JUTRA BrUning In Curtfus v Londonu NEMŠKA DRŽAVNIKA KOT GOSTA MACDONALDA. — RAZGOVORI, KI SE VRŠE SPORAZUMNO S FRANCIJO, BCDO POVSEM NEOBVEZNI. LONDON, 5. junija. Prihod nemškega državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v London pričakujejo za danes popoldne ob 15. Angleški tisk javlja, da se na gradu Che-quers, kjer bosta nemška državnika gosta angleškega predsednika vlade, ne •bodo vršila nlkakšna politična pogajanja, ^mpak da bodo samo podrobno izmenjane misli in da bodo razgovori povsem informativni. Splošno pričakujejo, da bo ; i tej priliki načeto tudi vprašanje izrecno težavnega finančnega položaja Nemčije in revizije reparacijskih plačil, rudi se bo govorilo o razarožitvenem Problemu. Ni izključeno, da bo pritegne-nih v razpravo še nekaj drugih aktual-R:ii problemov. »Times« naglaša, da sta bila oba nemška državnika povabljena v Chequcrs po Premirje u Rimu RIM, 5. junija. Veliki fašistični svet je v svoji seji minolo sredo razpravljal o sporu, ki je nastal a Vatikanom. Ugotovil je, da so posamezni sektorji Katoliške akcije nastopali pod tp kriii-kp politično proti fašizmu. Direktor!! je sklenil pozvati vse svoje organizacije, da usmerijo vse $yoje delo na obrambo fašistične revolucije, ki jo morajo braniti prot! vsakomur in za vsako ceno. Vendar je pa med italijansko vlado In Vatikanom ?.e prišlo do pogajanj In do zbližanja. Pripravlja se pogodba, na podlagi katere bo papež Katoliško akcijo formiral v čisto cerkveno akcijo ln ji dal za voditelje same škofe, izločeni pa bodo vsi. ki so bili poprej kedaj med voditelji bivše klerikalne stranke ali pa so se udejstvovali v protifašistični propagandi. V tej obliki bo italijanska vlada Katoliško akcijo zopet pripustila. Grandi a zunanji ppiltifci RIM, S. junija. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je imel daljši ekspoze zunanji minister Grandi. Posebno obširno se je pečal s sovietsko-itali-Janškimi odnošaji in podčrtaval ugodnosti, ki jih ima Italijanska Industrij^ od sodelovanja % Rusijo. Rusija kupi sedaj mesečno v Inozemstvu ?a milijardo lir raznih proizvodov ter J?eli predvsem sodelovanja z vsem svetom, kar je povda-ril tudi Litvinpv pri zasečjaniH evropske komisije, Nato s§,je pečal Grandi z vprašanjem sporazumu s francosko vlado in da so vesti, kakor da je to kak sestanek proti tretjemu, neutemeljene. Britanski državniki so se radi zemljepisne lege Anglije na svojih potovanjih v Ženevi vedno ustavljali v Parizu in stopali s francoskimi službenimi krogi v ožje stike. Sedaj se hočejo podrobneje razgovoriti tudi z nemškimi ministri, da v neprisiljenem razgovoru razpravljajo in zavzamejo stališče o aktualnih problemih. List pravi dalje, da 2e dejstvo, da nemških ministrov ne spremila štab strokovnjakov, govori za to, da ni pričakovati nobenih sklepov v Chequersu in da tudi raznih na8etih vprašanj ne bodo do podrobnosti razpravljali. Pa četudi ne bo prišlo do kakih odločitev, je vendar pričakovati od tega sestanka ministrov mnogo pozitivnega. pomorskega sporazuma med Francijo, Italijo in Anglijo, ki je postal zaenkrat neizvršljiv, ker se je pokazalo, da ga Francija drugače razlaga kot ostali dve pogodbeni stranki. Pričakovati pa je, da se bo posrečilo najti kompromisno rešitev ter končno le urediti to pereče vprašanje še pred sklicanjem splošne razoro-Sitvene konference leta 1933. V vprašanju carinske unije med Avstrijo in Nemčijo je rimska vlada sporočila obema prizadetima vladama, da ne more odobravati njunega postopanja, kljub svoji najboljši volj! in da si pridržuje vse pravice za nadaljnje korake. V tem smislu je tudi razumeti pristanek Italije na angleški predlog, naj se sestane leta 1922 sestavljeni kontrolni odsek, ki bo prouči! stanje avstrijskih državnih financ. Francosko-rusko zbližanje? BERLIN, 5. junija. Nemški tisk še vedno razpravlja o mogočnosti tesnejšega sodelovanja med sovjetsko Rusijo in Francijo. Podlaga za tako sodelovanje bj bila rusko-francoska pogodba p nenapadanju, radi katere sq se vršila posvetovanja med zastopniki obeh držav že pred zadnjim zasedanjem Sveta Društva nabodov. Po podpisu nenapadalne pogodbe *>! se vršila nadaljnja pogajanja, ki bi uredila celo vrsto spornih vprašanj med obema državama. Nemški listi vidijo v ‘eh posrajaniih željo francoske diplomacije, Izločiti Rusijo iz strogo protifranco-skili nemških in italijanskih zunanjepolitičnih kombinacij. Slovanske narodne manjšine na Madžarskem Prav v ggdojjh dneh so priredili rnad-Hrski šovinisti v Budimpešti npve ma-We?tacije, katerU? S£ s$ udeležili tudi tamkaj živeči Italijani, Eden i*med teh fašistov je eelo tudi govprij, Kakor vedno doslej,' tako se je tudi tokrat zatrjevalo, cjaje bil* madžarskemu narodu Storjena strahovita krivica in da v Evropi in sploh pa svetu ne bo prej miru, dokler se to ne popravi. Kako si to »popravljanje« zamišljajo, je dovofjiafnano. Tu in tam sicer pravijo, da hočejo nazaj samo ona ozemlja, na katerih žive Madžari, v resnici pa je njihov končni cilj zopetna restitucija nekdanje krone sv. |tef3n3, obnovitev takozvanega »madžarskega glpbusa« z meiami na Karpatih, Transilvanskih alpah, Donavi, Dravi, ^Hfcnjci in Litvi. Ako vprašanje Ozemlja, na katerem je ?Ifldžarskj živelj korjipaktno naseljen, ob-jektiYpo pfemotrimo, vidimo, da segajo Ismo v obmejnem pasu v češkoslovaško in delopia v Romuniji ter le raztr-Sftno tudi v Jugoslavijo- Pa še tod sp se Madžari zasidrali šele v zadnjih dveh Itoletjlh, In sicer deloma tako, da so se l|a priseli]!, kakor n. pr. v Vojvodino, Prekmurje itd. ali pa da so pomadžarili Prvotno slovansko ter romunsko prebivalstvo, Najlepši zgied, kakšne namene so Madžari Imeli s svojimi manjšinami, nam je prav naselbina takozvanih 'Sekler-jev na vzhodu Transilvanije. Da bi Romune na Ogrskem oddelili od onih v Prejšnji svobodni Romuniji, so vzdolž mejo pod Transilvanskimi alpami kolonizirali svo.e ljudi na ozemlju, ki je večje, kakor je bila naša bivša mariborska oblast. I rav tako pa je tudi vsa sedanja madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji bi'a umetno kolonizirana. Tako so tedaj Madžari do poraza leta 1918, postopali s svojimi narodnimi manjšinami in nrav nič bolJSe ne postopajo danes z onimi, ki so ostale v njihovih novih me;ah. Dovolj ie, da samo primerjamo. kako postopalo s svojimi Slovani: Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rugi |n Cehi, In kako postopamo mi Jugoslovani in Čebos'a*pki z njimi, odnosno njihovimi rojaki v svojih dveh državah. Tako na češkoslovaškem kakor tudi v Jugoslaviji imajo Madžari absolutno vse manjšinske pravico: šole, organizacije, cerkve, 8as poiin«m ifk. »* v Ljubljani it. 11.400 me»B6no DrBi*m»n v upravi «li po P» T’a je pok,jcal fe5e. priredilo društvo meseca avgusta še en tak tečaj v .Ljutomeru, Houice iz Konjic V seznamu letovišč nismo našli naše- valno postajo, ki je prepeljala mladega ranjenca v bolnico. S sekiro nad oboževalca svoje hčerke* Snoči se je odigral v poznih nočnih urah v Krčevini na pragu dr. Glančniko- ga .rga. Ni prav, da se j. to merodain, =v, Id po; faktorji niso pobrigali, kajti naš trg se lahko uspešno meri v lepoti, znamenitosti in privlačnosti z marsikaterim krajem, ki 'je nroglašen za letovišče. Ima tudi vse zahtevane naprave, ki so bile stavljene kot pogoj. Ze pred vojno je bi- 1 ' 'l PWg° nnlPtfprevP?°micev iz Padel S Sekir0* Vnel Se je kr9!"Ck 'n 0Ster lo pri nas vsako poletje več tujcev iz | u_. _____Tomaži* Taužu Gradca in celo iz Dunaja, ki so vsi bili y.«uwi m «. p” I dve rani, 3 do 4 cm dolgi, pod levim zadavljeni nad lepoto okohce Konjic. ro - . boj, v katerem je zadal Tomažič Teulu dve rani, 3 do 4 cm dolgi, pod levim očesom. Teuž pa se je napadalcu odlo- prevratu se je za razvoj tujskegaP«j- 5no postavil po robu in mu ves oblit s še celo Olepse- . rr-,1 cpkim k-nto-,-. „n.»npie meta silno malo storilo, še ceio 1 krvjo' iztrgal sekiro, katero je pozneje valno društvo se je razpustilo,:ker trza- jzro5i] policiji< Po prijavi pa poUcij} je n. nkrv imeH nrhevania za to orgaiuzavi i - „j?.i __ k* 'ritem" časuS posta vila svoji postojan- mož njegovi hčerki gospej Tilki, da ko na Plpcku • tu se je pokazalo, kako S1 ga le Ponovno opozarjal, naj pusti nje KO na rlesKU j tu se je v ’ . . . eovo b*pr nri mir., Oh npki taki nrill podstrešju da bo omogočeno prenočeva- «a Posestva v Krčevini, ter je spričo te-nje večjemu števtlu turistov, 10,3 ffrn5nin ege okrožja. V Dravinjski dolini vodi tvori pripravo za politično združitev, po-Sokolstvo težko borb* za vsakega člana stalo zopet bolj aktualno. Kdor se zanl stal usoden. Teuž Alojzij, delavec, stanujoč v Vinarski ulici, je spremljal namreč okoli 22. ure gospo Tilko N., vdovo iz Krčevine, proti njenemu domu. Ko sta dospela na dom gospe Neratove, je skočil pred Teuža Tomažič Ignac in ga na- m niso imeli umevanja za to I Teuž odšel na rešilni oddelek, kjer so jo, kar je jako čudno, ker se po aruguu |..... ___. .---,. . . „ . r-Z»itoto “draStva Edini na- ™ mni izprali ter ga obvezali. Pri za- predek moren» zaznaniovati z ustano-1 ,1= »h*jl TomažiC, daje na- predek moremo zaznamova., . .. v padel Teuža, ker ie ta dvoril kot poro-vitvijo planinske podružnice, ki je potrebna je bila ta koča. Zlasti po zimi je sovo hčer pri miru. Ob neki taki prili-hila v«i» nn'na smučarjev. Podružnica kl mu je tudi zagrozil, da ga bo s seki- bila vedno po’na smučarjev. , x. . , , .._ namerava še letos napraviti dve sobi na | ro, čim prestopi mejo dr. bančnikove- ga sedaj samo izvršil svojo grožnjo. Dravinisko Sokolsko okrožle priredi I Vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo dne 21. t. m. okrožni zlet v Konjicah, ki J je tekom zadnjega čaša z akcijo za čase ga udeleže vsa društva in čete iz ce- rinsko zvezo med obema državama, ki se mora boriti, ker nasprotniki odgovar- ma za pravno, politično in gospodarsko jajo zlasti mladeniče, naj ne pristopijo v st. an tega vprašahjai, si mora vsekakor Sokolske vrste, ampak jih organizirajo orečitati knjižico »Uber die deutsch-po vseh mogočih svojih društvih, ki jih osterreichische AnschluB- und uber die hvalijo po časopisih, da so edina, ki da- Kriegsschuldfrage« g. vlad. svetnika Em. jejo mladini pravilno vzgojo. Ta zlet Liieka, ki jo dobite za Din 15 v mari- mora pokazati napredek Sokolstva v te- borski podružnici Tiskovne zadruge, Ale-kočem letu, nasprotnikom pa dokazati, kiandrova 13. da so vsi napori za uničenjem sokolske ideje brezuspešni. Kaj vse zmore Odol! Odol lahko stori več nego da samo čisti zobe in jih ohranja zdrave in bele. On jih očuva tudi gnitja, čisti in osvežu- Tovarnlške cene , ^ dežnikov, solnčnikov, aktovk in palic ie cela usta, ohranja zobno meso zdravo radi preselitve. Favai, Gosposka ul. 15. >n «a ču.va pred Prevelikim omehčanjem. Srečke za I. razred 22. kola so prispele v upravo »Jutra« In »Večernlka« Mariboru, Aleksandrova c. 13. Valile« kavarn« Sobota S Plesna tekma: Roins veselic**: Kabaret sobota 0 Vciikq kaverna Sapi daje čudovit vorij. Vsled svoje posebne lastnosti, ki jo Ima le Odol, pro-nikne s svojimi antiseptičnimi elementi v sluznice cele ustne votline ter jih po cele ure varuje pred nevarnimi učinki bakterij ter pred vsemi procesi kisanja, ki — ako se ne uporabljajo varnostna Nekaj Pfccardovih pred' hodnikov BALONI IN LETALA V VIŠINAH STRATOSFERE. Neštevilno avijatikov in planincev je že poskušalo povzpeti se v višine, kjer ie radi redčine zraka dihanje otežkočeiu). Do višine Mont Blanca je kisik v zraku že zadostoval za dihanje, čim pa se pride v višine nad 6.000 m, preti opasnost, da se zaduši človek in vsako zemeljsko bitje. Bili so pač izjemni slučaji, ko so Poedini mogli vzdržati v znatno večji 'džmi. Tako je dr. Schleim 5. julija 1905. brez umetnega dovajanja kisika prišel do ^iue 7800 m. Angleška balonska letalca “feisher in Coxwell sta 5. septembra 1860, skušala doseči celo višino 11.377 Pri 5.000, m so se pričele težkoče v dihanju. Ko je barometer od normalnih 1°° tnm padel na 247, kar odgovarja vi-s*ni 8840 m, so letalcema odpovedali nju-ni udi in sta padla v nezavest, iz katere fta se prebudila šele, ko se je spustil ba-lon dokaj nizko. Šele dvojici nemških Znanstvenikov, Bersonu in Syringu, se ie Posrečilo, da sta se po dolgotrajnih ^rbnih pripravah dne 31. julija 1901. z ;*atoiiom, ki je obsega! 8400 kubičnih me-J°V’ izpela v višino 9150 m. Njun re-?rd je ostal celo četrtstoletje nedotak-in šele v zadnjih letih je bil potol-j6#. Leta 1928. se je Amerikanec Gray “vtenil z balonom v višino 12.945 m. V Zadnjem času so počeli aeroplani uspešno tekmovati z baloni, ker je uspelo motorje zaščititi proti vplivu hladnega in razredčenega zraka v višjih plasteh. Vilinski rekord je dosegel Junkersov avi-jatik Neuenhofen 28. maja 1929. z 12.739 ki ga je pa kasneje potolkel ameriški avijatik Souček z 13.157 m. Glasom dosedanjih vesti je balon prof. Piccarda, ki obsega 14.000 kubičnih metrov, dosegel višino 16.000 metrov. Bil je napolnjen z vodikom samo do šestine svojega volumena. Do višine 14.000 metrov se je balon dvigal vsled širjenja plina v vedno redkejšem zraku. Nadaljnje vzpenjanje v stratosfero je bilo doseženo z odmetavanjem balasta. Zračni pritisk, ki v višini 10.000 metrov znaša še vedno 200 mm, bi pri višini 20.000 m padel na 40 mm. V višini 50 kilometrov bi živo srebro v barometru padlo pod 1 mm. S kisikovimi aparati si v stratosferi ne moreš pomagati. Zato se je prof. Piccard s svojim asistentom Kipferjem zaprl v hermetično zatvorjeno gondolo. Na podoben način bodo v bodoče z raketo drveli skozi zrakaprazni vsemir in se tako obvarovali pred zadušenjem. Doslej so mali baloni za registriranje brez posadk plavali v višini med 15.000 in 30.000 metri. Z njihovo pomočjo so bili doseženi zanimivi rezultati v proučevanju zračnih struj in širjenja svetlobnih žarkov ter ostalih kozmičnih pojavov. Ti rezultati so imeli tudi velik praktičen pomen. Tokrat pa se je prvič v zgodovini človeštva živ človek, ki je stavil na kocko svoje življenje, povzpel v višine, kamor so doslej prispeli samo takšni mali baloni. Prof. Piccard, ki so ga vsled njegovih dolgotrajnih priprav in fantastičnih načrtov že skoro začeli smatrati za komično figuro in Don Quijota, se je nenadoma spremenil v smelega osvojalca novega sveta. Njegov uspeh je pa tem značilnejši, ker ne gre za vrtoglavo pustolovščino, ampak za skrbno in znanstveno pedantično pripravljeno podjetje. Duorno žalouanje pri Culukafrih Culukafri v Natalu imajo dvomesečno d -no žalost, ker jim je umrl najvišji Poglavar Mgan Geuze, »stoletni vla-^w«. Polnih sto let sicer culukafrski po-**Var ni dosegel, vendar mu pa ni mno-*° manjkalo do njih. Vest o njegovi ?%ii je privabila k pogrebu nad 4000 ^lukafrov iz vseh delov Natala. Žalob-slavnosti so -: pričele ob sveti reki, y kateri so se morali najprej vsi udeleženci pogreba skopati. Tedaj je bila po-t "na. Mnogo pe”. ;? volov so pojedli 'h znatno množino kafrskeg.. piva izpili >o končani pojedini so poiskali posebno mesto in izkopali grob, pri če-totr je vse nadzoroval poglavarjev sin, pkorožen z očetovim orožjem. Poglavarjevo truplo so zavile žene v volovsko kozo in je spustile v grob. »Državno uniformo« in sulice umrlega so položili poleg groba, nakar so bojevniki izvedli »defiliranje«. Bilo je to zadnje počaščena, izkazano umrlemu poglavarju. Po _ reteku dvomesečne žalosti bo nova pojedina, ki bo poseben del slavnosti, združene z oficijelnern ustoličenjem novega poglavarja, v katerega no po veri Culu-kafrov stopil tekom dveh mescev duh umrlega. Houo čudo tehnike u Rmeriki Amerikanec v svoji praktičnosti ne pozna mej, in kar le more izkoristiti, mora dobiti obliko, ki garantira največjo rentabilnost. Kaj briga Amerikance sentimentalnost, kaj pojmi o estetiki, ukusu in Podobno. Tudi jim le malokedaj imponi-rajo prirodne lepote in prirodna čuda. Tako se sedaj zopet pripravljajo, da korigirajo prirodo. V Koloradu je nekoč bilo jezero med skalovjem. Tekom milijonov let pa si je voda izglodala novo pot in korito. Sedaj hoče ameriška tehnika izvesti novo delo: tekom 6 do 7 let hoče med pusto skalovje te preseke zabiti klin iz železnega betona in zopet ustvariti jezero, dolgo kakih 150 kilometrov, ki je v pradavnih Sasih obstojalo v tej pustinji. Načrt zgrad be obsega tudi zgradbo električne centrale in kanala. Betonski zid bo visok 30 metrov, krona na njegovem vrhu pa »o dolga 335 metrov. Električna centrala bo imela kapaciteto enega milijona konjskih si!, stalno pa bo lahko delalo 653.000 KS. Okrog zidu bo v velikem loku zgra-en kanal, dolg 320 kilometrov, in tako globok, da bodo lahko po njem plavale ladje, ki plovejo 6 metrov globoko. Po tem kanalu se bo obilica vode odvajala v pustinje južne Kalifornije. Ta.voda bo pretekla 430 kilometrov pnstinjskih tal in bo morala premagati vzpon 450 metrov, da bo mogla zopet odteči. Gradnja zidu in električne centrale bo stala krog 6 milijard dinarjev. Celo gradnjo bo dobil en podjetnik, dela bodo pričeli s tem, da bodo prodrli štiri predore, vsak po 1600 metrov dolg, skozi kompaktno gorsko pečino. Sledili bodo razni nasipi, ki bodo v slučam navala reke vodo odvajali skozi tunele in jo zadržavali, ako bi se hotela vrniti v staro korito. Za dobro napredovanje gradnje bodo morali zgraditi pomožne električne centrale, dvi gala in več železniških prog. Ker ni v bližini doslej bilo nikake naselbine, so že v oddaljenosti kakih 10 km pričeli graditi pravcato mesto. Union-Pacific-železnica pa je že položila tračnice na dolžini 42 km do te nove naselbine. Naprava bo nosila ime predsednika Hoovera in bo pravcato tehnično čudo. Spori Poraz ljubljanskega pruaka ki mariboru SK Železničar:SK Svoboda (Ljubljana) 7:0 (2:0). Na igrišču SK Železničarja se je včeraj vršila prijateljska tekma med ljubljanskim prvakom SK Svobodo in SK Železničarjem. Gosti so predvajali igro, ki nikakor ne upravičuje naslova reprezentanta ljubljanskega I. razreda. Mlade moči gostov so se sicer trudile, vendar pa niso mogle zatajiti, da se še niso pretolkle preko osnovnih pojmov nogometne igre. Od posameznih formacij je bila še najboljša krilska vrsta, ožja obramba in napad pa sta nemogoča. Domačini so bili v vsakem pogledu nadmočni in so zmago popolnoma zaslužili. Opaziti pa je bilo, da igre niso vzeli z najresnejše strani, kar je pripisovati pač nemoči nasprotnika. V moštvu je bila najslabša točka desna stran napada. Kohout in Efferl ne spadata več v prvo moštvo! Krilska vrsta in ožja obramba je zadovoljila, vendar pa ni od daleč predvajala one igre, ki smo je od njih vajeni. Goli so padli v 3. in 36. minuti v prvem polčasu in v 4., 5., 11., 16. in 42. minuti v drugem polčasu. Rezultat znova izpričuje, da sedanji ljubljanski I. razred ne doseza klubov Maribora, ki so bili povsem neupravičeno izločeni iz liginega tekmovanja. Sodil .ie g. Nemec. Sredstvo — pa za koga? V nekem graškem listu je izšel oglas s sledečim besedilom: »Rdeči nos odpravim diskretno! Pošljite v zavitku 1 šiling!« Oglasu je nasedlo več sto na svoj nos nevoljnih interesentov, nakar je dal lisjak tiskati dopisnice s sledečim' besedilom: »Pijte tako dolgo in krepko, da vam pomodri!« Čudnega kljukca, ki jena !™ način prišel do par sto šilingov, >sče policija, javnost pa kiha od veselja nad rdečimi nosovi! — Z deco je križ. . To je grdo, Marica, ko sem jaž bila majhna, nisem nikdar lagala. - Kedaj Pa si začela, mama? Strokovna definicija poljuba. - Ne vem, kaj imate vedno s tem pp-hubovanjem, gospod doktor. Kot zdravnik bi vendar morali vedeti, da. se na- ta r hi nrenašajo mase bacilov. - To je res. Toda, če se poljublja o ..jevito, morate vedeti, da vročina ba-cile uničuje. ISSK Maribor rezerva :SK Svoboda (Maribor) 7:2 (3:0). Na igrišču ISSK Maribora je včeraj rezerva okrožnega prvaka sigurno zmagala nad SK Svobodo v razmerju 7:2. SK Železničar II. mlad.:SK Jadran (Tezno) 4:1 (2:0). Tekma, ki se je odigrala včeraj predpoldne na igrišču SK Železničarja, je končala s sigurno zmago SK Železničarja. Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo. V Zagrebu je včeraj Concordla zmagala nad Gradjanskim z 2:1 (0:1). Sodil je g. Ružič (Beograd). Stanje tabele I. grupe je naslednje: 1. Gradjanski 6, 2. Concordia 5, 3. Hajduk 2, 4. Primorje 2, 5. Hašk 1 in 6. Ilirija brez točke. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Ilirija:Austria (Celovec) 3:3 (1:2). Celje: Atletik SK:SK Jadran (Ljubljana) 2:2 (1:1). Zagreb: Viktorija :Jugoslavija 2:2 (1:1). TENIS. Češkoslovaška :Italija 5:0. V tekmovanju za Davisov pokal je češkoslovaška zmagala nad Italijo s 5:0. Čehoslovaki pridejo torej v semifinale. Zagreb :Bukarešta 5:0. Včeraj se je medmestni tenis-match Zagreb :Bukarešta zaključil. Rezultati so bili naslednji: Schaffer-Kukuljevič:Bu-nea-Princ Canfacuzene 6:1, 8:6, 6:1; Schaffer:Bunea 12:10, 6:0, 9:7, 6:2. Tekmam sta prisostvovala tudi Njeg. Vel. kralj in kraljica, ki sta bila od navzoče publike burno aklamirana. Propozicije štafetnega teka skozi Maribor za prehodni pokal Anglo-Jugosl. petrolejskega d. d. Shell, ki ga prireja dne 14. junija 1931 ob 11.30 MOJLAS. Pravico udeležbe imajo vsi klubi, ki so člani kateregakoli športnega saveza, razen tega Sokolska društva in Shell klubi, s kolikor moštvi hočejo. Proge so sledeče: 1. Ljudski vrt (ISSK Maribor)— MoSko učiteljišče 260 m, 2. Moško učiteljišče—Šumarska šola 220 m, 3- Sumarska šola—Banski inepektorat 140 m, 4. Banski inšpektorat—Zrinjski trg 420 m, 5. Zrinjski trg—Kavarna Evropa 180 m, 6. Kavarna Evropa—Sodna ulica 480 m, 7. Sodna ulica—Trg svobode (cilj) 150 m, skupna dolžina proge 1.870 m. Prijave brez prijavnine je nasloviti najkasneje do 13. juniia 1931 na naslov Evgen Bergant, Maribor, Cankarjeva ulica 10. V prijavi je navesti tekače od starta do cilja vrstnim redom in označiti eventuelne rezerve. Shell pokal je prehoden in preide v trajno posest po trikrat zaporednih ali petkratnih prekidnih zmagah. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Jurija: vodja teka Evgen Bergant, zapisnikar Josip Fišer, vrhovni sodnik dr. Jettmar, sodniki Smer-delj, Leyrer, Ilovar, Vidovič, starter Kramberger, časomerilci Roglič, Leskovar, Vesnaver, Marussig, kontrole: 1. Novak, 2. Drobnič, 3. Grešak, 4. Cilenšek, 5. Šef, 6. Amon, 7. Hoschitz. — MOJLAS v Mariboru. Jutri prično velike mednarodne rokoborbe za nagrado Din 10.000, ki jih organizira ISSK Maribor. Prireditelj se ni ustrašil velikega truda in žrtev, le da nudi športnemu občinstvu Maribora zopet priložnost gledati svetovno znane altete. Večina dosedaj prijavljenih konkurentov je srednje teže, kar jamči za napete, tehnično visoko stoječe borbe. Lansko leto si je priboril prvenstvo ljubljenec občinstva, bolgarski prvak Boris Belič. Da-li bo mogel tudi letos ponoviti svoj uspeh, je veliko vprašanje; tokrat bo v areni zbrana elita evropskih šampijonov. Z napetostjo se pričakuje tudi nastop znanega zamorskega mojstra Toma Seierja, ki sl je v zadnjem času nabral lepih lovorik. Vsak dan se bodo vršili po trije boji, od teh eden do odločitve. Pričetek tekmovanj je vedno ob 20.30 uri na verandi pivovarne Union. Ker je vstopnina izredno nizka, sedeži po 15.— in 10.- Din, stojišča pa po 5.— Din, bo odziv občinstva sigurno Časten. Razpis Majdlčevega pokala za najboljše* ga plavača Dravske banovine. 1. Gospod Majdič Jože, restavrater »Grajske kleti« in restavracije v kopališču na Mariborskem otoku v Mariboru, daruje športno trofejo — pokal — za najhitrejšega plavača, člana klubov, na teritoriju LPPa o priliki plavalnega prvenstva LPPa za leto 1931., ki se vrši v Mariboru v mestnem kopališču na Mariborskem otoku. 2. Darilo preide v trajno last najhitrejšega plavača v letu 1931. 3. To darilo bo izročeno najhitrejšemu plavaču, juniorju ali seniorju, t. j. onemu, ki doseže, ne glede na kategorijo, najboljši in najhitrejši čas dneva. 4. Tekmovalca, ki doseže najboljši oziroma najhitrejši čas dneva ne glede na kategorijo in to v sorazmerju z sedanjimi svetovnimi rekordi v poedinih tekmovalnih panogah, določi komisija, ki jo bodo tvorili gg. darovatelj Majdič Jože, delegat LPPa in Savo Sancin. 5. Pokal izroči zmagovalcu po zaključenem tekmovanju osebno darovatelj sam. Plavalni tečaj na Mariborskem otoku. SSK Maraton priredi v dneh 8.—10. junija plavalni tečaj na Mariborskem otoku pod vodstvom .absolventa visoke šole za telesno vzgojo v Berlinu g. Drago Ulaga. Kako Je Abraham plačal Izaku dolg. Abraham in Izak sta potovala skozi gozd. Napadel ju je ropar in jima Je vse pobral. Pa spregovori najprej Izak: »Gospod rajberleben, dovolite. Ker sva že tako popolnoma v vaši cenjeni oblasti, ali bi ne mogel samo enkrat seči v svojo listnico?« — »Zakaj pa ne«, je zarenčal ropar in mu dal listnico. Izak jo je odprl, vzel iz nje tisočak, ga dal Abrahamu In dejal: »Abraham; dolgujem ti tisočak. Tu tl ga pred pričo vrnem«. Strahopetec. On: »Jaz bi ne imel korajže leteti v stratpsfero, kakor ta prof. Piccard.« Oria: »To že dolgo vem, du si strahopetec. Saj nimaš niti korajže, da bi se peljal z mepoj v 'vlaku na ljubljanski velesejem. Uganka. — Kaj je to: Mnogo govori, nepreste ; j g>- Hšf... = Jaz vem, to je boljševik. — Motiš se! To je moja stara! 14 dni po poroki. — Kaj pa delata vaša novoporočenca? = Čutita se zelo srečna — drug brez drugega. a H. Imeen 1} senci jezuita IsodCttliuki ihm 151 »Vaša, »vetlost,« je dejala, enkrat vas prosim milosti zapjl* »Milost zapil Prepozno je! Nimam «a več v oblasti!« »Ali je pobegnil,« je vzkliknila Ciganka z medlo klet vioe. »Se hujše, kakor Ce bi bil pobegnil. Mrtev je!« Ciganka je zdaj razumela vedenje velikega profosa r«, vsaj adelo se jj je, da ga razume, »Mrtev!« je ponovila. »Mrtev... kako?« »Umoril se je sam, Saj ti pravim, da ga nimam več v oblasti!« »Ali ste se dobro prepričali, da je mrtev?« »Mrtev je, pravim ti!« je rekel Monklar in prebledel. »{a ga ni mogoče več oživeti?« »Ni moči. Zdravniki so poiakusili vse...« Ciganka se je zahrohotala z ploveščim glasom. Besno j« stopila k Monklarju, »Sanjarila sem,« je dejala * rezkim glasom, »sanjarila sem o drugačnem maščevanju.. .* »Kfti hočeš regi, blazna starka?* Prijela je Monklana za roko in jo stresla s silnim pivom. »Nisem blasn&U je nadaljevala. »Sanjarila sem p ne$em lepšem,,. Toda anam se zadovoljiti! Vaša svetlost pravi torej, da je mrtev?« Monklar j« pokimal z glavo. »Poginil i« v vaii ježi?* v moji j*čl.« *Jb vi ate ga aretirali?« »J«!# iAh, torej ste ga umerili yi|,,. vji., »P*. !§*!,♦•« »Vfdi torej pedJel: AH veš kdo je bil ta mladi m*#? • • • T» LrintneP Imel si sina..• imel si ženo! Prišla gam te prosit, da prizanesi krvi od moje krvi! A ti sl bil neusmiljen! Tvojega sina... slišiš?.,, tvojega sina sem ukradla jaz, jaz sem ga storila rokovnjača! In tvoj sin, veliki profos, tvoj sin je Lantne.., Le hiti gg obkt In razjokaj S8 nad njegovim mrtvim truplom!« »Peklenska čarovnica! Ogoljufala si se ga svoje maščevanje! Umrl od gneva, kakor sem jaz skoro umrl iMostn Jn živi in živel bou Ciganka ie izbuljila oči. h njenega grla se j§ Hotel Jjsvitl krik. A zmanjkalo ji je šass, Nezavestna «e je zgrudil* v (mak. Ne meneč §e apnjo, je pdhitel Menkiar v ječo nanj »•* 'TV p rrr “'*** « **» —— — —* Ciganka je ležala nekaj minut v nezavesti. Ko se je vzdramila, se ie oirla s krvavim pogladim. Vstala je. Nobenega vzkfika ni bil© iz njenih usti nobene besede ni črhnila, Opotekaje se, je |1§ preti vratom. jetnlw? freta so bila odertal dol ter prekoračila dvorUfie; in ker so ja bili v