t. m. db 9. uri dopoldne v Gamibrinovi dvo-I rani v M »idiom. Zadeva je zelo važna 'ter jo polnoštevilna udeležba potrebna v interesu vseh. Matija Pudher, tč. predsednik. m Kolesarsko društvo »Edelwei5ss« se korporativno udeleži veselice gasilnega društva v vojašnici kralja Petra T. i(bivša kadetnica). Dne 29. t. m. (Vi-dovdam) izlet v Rogaško Slatino, Prijatelji društva iskreno povabljeni. m Obsojeno verfženje; -Vpokojeni uradnik I. K. se je zagovarjal pred o-krajnim sodiščem v -Mariboru radi prestopka po čl. 9. zakona o pobija-nju draginje, Kupil jo meseca ja-n. 20 vreč moke i-n 100 kg čokolade ter s -temi življenskimi potrebščinami verižil. Ob-r??en ie 'kH na 4 dni zapora dn 1000 Din. globe. m Vsled neprevidnosti ponesrečil. v bivši ^Dravski vojašni-ci so je igral redov 45. p. p. Arno Abaspatič, ki je bd tam na straži, z nabito puško. Pri tem se je puška sprožila i-n krogla mu 30 vdrla skozi desno ramo. Rešilni oddelek mu je prožfl prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. m Nezgoda železničarja. Železničar Jožef Koreš je pri Šikola-h pad-ol z voza in se težko poškodoval. Rešilni oddelek ga je prepeljal z glavnega kolodvora v tukajšnjo bolnico. m Nesreča s psom. V pondeljek ob 16. uri zvečer ise je 15letni Franc Kireoh, stanujoč v Linhartovi ulici št. 12, zabaval s psom in ga nazadnje začel pretepati. Psa je ta fantova bojevitost razdražila in se' je ves pobesnel .vrgel nanj. -Ker je bil velik in močan, mu je fan-t podlegel. Pes mu je težko poškodoval obe nogi, genitalije in ga ugriznil na roki. Prepeljali so ga v bolnico. m Nesreča^ Šestnajstletna pomožna delavka tovarne »Kovina« je prišla včeraj ^ dopoldan z desno roko v stroj, ki ji je odtrgal kazalec do prvega členka-. Rešilni oddelek jo je prepeljal v splošno bolnico. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu (d inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. ra Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej dnevno koncert od 17. do 23 .ure. ™ Prijava obrtov. Ivan M laske, Mlinska ulica 15," obrt godcev. Ferk M., Smetanova ulica 54, sejmarstvo s slaščicami in drobnarije. Kesič Anton, Državna cesta '24, branjarija. Matašič Peter, Jezriarska ulica 1, -reklama s •svetlobnimi projekcijami; Dimetz Karol. Pod mostom 11, trgovina, z lesom. Bela Otmar, Meljska cesta 29, obrt godcev. Kos Avgusta, Glavni trg 1, izdelovanje likerjev Nerat Olga, Jože Vošnjakova ulica 21, izdelovanje ženskih oblek. Krempl Josip, Meljska, cesta 9, prevažanje tovorov s konji. Petz-nor Frančiška, Barvarska ulica 5, izdelovanje ženskih oiblek. Oset Andrej, trgovina s premogom in drvami, A-leksandrova cesta 57. Spes Ana, Langusova ulica 3, izdelovanje ženskih oblek. Davorin Ivan, Magdalenska ulica 13, trgovina z lesom in ogljem. Košto-maj Franc, 'Glavni trg 1, brivec. Wai-gand Julij, -Kopitarjeva ul. 6, prevažanje tovorov Z avtomobili. CopiČ Am„ Koroška cesta-4, izdelovanje ženskih oblek. Farič Franjo, Levstikova ulica 9, ključavničarski obrt. Toman in Reich, 'Gosposka ulica 38, trgovina s papirjem, galan. in »modnim ter dfob-nim blagom im železnine.1 m Odjave obrtev. Šoštarič Marija, branjarija. Koroška cesta 50. Gaisser Rudolf, Grajski trg 8, trgovina s papirjem, ipis. in ris. potrebščinami. Gaisser Rudolf, Grajski trg 8, licence za trg. z molitveniki im koledarji Brumen Zitnlcg, -Glavni trg, prodaja mrzlih in igoikib klobas. »Perš Ivana, Jenkova ulica 6, izdelovanje ženških o-blek. Glušič Val., Slovenska ulica 26 čevljarska obr-t. Kupusfrevjč -i-n Golubovič, Aleksandrova cesta 41, špedicija »Vojvodina«. Nendl Ivan, Tržaška c. 1, mesarska obrt. Franc Majerič, Glavni tig 1, obrt brivcev. Štolfa Josip, Koroščeva ulica 8, -trgovina z manufakturo. Perko Herman, Slovenska uilica : 7, iig. s predmeti prostega prometa« Piiher Franc, 'Prečna ulica 6, trg. s tesanim in rezanim lesom. Ziringer Jos., \Vildenrainerjeva ulica 6, trg. z mešanim blagom na dr. — Odjava koncesij. S trasah šli Maks, Koroška, cesta 3, gostilna. Schauperl Ivan, gostilna, Meljska cesta 23. ROK za PRIJAVE k Pokvajfliski obrtni razstavi poteče nepreklicno dne 15. junija! Ne zamudite prilike ln se takoj prijavite! Narodno gledališče. Repertoar: Sreda, 14. junija: »Jakob Ruda«. C. Četrtek, 15. junija: Druga javna produkcija dramatične šole pri polovičnih dramskih cenah. Zvečer ob 20. uri »Ca-ričine Amaconke«. Izv. Petek, 16. junija: Zaprto. Sobota, 17. junija: »Prodana nevesta«. IzV. Kultura in umetnost x »Soča«, 5. štev. Glasilo oanladine anektiranega ozemlja v Marilx>ru. O-tresimo se že enkrat neumne misli, da so dijaški listi, četudi mnogokrat tajni, malovredne stva-ri in -da smemo zato, ker ostanejo med nami, priobčevali tudi manj vredne stvari. V začetku je navadno tako. V Mariboru je začelo dijaštvo izdajati več svojih glasil. Eno mod njimi je tudi »Soča«. Pravega u-redništva ta list nima. Zato »se ni Čuditi, da pridejo v list stvari brez vrednosti, ki splošno vrednost Lista zeio vržejo. Namen dijaškega -lista je, da se v njem urijo mlade sile v pesništvu in -prozi. Jasno 'je torej, da tako suhi potopisi, kakor je na pr. Bel-tfamov: »Od Sinja, do Bugojna« ne sodijo v dijaški list.. Tudi društvene vesti so nekaj neokusnega za dijaški list. Javkanje po domovini in -ponavljanje starih fraz nima nobene vrednosti in je k večjemu snov za -šolsko nalogo. Izv-zeti so seveda res lepi sestavki, kakor je na pr. Jadvigova »Domovina«. Kar moramo posebno grajati, je, dia se uredništvu ne briga za pravopis.. Kako hočemo dobiti letp jezik, če ga ne bomo čistili mi mladi! Stari ga gotovo ne bodo, ker so konservativni povsod, in najbolj še v tem oziru. Vzemimo samo zadnjo številko. Nqpuk je mnogo, kakor tudi v drugih dijaških listih. Katere je zakrivil tiskarski škrat, se pozna takoj Zal ,pa .ni najti mnogo tiskarskih pogreškov. Največ pravopisnih napak sem našel v Beltramovem spisu »Bugojno Banjaluka,« Niti lastnih imen ne »na sklanjati (v Bugojnu). Naj navedem še nekaj' takih evetk: se podam.., po stopnjicah.., vsled.., črni dim (nedol. obl.), Vel. Gospojna (Breznik) -ravno.., Pri 7. km—skem.., kolegu.., celi dan.., »Tapeta« se jim zdi lepša od preproge. Najbolj kvarijo list pesmi. Najlepša je »Na Krhsu«(Ju-rislav). Za njo je izmed slabih najboljša »Prevara«. »Kako dolgo še!« je že tolihrat premleta -stvar. Lelina »Zgodba o mladem Ivanu« je še dober spis, sploh najboljši, kar jih je bilo do sedaj v »Soči«. »Roža -raste na vrtu« je malo mitična, a dobra. Dimitrijev kaže s svojo sličico »Kako pač čas mine!« lep talent. Od -njega lahko pričakujemo še ■mnogo. Jožov »Intenieur« je tudi dober, košček. Vse ostalo jč slama brez •zrna. Kdor je dovolil, da se priobči -»Eden med mnogimi«, ima zelo slab okus. Od 'Primorcev smo pričakovali več in ,to « 'pravico. »Soči« se vidi, da izhaja brez zaprek, dočim se »Utrinki« in »Hermes« 'bojujeta za obstoj. Kaka -razlika pa jo na pr. med »Utrinki« in »Sočo«! Tovariši! Vzemite si k srcu moje besede in izvolite si urednika, ki bo kos svoji nalogi! A. M. x »Nova Evropa« in slovensko vprašanje! V 5. številki »Nove Evrope« otvarja uredništvo razpravo o slovenskem vprašanju. Gre. predvsem za ■vprašanje: Ali smo Slovenci eno s t-Srbi in Hrvati! Da so Srbi in Hrvati jeno:, o tem mi nobenega dvoma, »-tudi 6e liho ogromen del Hirvatske prešel v naj-ostudnejšo opozicijo proti državi«, a pri Slovencih je vprašanje že bolj komplicirano, ker gre zq- to, ali bomo imeli v državii dva enakopravna (splošna, državna) književna jezika ali pa samo enega. Vprašanje Ibo posebno akutno v trenutku, ko nastopi sporazum med Srbi im. Hrvati. Zato ga je treba tretirati objektivno, znanstveno in vsestransko. Sicer se pr-i nas često nagledal, da je treba ta problem prepustiti razvoju.« To je pa le izgovor, iki nas vodi v še večjo nejasno-st in zmedo. — »Nova Evropa« -bo izdala več zvezkov, posvečenih temu yprašamj-u. Kot prvi prispevek objavlja razpravo našega slavista g. prof. dr. Murka: »Slovena-čki književni jezik«. G. Murko je za to, da slovenski književni jezik ostane im da imej Jugoslavija dva enakopravna državna jezika: srbohrvatsikega m slovenskega. — Dalje prinaša »Nova Evropa« dva dobra članka o genovski konferenci. »Nova Evropa« izhaja 3-krat mesečno in sicer vsakega 1., 11. in 21. v mesecu. Naročnina za eno knjigo iznaša 40 din. Naroča se v Zagrebu, Proradovičev trg št. 9. Sokolstvo. o Okrožni zlet Mariborskega Sok. okrožja v Ruše se vrši v nedeljo, 18. t. m. Spored: Ob 14. uri obhod. Ob 15. uri pričetek javne telovadbo s temile točkami: 1. člani — savezno proste vaje, 2. članice — savezno proste, 3. moški naraščaj — savezno proste, 4. ženski naraščaj — savezue prosto, 5. elani in članico — župne proste, 6. orodna telovadba. — Kor jo za. goste iz Maribora oskrblen poseben, vlak (odhod s koroškega kolodvora ob 13.30, povratek iz Ruš ob 21. uri), jo obisk »taroslavne narodno trdnjavo Ruš vsakomur lahko mogoč. o Okrožni sokolski zlet v Prevaljah e no 18. t. m. je velikega pomena za to obmejno točko naše države. Pozivamo Sorolstvo zlasti iz Dravograda, Slov. Gradca, Mute in Marenborka, da so častno odzove narodni svoji dolžnosti flapram našim Korošcem, enako pa tudi drugo narodno občinstvo iz celo Dravsko dolino. j —o— PRVI 'JUG OSLO VENSKI VSESO- KOkSKI ZLET v LJUBLJANI. ... o Zletni znak. Poživljamo bratska društva, da čim,preje naroČe za udeležile zleta zlot no znake. Cena zletnemu ®jnakii 20 Din. Z zletnim znakom ima elan pravico do prostega skupnega prenočišča, do prostega vstopa na telovadišče, v razstavo in muzej. Vsak član in vsak članica, ki ima znak je zavarovana za dobo zleta, in sicer za slučaj smrti za 10.000 bk. in zn slučaj trajno delanezmožnosti 20.000 Din. To zavarovanje velja za nezgodo pri telovadbi na'telovadišču, kakor tudi med Vožnjo na zlet in nazaj. Za to zavarovalnino plača vsak član 1 Din. 50 p, ta. sicer zajedno z zneskom za zletni znak. Vsako društvo mora vsled tega ■Poslati Savezu točen seznam onih, ki narocjjo znak, da dobe v slučaju nesreče odškodnino. Navedene zneske mora vplačati vsak posameznik pri svojem društvu. o kletni odbor ima sejo vsak ponde-Ijck ob 8. uri zvečer v prostorih JSS. i osebna vabila so no bodo razpošiljala. — o /t d i a v s. v oni odsek' »TSS ima selo Vsak petek ob 6. uri zvečer v prostorih JSS. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. o Starešinstvo JSS ima s0j0 VFak netek ob 8. uri zvečer v .prostorih JSS. Posebna vabila se no bodo razpošiljala. — . v o Prodajni prostori na telovadišču ksesokolskega zletp. Na telovadišču bo oddano večjo število prodajnih prostorov v velikosti 4x5 m. Ti prostori bodo odprti za občinstvo od jutra do zaključka telovadbo, t. j. ob 6. do 20. ure. Interesentjo so opozarjajo, da vložijo oferte glede najema prostora najkasneje do 1. julija 1922. na naslov: I. ju-goslov. vsesokolski zlet 1922., finančni odsek. Posamezna tvrdka oforira tudi lahko za več prostorov. Finančni odsekani zavezan oddati prostorov, najvišjim ponudnikom. Event. potrebne informacijo so dobe v pisarni JSS v jjubljani. Narodni dom. Ssort. : Danes 15. t. m. tekmuje ob. 9. uri drugi naraščaj »Maribora« z drugim naraščajem »Ranida«, ob pol 11. uri pa Prvi naraščaj »Maribora« z prvim naraščajem MAK. Igra se na prostoru 'Maribora«. Vstopnina prosta. : Maribor IT.: MAK II. Rezervi obeh klubov igrata danes, v četrtek, ob IG. hli Prijateljsko tekmo. Sodnik gosp. Nemec. ■: ISSK »Maribor« tekmuje v nedeljo 18. t. m. v Ljubljani z prvakom Slovenije SK Ilirija. Če so »Maribor« Povzpne do svojo popolno forme niso sključena iznenadenja. : Kodanj: Češkoslovaški: Danska 3:0 Porotno sodišče. Maribor, 12. junija, V tajni razpravi sta se zagovarjala danes še Peter Šipek in Franc Vavpotič radi hudodelstva posilstva. Šipek je bil oproščen, Vavpotič pa je bil obsojen na 14 mesecev težko ječe. —o— Maribor, 13. junija, Antonija Zor jan, s katero so tokrat že tretjič bavi porotno sodišče, je bila danes po dolgotrajni razpravi obsojena. Na zatožni klopi je sedel tudi njen oče, Franc Hvalič, ki je pri prvi obravnavi zvalil vso krivdo na svojo hčerko. Obtožnica ju dolži, da sta dne 11. oktobra 1. 1. v prepiru ubila moža današnje obtoženke, Franca Zarjama v Lastomercih. Obtoženca valita krivdo drug na dragega ter se tako raedsel)oj-no obtežujota. Desetletna rejenka obtoženca, Marjeta Špilak, ki jo pri prejšnji razpravi izpovedala v prid obtoženca, jo v poznejši preiskavi svojo izpoved večkrat izpromenila. Pri današnjem zaslišanju je tudi sprva trdila, da je bil oče v hiši, mati to je obtoženka pa je udarila moža s topori-ščem motike po glavi, ona sama pa je stala na hišnem pragu. Ko ji je predsednik predočil, da s hišnega praga no more videti na kraj poboja ter jo opomnil, da je laž velik grob, je jokajo priznala, »da tega ne bo več storila« tor da jo je oče k temu silil, sicer bo »bita«. Tudi ostale priče so izpovedale za obtožence zelo obtežilno. 01) 12. uri jo bilo dokazovanje končano tor razprava prekinjena do 15. uro. Hvaliča je državni pravdnih' razen tega obtožil še radi krivega pričanja in napeljevanja h krivemu pričevanju. Na podlagi krivdoreka porotnikov sta bila obsojena in sicer: Franc Hvalič na 18 mesecev. Marija Zorjan pa na 10 mesecev težke ječe poostrene s postom in trdim ležiščem na mesec. V kazen se 'všteje preiskovalni zapor, tako da ima Zorjanova odsedeti še nekaj čez en mesec. Razpravo je vodil v. d. s. s. Ravnihar, obtožence pa sta zagovarjala dr. Štor in dr. Pipus. Različna ljubezen, 24 letna Katarina Lugert je. imela vedno veliko srce. V začetku jo svojo ljubezen posvetila kokošim in zajcem, pozneje pa, ko ji je ta »kšeft« premalo nesel, je začela loviti moške. Obtožnica pravi, da jo novsod. kjer se je pokazala, obiskala tuje knrnike in jih po možnosti izpraznila. Nakradena kokoši je nosila v Maribor, kjer jih je na trgu pradeda, izkupiček pa seveda zapravila. Ce jo jc med potom v mesto srečala še kJTka koko,-tajen, se jo jo seveda takoj »usmilila« in jo vzela, seboj. Drzno tatico jo roka pravico zantian iskala, ker je »noč. in dan« spreminjala svoje bivališče. Bodisi, da. je ta kupčiji premalo nesla ali pa jo že izpraznila. vso kurnike, kratkomnlo, opustila je ta »kšeft,« ter začela loviti moške. Marca meseca sc je seznanile, na tukajšnjem glavnem kolodvoru z vinskim trgovcem Štefanom A moškem ter 'mn ponudila svojo družbo. Ko sta se v gostilni najprej okrepčala, je šel Arnošdk v banko no denar, potem pa sta obbkala še par kavarn in 5 slaščičarn, na to pa že dopoldne legla, v hotelu »Stara ni vam a« k počitku. Popoldne sta po obodu šla zopet počivat. Ar-nošek je pri tem zadremal, Katica Lugert- ali kakor so je Arnošeku predstavila, 'Katica Lorber pa mu je med tem izmaknila iz suknjo 51.198 K. Ko se je Arnošek med tem zbudil, mu je ona tožila, da jo »grize«, radi česar mora večkrat na stran. Kmalu na to je zopet zapustila sobo in se ni več vrnila. Arnošek je Jemala na to zapazil, da jo s Katico izginil tudi Ves njegov denar ter je javil zadevo policiji. Katica pa je med tem dobro živela. Najprej je šla na Tezno k svoji prijateljici Mici, katere pa sodišče ni moglo nikjer najti. Drugi dan se je oglasila na Studencih1 pri neki Mariji Plečko ter povabila vso 'družbo, ki jo je tam našla, v Limbuš, kjer je plačala za vse obed in pijačo. Na.zaj gredo so se u-stavill še v par gostnlpab.; kjer'je tekla žlahtna kapljica.z mize. Tej družbi je Ha ’ae nrodala svinje, Naročila si jo pri nekem čevljarju par novih čevljev in kupila tudi novo obl oko. Čez noč je ostala pri Plečkovi, drago jutro pa jo je že imela roka pravico. V začetku je vse tajila, ko pa so .našli za nekim zabojem še preostali znesek' 45.841 K, je tatvino skesano priznala. Kor se je radi kokoši že enkrat zagovarjala in bo prejela za to od rednega sodišča zasluženo plačilo, je bila samo radi tatvine denarja obsojana na eno leto težke ječe, v katero so ji vračuna tudi preiskovalni zapor. Kazen jo sprejela in se na koncu porotnikom še prav lepo zahvalila. Obtoženko je zagovarjal dr. Jan, —o— Maribor, 14. junija. GLoci umorili lastnega očeta. Grozen zločin, ki se je odigral dne 19. marca t. 1. v Bodoncih v Prekmurju, je končal pred današnjo poroto. Na zatožni klopi sodita razen 23-letncga zeta Janeza Verona lastni hčerki u-raorjenega, 17-letria Frančiška Mak ur in 19-letna Terezija Veren. Radi neznatnega vzroka so ti trije izvršili grozen zločin — umor lastnega očeta. Po večerji krog pol 20. ure jo oče, 52-le(ni Miha-Veren, posestnik v Bodoncih rekel svojemu zetu in hčerkam, da bo moral prodati nekaj sena, ker rabi za gospodarstvo denar. Kor so se otroci temu protivili, je nastal mod njimi prepir, med katerim je oče vzel v roke sekiro in mahal z njo po zraku. V tem trenutku so ga,današnji obtoženci napadli s koli in ga podrli na tla. Ko so ga z udarci žo popolnoma omamili, je zaklicala mlajša liči: »Dajmo starega obesiti!« In res so sklep takoj izvršili. So živemu očetu so dali vrv okoli vratu. Oče, ki so jo med tem zopet zavddcl, je še žalosten zaklical: »Otroci! Vedno sem vas zagovarjal, vzgojil sem vas, sedaj pa mi dajete vrv na vrat!« Toda vse to pozverinje-niH otrok ni ganilo. Hladnokrvno so vrv zadrgnili in očeta držali, da ni mogel več kričati. Da svoje bestijalno dejanje zakrijejo, so žo mrtvega očeta umili, ga'preoblekli in odnesli v klet, kjer so ga nato obesili. Ko so poskrili svojo morilno orodje, so ^šli k sosedu, kjer so ostali do 3. ure zjutraj. Ko so so potem zopet vrnili, so prihiteli na-,, zaj k sosedu, češ, <6če se je obesil. Prepovedovali so, da se jo začel oče zvečer z njimi prepirati. Da pa se izognejo prepiru, so odšli k’ sosedu. Na to so obvestili še orožništvo. Ko je službujoči orožnik pregledni obešenega in zapazil krvave pego na glavi, se mu je takoj vzbudil,sum ter je aretiral Janeza Verena, in zaslišal tudi obe hčerki. Skraja so vsi trdovratno tajili. Pri preiskavi so našli skrite drogo in pod ognjiščem okrvavljeno sekiro, kar je vso izdalo. Sum je potrdil tudi mnenje zdravnikov, ki so neoporečno dognali, da je bil umorjeni najprej omamljen z udarci, nato na. šr- le zadavljen in obešen. Jonoz Veren je tekom preiskave tudi izpovedal, da sta ga hčerki tudi prej že večkrat nagovarjali, naj starega stran spravi. Umorjeni Miha Mukat je bil svoj čas precej zapravljiv ter jo baje zn,nravi! polovico svojega premoženja. V splošnmn pa ga slikajo kot dobrodušnega, in veselga moža. Pol uro pred svojim žalostnim koncem jo še igral na harmoniko in pel zraven poskočno pesmi. Ni si mislil, da gode samemu, sebi posmrtnico. ToKom razprave sta skušali sestri rešiti, soobtoženca, češ, da je on šele potem prišel zraven, Ko je bil oče že mrtev. To pa nasprotuje izpovedi zve-dencev, ki so ugotovili na roki obtoženca rane, ki mn jih je zndjal oče, ko so jo na tleh ležeč branil.. Okrvavljeni so bili tudi trije drogi, torej so ga napadli vsi trije. Sumljivo je tudi pismo, ki ga je pisal obtoženec soobtoženima, naj ga »spravita ven«. Porotniki so glavno vprašanje na umor potrdili, vsled česar so bili obsojeni: zakonska Janez in Terezija Vernn (ki je pred T4 dnevi dopolnila 20. leto,) na smrtna vešaliH, in sicer tako, da bo justificira-na najprej žena, potem pa njen mož. Frančiška Mailcari je bila obsojena vsled mlndoletnostl na 15 let težke joče. Razpravo je vodil v. d. sodni svet. Sterzor. Vsi obsojeni so kazen sprejeli pc’\oT'Dn1v,mlrno Sti brezčutno, d' buVH Hm tam- Tci.n- a'rftrrn tocih'!; " '"dir* Pretrgana pesem, Poljski spuala Ellza Orzeszkowa, Prevel Vinko Albič, (