Mcaeasaeess^M PROSVETA t in—hwiki ii > ■ i mmmmmmmmmmmmrnm Uredniáki In upravnlikl prostori: 2687 South Lawndsis A v«. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwall 4904 lamed daily except Saturdays. Sundays and Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription 11.00 Yearly &TEV.—NUMBER TI Progresivna stran-ka izvojevala zmago Wallace oplazil demokrate in republikance . Domače vesti Obtok Chicago.—Glavni ¿rad SNPJ sta 7. aprila obiskala Frank Ma-tekel In Josephine Praznik is Traunlka, Mich, i. Is CUvelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Anton Muzič,' star 85 let, doma od Sv. Martina pri Gorici, v Ameriki 58 let, ¿lan društva 26 SNPJ, HBZ in ABZ. Bil je vdovec, bolehen ved let in je iivel pri sinu v Colllnwoodu.— Pokojni Louis Vidmar, ki je bil ubit na železniškem križišču v Euclidu, ko je vlak zadel njegov avto, je bil star 57 let, doma iz Trsta, v Ameriki 35 let, član društva 450 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, v starem kraju pa brata. —Matt Haller, rodom Hrvat, star 54 let, v Ameriki od 1912, je bil ubit od avta, ko je korakal ob cesti v predmestju Avo-nu. Bil je vdovec in član HBZ. —Agnes Močan iz Colllnwooda se nahaja v Emergency Clinici, kjer se je morala podvreči operaciji.—Iz bolnišnice se je vrnila Albina Vesel iz Collinwooda. —V bolnišnici St. Lukes se nahaja August Komar.—Pri družini Andrew Koatreba so se> o-glasile rojenice in pustile dvojčke.—V bolnišnici Je umrl Joseph Plesničar iz Eucllda, star 64 let. Zapušča leno, sina In pet hčera. Adamič govori v Chlcagu Chicago.—Pisatelj Louis Adamič bo nocoj (petek) govoril v "Loopu" na 84 E. Randolph st. Shod bo v Bali Roomu v sedmem nadstropju. " | ' Chicago. 8. marca. — Progresivna stranka je izvojevala eno zmago na sodišču in skušala bo izvojevati drugo, da pridejo njeni kandidati na glasovnico pri primarnih volitvah v torek. Državno vrhovno sodišče je zavrglo odlok okrožnega sodiiča, da progreaivci ne predstavljajo politične stranke v okraju Cook. To je čikaškl okraj. Vrhovno sodišče je odločilo, da morajo priti kandidati progresivne stranke na glaaovnlco. Volilni uradniki pravijo, da kandidati progreaivne stranke ne morejo priti na glasovnico, ker je čas prekratek. William H. Miller, direktor stranke, jt dejal, da bo podvzel korake, da pridejo kandidati na glasovnico. Reprezentanti stranke bodo da-t\ß* obiskali člane volilnega odbora in jim predložili zahtevo. •Tiskanje glasovnic nI naš problem," je rekel Miller. "To je zadeva članov volilnega odbora. Glasovnice se lahko natiskajo v 24 urah.M Zalmon Garfield, direktor volilne kampanje progresivne stranke, je izjavil: "Odvetniki druge politične stranke ao odgovorni za obstruk-cije pravičnosti, kar je obžalovanja vredno. Ml bomo šli naprej in dali ljudstvu priliko za udeležbo v boju proti korupcij-ski In sleparski volilni mašlnl, d kontrolira politiko v člkaš-kem okraju. Borili se bomo, da ®o Henry Wallace, ki je za mir in napredek, pr(X*l na glasovnico." Indianapolis. Ind., 8, apr.— Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav, je v svojem govoru v Vem mestu udrihal po voditeljih demokrat-ake ln republikanske, stranke. Dejal je, da se zanimajo le za grmadenje profilov, ne pa za in terese ameriškega ljudstva. Wallace je oplazil tudi Ameriško legijo, ki je protestirala proti oddaji vojašnice državne garde v Indianapollsu grupi, ki je aranžirala shod, na katerem je govoril, Prostori vojašnice so bili natrpani. Na shod Je prišlo 6,000 ljudi, zunaj pa se je zbrala velika množica. Policija je straftla vojašnico, toda pripetil se ni noben incident. Wallace je obdolžil Trumano. vo administracijo, da posnems Hitlerja v podžiganju vojne. Postavila se je na stran korpo-racij, ki izdelujejo orožje In drugi vojni material in grmadljo ogromne proflte. Vroča volilna kampanja v Italiji Duhovniki strašijo vernike pred levičarji Odpor proti vojaški konskripciji -Beard svari p rad militarist!*™» birokracijo Ruski maršd zavrnil predlog Blokada poitnega prometa poostrena Rim. 8. apr.—Aparat katoliške cerkve operira a polno paro v vroči volilni kampanji, Cerkev je najvažnejši faktor v borbi proti komunizmu, Njen vpliv se čuti v vseh krajih katoliška Italije. Duhovniki strašijo vernike pred ljudsko fronto, katero tvo rijo komunisti, levičarski socialisti in drugi radikalcl, Opozai" jajo jih na izjavo papeža Pija, da Italijani ne morejo biti dobri kriatjanl, ako podpirajo ateistično politično filozofijo komunizma. Voditelji ljudske fronte so ob dolžill duhovnike ustrahovanja vernikov in nelegalne propagande. Na zborovanjih ln shodih poudarjajo, da je glavni cilj fronte mir ln blaginja ljudstva. Volitve bodo 18. aprila. Udeležilo se jih bo okrog 28,000,000 volilnih upravičencev, moških in žensk: Berlin. 8. apr.—Maršal Vasilij D. Sokolovskl, poveljnik ruske okupacjiske sile ln vojaški governer, je odločno zavrnil predlog, da reprezentanti štirih velesil vodijo preiskavo letalske nesreče, ki se je pripetila zadnji pondeljek nad Berlinom. Rusko bojno letalo je takrat treščilo v britsko transportno letalo ln obe sta padli na tla. Petnajst oseb je bilo ubitih. Sokolovskl je dejal, da je nesreča zade>4a Rusije in Velike Britanije, ne štirih velesil. On je obdolžil Veliko Britanijo pro-vokacij, ker hoče naprtiti odgovornost za kolizijo letal v zraku nad Berlinom Rusiji. Sovjetske oblasti so zdaj poostrile blokado poštnega prome ta med Berlinom ip zapadno Nemčijo. Uradniki ameriške vojaške vlade trdijo, da je 57 železniških vagonov poštnih pošt-Ijatev blokiranih v berlinskih poštnih uradih. Te bi morale biti poslane v zapadno Nemčijo, ki je pod ameriško, britsko in francosko okupacijo. Amerika, Velika Britanija in Francija skušajo pospešiti ustvaritev enotne zepadne Nemčije, ki naj bi postala trdnjava proti komunizmu. To naj bi bil odgovor sovjetskemu bojkotiranju vlade štirih velesil v Berlinu. Velika Britanija je že apelirala na Nemce, naj se pridružijo /a-padnlm državam na podlagi Marshallovega načrta v opoziciji proti Rusiji ln vzhodni Evropi Začasno naj sprejmejo rezdvojeno Nemčijo kot nelz bežno dejstvo v sedanji situaciji. Chicago. — Elmer A. Ben win, bivši governer Minnesote, je naznanil formiranje splošnegs od-bote za Wallarea, kandidata za predsednika Združenih držav ns listi tretje stranke Odbor šteje 700 članov, Odbor bo imel prvo konferenco 9. aprila v Chlcagu. Takrat bo sestavljena platforma In reči tan program za volilno kampanjo, Na konferenco so bili povabljeni reprezentanti delavskih unij, farmarsklh organizacij, profesionalnih grup, brat skih in ženskih organizacij Direktorji kampanje ir 40 držav bodo predložili poročila o prizadevanjih, da pride Wallace na glasovnice časnikarji se bodo lahko udelažlll konference V sob*4o zvečer, 10 apiils, bosta Wallace In senator fllan Taylor, podpredsedniški kandidat na listi tretje stranke, govorila na velikem shodu v Sta-dlumu. Dr Maude Klve, slovita rnan* stvenira v raziskavah raka na Teheran, Iran. 8 apr.—Poroči- vu. pristanlščnem mestu ob Ka-lo, da bo Rusija ustavila plovbo spiškem morju. Oboroženi ruski parnikov na liniji^ med Kaspl- stražniki so dospeli v mesto in škim morjem in Iranom in odpo- zaprli sovjetsko koncesijsko klicala svoj fttab, je vznemirilo ozemlje. iransko vlado. Moskva ni dala Vsi iranski delavci v službi so-še nobenega pojasnila, toda prej vjetske paroplovne družbe so bije protestirala proti ameriškim 11 odslovljenl, kakor tudi ena vojaškim misijam v Iranu. V .tretjina ruskih delavcev. Od-Teheranu je nastala bojazen, da«slovljeni ruski delavci ao ae vrbo ustavitvi plovbe sledil prelom nili domov diplomatičnlh odnoiajev med Iranska vlada vidi v ruskih ak-Rusijo ln Iranom cijah priprave za prelom dlplo- Iranski listi so objavili pritož- matičnih odnoiajev. Iranski II be proti smeriškim misijam, V »ti zdaj vpijejo, da ao ameriške teh poudarjajo, da Iran nima no- misije postale nesreča za deželo, benih koristi od teh misij, lahko V ruskih protestnih notah, ki ao pa državo potisnejo v sitnosti s bile dostavljene iranski vladi, vi-Sovjetsko unijo. Govorice se ftl- dijo možnost drastične sovjetske rljo. da bo ruski poslanik Ivan akcije proti Iranu. Sadčikov zapustil Teheran, ko Rusi so trdili v protestih, da bo dospel v iransko prestolnico hoče Amerika dobiti vojaške ba-novi ruski gerteralnl konzul, In ae v Iranu, da člani njenih misij da se morda ne bo vrnil. sodelujejo pri reorganiziran ju Prva konkretna ruska poteza iranske armade in policijske sije bila že storjena z omejitvijo le in da je namen pretvorite^ neuradnih aktivnosti. Rusi so Irana v ameriško trdnjavo proti začeli podirati naprave v Pahle- .Sovjetski uniji, Policijska stavka v Egiptu končana Kdiro, Egipt, 8 apr —Policijska atevka. ki je sprožila krvave izgrade v Aleksandrljl, Kairu In krajih ob Hueikem prekopu, Je bila končana Policaji so kapitulirali pred vlado, ko jim Je zepretila z odslovitvijo Najmanj 25 ljudi je bilo ubitih In čez 200 ranjenih v izgredih. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovane National BenefU Society Naročnina sa Zdrušene driave lim« Chlcaga) In Kanado MM m tofo. NN aa pol lata. UN aa éatrt leta; aa Chicago la Okolico Cook Co., UN sa calo Uto. >4.7» sa pol lata; sa iaesemstvo SllM. Subscription ratas: lor the United States (except Chicago) sad Canada UN par year. Chicago and Cook County IIN par year, foreign countries IHM par year. Cane egiasav po dogovoru, lekeplsi depleov la aeaarečenih ¿lankov se ne vračajo. Rokopisi iilararae vseSine (črtka. povesti drama, pesmi ltd.) se vrnejo pošUJatelJu la v Slučaju, če je priloill poštnino. Advertising ratas an sgroomonl Msaassrtpls al communications and unsolicited articles wiU not ha rataraad. Other manuscripts, such as stories, plays, peems. etc« will Sa returned la sende« enly whan accompanied by self-sddresseS and stamped envelope. Nsslev na vse. kar Ime stik s PROSVETA 2857-59 So. LawncUle Ave., Chicago 23, Illinois PROSVETA m PETEK, 9. APRILA 19*8 ........... " "V ■ 111 1 1 ^ 1 1 # yla&ovL naáltL na&sdbuL lapadna Evropa je "rešena" — Maishallov načrt je torej končno pod streho. Vsebuje ne samo "pomoč" za pad tu Evropi — $5,300,000,000 za prvo leto — marveč tudi dodetnfh $f7S-milijonov za Grčijo in Turčijo in $403 milijo nov ze Clang Ketftekov korumpirani fašistični režim. V te snop apropriaclj za tuje režime, fašisNčne in demokratične, je kongret poawrpl tudi $60 milijonov v m^dperodt^ sklad ze pomoč vsled volne .prizadetim otrokom, |aUi?ge ¿bu* organizacija Združenih nsiodbv. Z eno semo potezo je torej kongres dqvolil šest milijard 38 milijonov dolarjev za evropsko in kitajsko "pomoč" — pravilneje ze "mrzlo vojno", ¿paniki klerofašistični režim je bil zadnjo minuto sicer izključen, čeprav ga je nižja zbornica hotela priključiti "demokratičnim" državam in o tem dvakrat glasovals. Pri dru gem glasovanju je Francov režim dobil še več glasov nego pri prvem. Situacijo je rešil senat, odnosno ogorčeni in presenečeni protesti iz Londona, Pariza in Rime. Vatikan seveda ni protttti-ral, marveč je bil v ozadju te skeme. Protesti so prišli iz krogov DeGasperijeve vlade, ker bi jI taka poteza s štreni kongresa lahko prinesla poraz pri prihodnjih volitvah, "Za božjo voljo, kaj pa mislite!" je prišel glas iz Rima. "S to potezo igrate direktno v roke komunistom! Če tega ne preprečite, je uničen tudi ves ma never s Trstom — naša najboljša kampanjska karta . . " Slični glasovi so prišli tudi iz Londona ln Pariza, češ politično bo s tem ves MarshallOv načrt ubit. In zato senat ni sledil nižji zbornici, dasi so prva poročila iz Washlngtona govorila, da so dobri izgledi, da bo ta predlog sprejel tudi «enat. t Idejo za to ameriško "pomoč'' ju Nal državni tajnik George Mat shall lanskega julija, ko je v svojem govoru v vseučilišču Har-vardu omenil, da je Amerika pripravljena pomagati zapadnl Evro pl. Dejal je, da hi ameriška Víanla raje videla, ako se zapadna Evrope v ta namen združi in predloži skupni program potreb, kakor ^e bi se države posamezni» obračale na Ameriko. Sprvega so te Marshallove besede Izgledale nedolW brez politične barve ali naglasa, in to posebno Še, ko je per dni pozneje na vprašanje novinarjev nekako prisiljeno vključil tudi Rusijo in vso vzhodno Evropo. Mišljenje v bolj liberalnih krogih je sploh bilo, da je Marshall hotel s to potezo izpodkopatl in nadomestiti Trumanovo doktrino in pripraviti most za dosego sjx>razuma z Rusijo. Ampak to mišljenje, te iluzije so imele kratko življenje. Prvo netektno ln tudi prozorno potezo je napravil angleški zunanji minister Bevin, ki je na prvi sestanek glede Marshallove ponudbe povabil le Francijo in Italijo. Na tem sestanku so sklenili zunanji ministri, da povabijo "v Marshallov načrt" tudi Rusijo. Kaj se je zgodilo na drugem sestanku, na katerem je bila zastopana tudi Rusija, je še danes velika uganka. Znano je le to, da je Mo-lotov prišel v Pariz z velikim spremstvom svetovalcev, kar je ka zalo. da je Rusija pripravljena sodelovati v tem načrtu. Že pred tem sestankom pa se je razširilo mnenje v zapadni Evropi in Ameriki, eko bo v tem načrtu sodelovala tudi Rusija, tedaj je malo upanja, da bi ameriški kongres hotel dovoliti kakšne kredite. Videti je tudi bilo, da je bile Rusija povabljena radi gole formalnosti ali "protokola", toda faktično je bila nuzažaljeni gost pri ob« ljubljeni bogato obloženi mizi. Dali je to vplivalo na Molotova ali kaj drugega, kar se je zgodilo za kulisami, ni znano. Znuuo je le to, da so Kuai po par dneh demonstrativno odšli iz Pariza in Maishallov načrt ožigosali za — "imperialistično" skemo, naperjen«! proti Husiji. Na svojo stran so tudi takoj potegnili vse države "za zastorjetn", ki so bile pri javile svoje sodelovanje v Marshallovem načrtu. S to povsem zgrešeno "ajzenponarsko" potezo so igiali direktno v róke vsej zapadni reakciji, risati pa ameriški Heakt-ija je zduj zagnala nov huronski krik proti Sovjetski Husiji in njenim "satelitom". Mrzla vojn«, katero je lani meseca februarja formalno užgfj Truman s proglasom "svoje" doktrine, je dobila nove injekcije antlruske in antirdečkarske histerije. Če bi bila Moskva Igrala bolj spretno svojo trumfno karto, bi bila v defenzivi zapadna reakcija. Sko-taj sigurno je. da bi bil Marshallov načrt v tem primeru pokopan na vsej črti. Najboljši dokaz temu so obširne kongresne debate, prav tako vsa vladna politika * Cilj Maishallovega na« rta je dvojen. Prvle Je )sihtal to, kar jr Moskva od začetka trdila; sredstvo za mrzlo vojno proti Rusiji in vzhodni Kvtopi To so v kongresni!) debatah odpito naglašall, prav tako v d rtu; i h vladnih krogih in enaka pesem odmeva že meaet-c tudi p<< deželi. Ako bi ost tega načrta nc bila naperjena proti Rusiji, bi bilo v deželi ve* opozicije; v tem primeru bi načrt sploh ne bil spiejet.l « Dtugt namen tega na« t ta pa jc ekonomska In politična domina* t.1 j a Wall Streets vse zapadne Evrope, v prvi vrsti zapadne Nemčije. posebno pa industrijsko Ixigelege l'orurja V Ameriki nt o tem cilju Mefldiellovega načrta skoraj nobenega sluha, ker pro pa^andlatični valpeti Wall Streeta to skrbno zakrivajo. Nemčije je v zvezi s tem načrtom zadnje ča«e snet b«»lj pogosto omenjena toda s stališča "lekonstiuk« Ije", ne s stališča vi ail streetske težnje l*i gospiidatski in politični dominaeiji Toliko bolj ps o tej sira i.t Alei*h.«ll< vega na« tla i arpias (jejo «»vtopski |N*iiticftl krogi, zla-»It levi« artki Toda Itojazeii izt acá jo tudi «cnlrtsti, snrialdetno-ki««li m drugi Sigurno je to, da je Wall Street s tem načttom na liroko ndptl vrata za svojo gospodarsko in politično dominacijo vse zapadne Evn»p< da o Grčiji In Turčiji sploh ne govorimo V rvezi s sled njo je s redno omembe to, da Amerika aiplje tetke milijone Turkom tudi iz ratloga. ker so v Turčiji zasledili — petrolej? g ame rtšfcimi milijoni zda) grade ceste do bodočega oljnega polja To rej st Wall Street tudi tukaj utira pot f ljudskim denarjetn, No benega dvoma ni. da bo zapadna Evropa politično in goapodarsko Finančno poročilo podružnice 48 Sansa Cleveland. O. — V mesecu marcu smo prejeli sledeče prj spevke pri podružnici 48 Banse za ^obrambo našega tiska: John Koss, $5, Andrew Grego-rič $1, Louis Pur len $2, Joaeph Modic $», Mike Pod boy $5, John ! Česnik $2, K ris t Stokel (Lokar?) $2, čitalnica SDD $25, Anton Mrak in žena $20. To vsoto sta prispevala namesto za venec za' Mouisom, Frankom in Albinom Grilcem, ki so bili ubiti v eksploziji v premogovniku 8. febr. t. 1. v Jenny Lindu, Arkansas. Vsi trije so bili v zadnji svetovni vojni in ¿Jani SNPJ ter zavedni bratje. Anton Mrak in žena sta obiskale Grilcevo družino meseca oktobra 1947. Videli se niso 31 let < mm Dalje so prispevali društvo 3rooklyn 133 SNPJ $10 (izročil Jankovich), družine A. Sosič ■netto venca zs pokojnim J. Ber-nšern $3. družine A. Vesel $6, mesto venca zs pokojnim Bar bišem. Sledeči pa so izročili denar A. JankoviČu: Frank Kosec (Edna ave.) $10, Jakob Selan $3, Anton Ivančič in žena $2, Fred Martfh $2, Joseph Poltz $5, Louis Pire $5. Neimenovan izročil tajniku $15, Jot. Okar $2. Prejeli skupaj za svobodni tisk $129. Za upravne stroške SANSa so prispevali v darovih in članarini: Mike Morel (G-rovewood)) $1, Krist Lokar $2 (članarina), dramsko društvo Naša zvezda, Euclid, O., $10, društvo Kras 8 SDZ zs članarino za februar in marec $12, Frank Zafred (članarina) $2, John Koss $2, Louis Ka-ferle (članarina) $5, Anton God lar (članarina) $2, Mary Jeraj mesto cvetlb za pokojno J. Zaje $1, Marion Bashel mesto cvetic za pokojno J. Zaje tudi $1. Jos. Okiu (članarina) $2, Andrew ln Theresa Gorjanc (članarina) $5. Marion Bashel $2, A. N. Kabaj $5, Angela Kalin $5. Matt Pe-trovlch $8, Anton Brenčlč $5. (Vse te vsote'Bo članarina). Ivan Boštjančič pa je izročil na dan priredbe $8 za članarino. Imena bodo objavljena prihodnjič. Društvo 53 SNPJ je plačalo članarino za januar, februar in marec. Skupna članarina in darovi $105. Ne pozabimo, da se ta mesec vrši kampanja za novo članstvo. Pristopite k tej ljudski organi zacljl! Vse prispevke lahko iz ročite podpisanemu aH pa drugim članom in zastopnikom po družnice 48 SANSa. Prispevajte po tvoji možnosti za svobodni Utk, kajti vsota, ki smo »i jo stavili za cilj, je še daleč. Ohranimo naše' napredno časopisje med nami. Ne dopustite, da bi postalo žrtev izneverjenih nazad .»jaških ljudi. J. F. Durn. tajnik. Zadeva pokojnega Petscheta Chicago. 111. — Ker Simon Kevčič ni popravil napake, ki jo je napravil v Prosveti z dne 8, februarja v dopisu, v katerem je opisal življenje in smrt pokoj nega Ferdinanda Petscheta in se Izrazil, da je pokojnik umrl v bolnišnici /a alkoholike, sem pri m^rana kol sorod niča popraviti Kav cieevo napako. Poleg mene in sorodnikov so ibiskuvali pokojnika tudi drugi orijalclji. toda nc v bolnišnici za slkoholike Ti vedo, da ne Simon Kavčič ni zavedal, kaj je pt tel. lstotako je zapisal, da je bil Ferdinand Petsche ljubosumen. Tudi to ni resnica. Jaz sicer ni »eni bila navzoča, da bi a tem lahko pričala, pač pa so mi nje ni sorodniki (mre Petsche), ki so stanovali z njo, diugače poročali, kot je pisal Simon Kevčič Jennte M. Chelnbk. Te slike kaše sceno it filma "S*arch", v katerem so portretira ne »lede ftrtve vojne. Ze te šrive je sdaj v talni mednarodna kampanje sa tbiranje prispevkov pod okriljem Zbrušenih narodov. Te film kritika telo kveli. Z avtomobilom iz Chlcaga v Florido in nazaj mi društvenika Škorjanca, živahno in aktivno mrs. Skufco, staro korenino Stroja in njegovo ženo ter druge, a se njih imen nisem zapomnil. Zopet je bilo treba iti na pot. Zdrveli smo proti Chicagu, ka mor smo dospeli ob osmih zvečer. Vso pot nismo imeli nobene nezgode, dasi smo prevozili blizu 4,000 milj. Konchanov avtomobil je vseskozi dobro funkcioniral. Lahko bi še marsikaj napisal, a že tako se je ta potopis vlekel kot jara kača. Upam, dn ni nihče dobil vti- uuuu lil ^iiuspan av lau , e,, . . __„ Atlanti, Ga., od tam pa ^ da FU ndJI »J*« dcže*a' «„„.i *i,,J Klima je zdrava, vsaj za po- vprečnega človeka, revež pa se mora tam boriti za obstanek prav tsko, sli pa še teže, kot v drugih državah. Na koncu pa se vsem zahvaljujem za izkazano gostoljubje, ¿e posebej pa prijatelju Kon-chanu, ki je omogočil to potovanje. (Konec.) Milan Mtdvešek. VII. Chicago, 111.—Nase počitnice so tekle proti koncu, tako tudi potovanje in s potovanjem ts potopis. Če bi si hoteli vse bolj natančno ogledati, bi potrebovali mesec dni ali več in ne samo 14 dni. Tone, Konchan, ki je sam svoj boss, bi sicer lahko raztegnil počitnice, ne pa Zorko in jaz. Iz Tampe smo jo udarili proti severovzhodu in prespali àe isti večer v zjutraj naprej skozi Tennessee in Kentucky v ip^iano. Vreme je bilo toplo, ,00 Louis v lila, K,y-, kjer smo g) oblekli suknjiče. Ko smo dospeli do Louisvilla, smo se počutili, kot da bi bili že doms. Bila je sobota in smo skušali, da bi prišli isti večer v Indianapolis, kjer imajo Slovenci svoj Narodni dom. To se sicer nam ni posrečilo, ker smo morali narediti v Tennesseeju velikanski ovinek, vendar pa smo dospeli v Indianapoliij ob polnoči, in tam prespali, drugo | jutro pa smo se odpeljali v slovensko naselbino. Indianapoliški Slovenci to kompaktno naseljeni v bližini Narodnega doma. Koliko jih je, je težko reči, a gotovo nekaj tisoč. Dom je lep, saj je bil zgrajen šele pred osmimi ali deve: tirni leti. in tudi plačan, škoda le, da ne prirejajo v veliki dvorani kulturnih priredb. Vzrok je pač isti kot v mnogih drugih slovenskih naselbinah, pomanjkanje kulturnih delavcev. Dom smo našli zaprt, ker je bilo v nedeljo dopoldne, nakar smo poklicali Stanlevja Uleta. s katerim sva hodila skupai v šolo k frančiškanom v Novem mestu. Stanlev Ima gostilno, toda to ga ne ovira, da ne bi bil navdušen za novo Jugoslavijo in za progresivno stranko. Najpr-vo nas je pogostil, nato pa peljal k Louisu Žnidaršiču, kateri je doma is , iste slavne Žabje vasi kot pis4c. samo da le on odšel v tujino malo po mojem rojstvu. V rjuinjl vojni ic izgubil edinega sjnn. kar ga je silno potrto ln še ¿sni»« ne more priti k sebi. Obiskali ifno tudi poznano Urhančičcvo tiružfAo. kier ao nas iMigostili. povrhu pa aranžirali dru/mski "koncert". Oče je zaigral na harmoniko, sin Umis na kitaro, živahna gospodinja in mlajši sin. ki je prav kar priSel iz mornarice, sta pa zapela. Seveda, oče in ftareišl tln sta tudi pomagala. Od Urbančttev smo šli v Slovenski narodni dom. kier amo srečali mnogo roiak«iv. med nji- ■■■■■ I IMNIM Direktno k produkciji prispeva jo tisti, ki so direktno zaposleni pri produkciji, induektno pe U" sti, k* so indirektno zaposleni: knjigovodje, zdravniki, učitelji in drugi koristni člani človeške družbe. Za tiste člane, ki pa bodo iz enega ali drugega vzroka nezmožni, da bi prispevali k produkciji, bo pa skrbela socialistična družba po človeško. To je: imeli bodo enako življenje kot vsf drugi 'Mani družbe. Kako pa skrbi kapitalistična družba za onemogle in izgarane industrijske veterane? Zdaj jim daje tako zvano starostno podporo, ki je za smrt preveč, za življenje pa premalo. ' Kadar bo pod socializmom kak človek bolan, ga ne bo nihče vprašal, če ima denar,' temvfeč bo enostavno šel v bolnišnico in tam ga bodo ozdravili. Pod socializmom ne feo denarja, Zdravniki bodo spadali, k socialistični industrialni uniji * tistih delavcev, ki bodo organizirani v Public Service DepertmenUf, }n. tj delavci bodo dobivali delavske nakaznice, na katerih bo zspi saoo koliko ur s6 dčlall, kakor tudi vsi drugI delavci. Za te nakaznice bodo dobili vse, česar bodo hoteli. Pod socializmom se bo produciralo zs ljudske potrebe in ne za prodajo ifl profit lnx zato ne bo denarja. Pod socializmom ljudje ne bodo šli pod zemljo zlato rudo kopat samo zato, da bi imeli denar, kajti to ni nič drugega kot potrata časa in energije. Od denarja ne živimo. Živimo, le od življen-skih potrebščin ln do teh se pa pride z delom, ne z denarjem. Predno pa je socializem mogoč, je pa potrebna visoko razvita industrialna ekonomija. Tako ekonomijo imamo tukaj v Ameriki in zato je Amerika zrela za socializem, niso pa zreli delavci, ker so še razredno nezavedni. To pa ne pomeni, da so «Ameriški delavci kake buds teli iti na "vacation" in bi pustili živino, bi nam živina po-krepala, predno bi prišli nazaj. Tudi zs ženske bo socielizem olajšal delo. Saj veste, kaj je to, če morate vsak dan, dan za dnevom, kuhati in niste nikoli proste. Pod socializmom bodo poljedelski delsvci bivali v modernih stanovanjih, katerim bo priključena tudi moderna kphi nja. Na delo bodo pa hodili z avtomobili sli zrskopievi. Torej bodo poljedelski delavci bi-. vali v modernih vaseh. Tukaj1 podajam eno primero: Kakor je dsnes, je v vs^ki hiši ena kuharica, sto hiš, sto kuharic. 'Moderna kuhinja bo pa opremljena z moderno opremo in delala bo največ mašinerij«. Toliko la, ki ga defies opravi sto kuharic, bo v, moderno opremljeni kuhinji lahko opravilo deset kuharic. Posledicst, Devetdeset kuharic bo prostih, in bodo Ighko šle na "gooji time*'. 'Ž drugimi bepe-dami- Ženskam bo jpotreba kuhati samo vsaki deseti dan, ne pa vsak dan, kakor clanes. Ženske, bi vam li ugajalo kaj takega? Ako mislite, da bi bilo to dobro za vas, tedaj boste morale pomagati, da bomo dobili in-duttrialno vlado, kakor sem jo zaifnjiČ opital v Prosveti. Treba je čitati in študirati knjižice: "industrial Unionism," by Daniel De Leon. "Socialist Reconstruction of Society," by Paniel De Leon. "Socialist Industj^al Unionism," by Eric Hess." From Tribal Councils to Industrial Union Administration." Naalov: New York Labor News Co., '61 Cliff St., New York 8, N. Y. / Tukaj sem na kratko opisal socializem in prej ko ga bodo delavci vzpostavili, prej ga bodo imeli. Amerika )e zrela sa socializem! Joseph Brown. drago plat .tla za to ameriško "darržljlvuat", kajti plesati bo motala taki kakor ji bomo "mi" ukazovati. To sl^tr že danes dela v \ellki meri. v bodoče bo pa še bolj hodila po inorri Gotov* Je tudi to. da bo to imperialistično politiko zelo drago plačalo tudi umerlšk«* ljudstvo, In sicer ne samo v dolarjih ln bogastvu, mar več lahko tudi politično in z osebnimi žrtvami, ako pride d«i vojne V tem primeru se ho deiela tudi čez noč spiemenils v fa h tem. « 2ivljenje pod socializmom Walshvlile, 111. — Predno pišem dalje, hočem takoj povedati, da pod socializmom ne bo me- o^m ll tudi med vojno In |>adel v ujetništvo ko h« bilo njegovo letalo I sestreljeno na tla. lavci pripravljeni, da bodo vzeli zemljo in industrije v svoje roke in bodo vzpostavili industri-alno vlado. Dokler pa delavci nočejo vzeti zemljo in industrije v svoje roke in dokler nočejo vledati v industrijah, tako dolge bomo (Mt enostavno morali far-mati naprej, kakor pač najbolje vemo in znafho. ' Ni mi potreba pisati, kakšno je delo na farmi in koliko ga je, kajti to vsak farmar sam dobro ve. Pod socializmom pa ne bo-» mo več farmarji, temveč bomo poljedelski delavci in bomo spa-deli k socialistični industrialni uniji poljedelske industrije. Hodili bomo na šiht, kakor delavci v drugih industrijah, in za svoje delo bomo dobivali delavske na ksznlce. na katerih bo zapisano, koliko ur smo delali in za te ure bomo dobili, kar bomo hoteli. Poljedelska industrija bo imela departmente, kakor jih imajo druge Industrije, to je, nekateri delavci bodo delali pri kokoših, drugi pri prašičih, zopet drugi pri kravah Itd Bo pa vte moderno urejeno in delala bo ma-šlnerija. delavci bodo po nadzorovali mašinerijo. Torej bo "easy Job". Delavci bodo delali toliko ur koliko bo potrebn«*? de bodo imeli vsi ljudje dosti jesti Ko bo en delavec delal toliko ur, bo prišel drugj na nje gov«» mesto in ga nadomeatil. Kadar si bo kak delavec poželel iti ns "vacation** in si ogledati svet. bodo delali drugi na njegovem mestu tako dolgo Danes pe smo priklenjeni k farmi in ne moremo nikamor. Če bi ho- Konvencija progresivne stranke in Wallacev shod r Chicagu Chicago, 111.—Belford Lawson, odlični odvetnik za civilne svoboščine, in sloviti koncertni pevec Paul Robeson, bosta nastopila na shodu predsedniškega kandidata progresivne stranke H. Wallacea v soboto, 10. aprila. Lawson bo govoril tudi rut konvenciji progresivne stranke, ki se bo vršila 10. in 11. aprila v Savoy Ballroomu, 4733 S. Parkway. Paul Robeson bo pel na shodu, kl se bo pričel ob 8. uri v Chicago Stadiumu. Vstopnice za shod dobite na 112 E. Walton st., tel. Superior 7035. Dalje poročamo, da bo govoril na konvenciji progresivne stranke tudi John Clark, predsednik unije International Mine, MIH in Smelter Workers of America. Na konvenciji bo 2,5po delegatov, med njimi tiso<- iz vrst delavstva. Na konvenciji bosta ¡tudi Grant Oakes, predsednik uniJe Ûtotè'd Farm Equipment ^rtd Metal'Workers of America, kakor tudi Albert J. Fitzgerald od unije United Electrical, Radio and Machine Workers of America. Konvencije se bo udeležilo tudi mnogo drugih unijsklh voditeljev iz raznih krajev države Illinoisa. Odbor. Prosveta ji ugaja Cele. — PoSiljam vam celoletno naročnino za Frances Nosek, ki ji je potekla zednji mesec. Neročnino hi že prej ponovila, a je bila bolna Zahvaljuje se. ker ji niste uate-viii lista. Mrt. Nosek ni členica SNPJ. jaz pa sem jo nagovorile, da si je naročila Proeveto Kmalu je prišla do prepričanje, da je Prosveta najboljši list za farmarja in delevce. Želi, da bi ae delovno ljudstvo prebudilo tli oddalo svoje glasove ne dan volitev ze Wellecea in Tavlorja Ako ne bodo zmagah kandidate progresivne stranke, se lahko s«odi. de nas sUre stranke zavedejo v rujvo vojno Pojdimo na delo vpi ze izvolitev poštenih ljudskih zastopnikov A ga as Luknsan. tajnica 402 SNPJ. PETEK, t. APRILA 1948 PIOSTITA Segli so si v roke inžmrji, delavci, profesorji... Katarina Spur rt na Dravo in Savo, drugi v tovarne, tretji v laboratorije. Mnogo tieoč jih je danes, v nekaj le tih se bo njihovo število potro-jilo, podesetorilo Vsi pa delajo in iivijo ca en sam eilj, aa eno samo veliko nalogo: izpolnite* gospodarskega plana. Delali so leto dni in izpolnili naloge prvega planskega leta Delali bodo To niso izmišljene pravljice. To niso gradovi povodnega moža, ne dvorane povodnih vil. Ni jWi gradil ljudski pesnik pred stoletji, gradijo jih iuljeve roke tisočerih mož in žena, ki so prišli,- I ■■ sem iz svojih vasi onkraj Mure, od yaraždina in Cekovca. Niso to av* lrl- P*1 iet ledlJ P" prozorne zgradbe iz domišljije—iz trdega železobetona so. predmeftjih naših mest zrasle l HU l ~ ^111 1 nova velika mesta. Tedaj bedi* trdno stali temelji, na katere zi- vesti g starega kraja Volitve v okrajne ljudske odbore sijajna manifestacija Ljubljana. — V nedeljo, €1.1 io zlasti razgibano zadnji teden marce, na dan volitev v okrajne| JM SJf.^Ji' judske odbore. je imela Ljub- Na Dravi Na Dravi ležijo tri majhna mesta: Dravograd, Vuzenica, Kam niča. Tisočletja že si dolbe Drava svojo strugo med Dravogradom in Mariborom- V ozki dolini med pohorskim hribovjem šume valovi stoletno pesem deluvke, ki gre svojo pot in ne pozna oddiha. • Njenemu šumenju so prisluškovala mnoga tenkoslušna ušesa v tujih mestih in deželah. Prihajali so na njen breg inženirji, predsedniki raznih družb, ravnatelji—merili so moč in brzino padca, gradili so gradove v oblakih. Prej ali alej so hoteli te gradova postaviti na tla, v strugo reke Drave. Nazadnje so prišli sem na£i inženirji. Dolgo si, ogledovali žalostne razbitine ele^trarnq v Dravogradu. Silna moc bomb je razdejala železobeton, zvili ogromne železne konstrukcije, raztrgala v drobce mrioge naprave. Vse to je bilo treba nemudoma ,obnoviti, jpopraviti, dograditi. Kljub hudi zimi, kljub temu, da ni bilo potrebnih priprav in 1 strojev, da so delavcem in inženirjem zmrzovale roke in noge, da se ni bilo kje pogreti. V električni energiji je moč in bodočnost narodov. Razvoj in dustrije je odvisen od si}*, kj lene stroje po tovarnah. več daleč čas, ko bo v temo naše vasi posvetila električna Ju£. Iz Dravograda so šli inženirji v Kamnico nad Mariboroifl. V Kamnico so zaceli prihajati prekmurski sezonci, zidarji in tesarji iz vse Slovenije. V Kamnico so prihajali avtomobili, polni cementa, železa. Prihajali so cnoroki delavci-velikani, tisti, ki bodo prenašali najtežja bremena in s svojo mečjo nadomestili stotine parov rok. Postavili so jih v zaje>®no strtlfco Drave. Mnogo delovnih dni je potrebnih, da zrase 20 m visok zid iz železobetona. Mnogo dni »n mnogo parov rok, da prekoplje-jo dno struge in izkopljejo vanjo dolge hodnike, prostorne dvorane. Tri ogromne okrogle jame so izkopali v dno struge. Njihov premer meri preko 7 metrov. Z vrha mostu do dna teh jam je 20 metrov. Dno jam je prepleteno z gosto mrežo debelih železnih palic. To delo je trajalo mnogo delovnih dni. V te jame bodo vgradili turbine. Na vrhu bodo te jame pokrite z mogočnimi železobetonskimi klobuki. Vsak teh klobukov tehta 40,000 • kg. Na vrhu ^ mosta gradijo sti-kalnico, poslopje, ki bo visoko 20 metrov. Iz delovnih dni, potrebnih za taka dela, nastajajo tedni, meseci in leta. Zelezobetoaski zid raste iz dna struge, dolgo v noč so razsvetljena okna pisarn,,v,katerin delajo inženirji, ozka struga reke se širi v mogočno jezero, več kilometrov dolgo. Toda v železobetonski trdnja vi z mnogimi okni so dan za dnem zakopani, zaprti graditelji naše največje elektrarne na Dravi. V dolgih podvodnih hodnikih, dvoranah in jamah pojejo njihova kladiva, pojejo žage, tam zamirajo pesmi njihove domeče pokrajine. Po podzemskih hodnikih in stoterih prostorih polagajo kable, nameščajo izolatorje, dolge po vet- metrov. Ne bo dolgo, pa bodo preko mostu drdrah vozovi, hiteli bodo avtomobili in ljudje. Pod nji mi bo šumela zajezena reka. voda bo segala visoko gori do že lezobetonskih kljunov, podobnih čolnom brez dna. Skozi te kljune bo vdirale voda v notranjost m-»ste preko turbine. Po debelih kablih bo tekla iz Drave, t* železobetonske zgradbe silna m<* tia do Strnišča in drugih tovarn V tistih tovarnah bo tisočero rok kovalo našo lep*« bo dr>čnost. Kovali jo bodo vsakemu izmed nas otroku in starčku, delavcu In k metov siru. učenjaku m obrtniku Nikdar ne bo /manjkalo te moči, kakni ne bo nikdar zmanjkalo vode v Dravt. se bo tja do Fale razprostiralo ¿tmo n#So bodočnost «roko jezero. C as gre Mjfei—kedai prid« * pomlad in pcšfcadi življpnje. to Majhna, v breg stisnjena leži življenje raste hi se krepi. Taku na Dravi Vuzenica. Sredi reke raste in se krepi naš novi svet, pod Vuzenico je velik otok be- in oe danes vidimo samo prve lega, suhega proda. | začetke, seme revne obrise lena, Do včeraj je tekla voda svoje I kar nam obljubljejo, bomo Čez stoletno pot mimo Vuzenice. nekaj let zavzeti strmeli, ko so Upadala je in naraščala, pljuska- bo pred našimi očmi «aagnui U a ob kamnite bregove. Malo svet v vsej evoji lepoti. Ta guei življenja je bilo na njenih bre- pe bo naša nova, naša lepša bo docnost. gevih. Danes rijejo po njenem dnu krampi. V sredino struge so po stavili stroj—bager, da bo mesto ljudi čistil dno struge. Vgradili so prvi zasilni nasip in prisilili vodo, da teče samo po eni polovici stroge. Na breg bo po-etavtli lesene barabe, navozili bo kupe le«. In v majhnem meste . ? T jo ¿f T? bilo zato! ker so 'Rimljani zaci 0 prestopnem letfi Vsak učenček ve, da je letos prestopno leto ter ima februar namesto svojih 2B dni 29. Toda zakaj je dobil ravno februar en dan več in ne morda decembci njali leto z marcem in jf bil fe bruar zanje res zadnji maatc. ¿c bolj zagonetno pa je, zakaj se v nekaterih jezikih (franc., ital. angl.) imenuje prestopno leto iri Falo raste v strugi Drave no-] v* velika elektrarna Vusenlca v LJubljani KmaJu bo Vuzenica v Ljubljani, v njenem predmestju na Viču, ob Cesti dveh cesarjev. Spra-I bisekstilno, to je leto "z dvakra vili jo bodo v majhno poslopje, šestim dnevom". Stvar je taka v paviljon, ki ga z vso naglico] Sestavljanje in urejanje kole-priključujejo Vodogospodarske 1 darja je bilo v starih časih za mu institutu. pletena stvar, ko še znanstvo n To bo velik model Dravine bilo tgko razvito. Pa je leta 4« struge pri Vuzenici. Do naj- pred našim štetjem rimski dik manjše podrobnosti, do zadnje tator Gaj Julij Cezar kot naj Vijuge verno posnet po naravi, višji duhovnik (poptifex maji Na njem bo profesor inženir pro- mua) popravil koledar tako, du Ijana nadvse praznično lice. Občemu ljudskemu priimku sv je je pridružilo še krasno pomladansko vreme. po bfcgato t zastavami okrašenih ulicah se je šen kot teden predvolilneua tek movanja, Samo Ljubljana se fe v tem tednu obvezala napraviti 105,000 prostovoljnih delovnih ur. V papirnici Vevča. blizu Ljubljane, pa ae je delovni kolektiv obvezal položiti v tednu i _ii¿ predvolilnega tekmovanja teme-preiivalo svetlo sonce, iz daljave^ ^rJ2ggg doma so iz prozorne modrine sijale planinu. Prvemu dnevu oa rot* •aSflC* lL «?* VÜtcna. sv, fhUs^lah^y. Ji prritrrz. Mdwo osroija potbak MU«I oSrotJa ........... _.........a» tWraa Bt 1«M Car mona Ava . L«a ---------------m ird at w do in staro V poverkah in sku plnah r.a volišča. Čeprav so bile volitve določene od sedmih napfej, so se začele a»elike gruče ljudi zbirati poveod že ob šestih. Krasen dan bo hoteli ljudje irkoristiti tako, da hitro o- krat za vaelej pri nas odpravljen red, ki je do še pred nedavno zatiral ljudsko voljo. Dovolj iniu zgleda iz krajev, kjer še Vlada izkot iščevalski sistem. Nedaleč od nas, pri naši sosedi Italiji, se ljudstvo ravno kar z vso silo upira proti domačim in tujim izkoriščevalcem, ki mu hočejd v predvolilnem pravijo volilno dolžnost, nato pa, u nj osnovne odhitljo naprej, na prostovoljno, tam zatirajo zadnje ostanke svoboščine, ki jo Še ima. V strahu, da bi doživela pri volitvah poraz in izgubila uzurpl-rano oblast, zapira De Gasperl delo. Na ta dan, ko bo syoje zastop nike izbiralo v okrajne skupšči ne, se je ljudstvo dolgo in tc meljito pripravljalo, Lanskega jeva vlade demokrate, preganj! novembra jih je volilo v osnov vse poltene rodoljube, razglaša ne enote ljudske oblasti, v kra- obsedno stanje nad celimi pokra-jevne ljudske odbore, sedaj pa jinami. je hotelo spopolnitl s «vojimi y wvmU vtUkih pridobitev, najboljšimi predstavniki tudi|kl mu j|h ^ pri|udo-dimo našo lepšo bodočnost. bril s polnim razumevanjem, da Turbina P°8tavi nM H,luPno . i.< didatov za rimsko poslansko Turbina je »jce dektitbormc« ^ovenski kandidat dr. Ona^ganjamočvodedo^l Misrmoi)a u Gor»ce, ratorja in od tam se ta moc, » ^ ^)}/vniiki pnHiiaši*tični premeniena v električno energt-L ^ ^ uv§dnit demokratič-j0j razliva po vsej železobetoiv l ^ ^ vm ski zgradbi, po debelih ceveh ali Mermui širokih ploščah, napeljanih po« ' hodnikih, iz nadstropja v nad stropje. Nad elektrarnami so postavljeni daljnovodi. V svojih širokorazprtih rokah nosijo de# bele žice in te žice hite tja d4 najbolj oddaljene vaai, do zad^ nje kmečke hiše. Elektrarna brez turbin je kakor telo brez živega srca. Tur-bin pe nimamo, i)iamo jih Imeli Ako smo Jih potrebovali, smo jih morali drago kupiti od drugih držav. Ce pa imamo tisoče krepkih delovnih rok, če imamo les in železo, če imamo kremenčev pe sck. lopate—tedaj imamo lahko tudi svoje lastne turbine. Septembra 1S46 leta so prišli v Ljubljano ljudje z lopatami in krampi. Na praznem svetu so zečeli kopati temelje mogočrl stavbi. V debelih rnapeh grad benih inženirjev |e te stavba >x stala do zadnje opeke, do zadnjega okna. do zadnjih vrat. Septembra 1947. leta se i* /brala vsa Ljubljana v krasni novi zgradbi—LiUiatniju. Prišel je maršal Tito. prišli so vsi. ki vodijo danes naše gospodarstvo tako. de bi bomo čimprej skovali 1 lepšo hodočiVMt delom izkazali vredni njihoveg zaupanja. Pri vsem se je ljud- Tudi zunanjost volišč Je pri stvo dobro zavedalo, da ni vse čala o želji ljudstva pridati važ-delo odvisno samo od ljudskih nemu opravilu državljanske odborov, marveč od vseh sku- dolžnosti, kar so predvsem vo-paj, od naporov ln dela vsakega lltve, čimbolj svečan videz, poedinca. Zato je ljudstvo že Okrašena z zelenjem, zastavami dolgo pred volitvami »topilo v lin slikami voditeljev ao povdaiv medsebojno tekmovanje, podvo- Mala pomembnost kraja, na ka j i lo svoje napore in delo za iz terem bo izražalo svobodno ljud polnitev gospodarskih nalog, stvo svojo državljansko vo^je Tekmovanje so b1 med seboj pb- pri utrjevanju ljudske oblasti z Javljali kraji in mesta, tov^ne Izvolitvijo svojih predstavnikov in ustenove. Nekje so ae ol*ve- v okrajne in mestne ljudske od zeli prepeljeti za neko gredilišče i.«,. «• toliko in toliko gradbenege ma- volitve so opotekale v vzorni teriala, drugje pripraviti les za di)lcip|jni. pri temu Je bila naj-zidanje šole, Um zopet izgoto- V2|<|ednejša mladine, ki je |mi viti v svojem obratu določeno VWKj pfv- ^^vjia volilno doli množino, kovinskih predmetov nogt ngt0 pt polnoštevllno od za novo" tovarno. Tekmovanje L ^^ na progtovoljno delo, se Je pelo razširilo preko svojih Njej ^ gl|Hjl|j Mtgglft. Na regu meja, zajelo v njega sosedne na- lacij0 dolenjske ceste, h gradi rode. Tako so stopili trbovelj- {vi glBnoVani8kih blokov na Al «ki rudarji v tekmovalno borbo bro4#vtni trgu, a zlasti h trasi z bolgarskimi iz rudnika MGeor- riniu ptonirtka proge, ki bo spe gij Dimitrov", ki bo trajala ceh» |ja|l|| ^ najitpši okolici Ljub-leto 1948, Ko bo končala, bodo L^ Jr ^bajalo v povorkah z najboljši udarniki obiskali rud- stavami in godbo na tisoče nike zmagovalca in izmenjavali pioaipvollcev, da dejanje pri Um svoje izkušnje Tako po Utpjm-(ju ljudske oblasti, ki so staja Jugoslovansko ljudstvo ža- ^ privkar Izvfšili z vtdltvami, rlš^e novega odnosa do dela, ki ^ potrdijo z gospodarsko okre-na najplemenitejšl način pove-1 pigvl|a svoje domovine Povsod zuje ljudi. gjf tega dne očitoval nov duh Naše ljudstvo ne dobro zave- duh dela, požrtvovalnost! in na d« dT je Prav v njouovem pro-|predk«, duh skupnosti delovne s to voljnem delu lista velika sila, ki ljudski državi pomaga ne ie hitro Izpolnjevati po planu zadane naloge, temveč jih tudi stalno presegati. Naif primorsko ljudstvo ni posabilo n* padla borce Ljubljana. Šempeter pri Gorici ae je oddolžil spominu svojih padlih partizanov, ki so žrtvovali svoja mlad« življenja z« lepše življenje slovenskega primorskega ljudstva. Bivši borci so skupno z zavednimi rodoljubi okrasili bivši Coroninijev gred ter pripravili vse potrebno za sprejem šestnajstih krst Ulcanimi ostanki partizanov, ki so darovali svoje življenje za svobodno domovino. Nu predvečer je bilo veliko |M)slopje razsvetljeno, sredi dvorišču «Je goro) pred ogromnim katafal kom velik ogenj. Naslednjega dne, v nedeljo, je bila vsa vas v žalnih zastavah. Množica ljud stvi je prlšln počastit Junaške borce. Govorniki ao poveliče vali njihovo vojaško slavo, nji hovo neomajno vero v zmago ln boljše življenje. Pevci iz Šempetra in Vrtojbe so odpeli gin-ijive žalostinke, čaatna straža pa Je oddala častne salve, ki so od mevale tja daleč preko krivične meje. Tako ao Sempeterčunl iz pričali svojo domoljubno hvale* nost svojim borcem. V Renčali pa se pripravljajo za postavitev spomenika padlim partizanom a ga ljudstva, ki se z združenimi močmi bori za resničen mir ln demokracijo. (Peelane Sanaul Predvolilno tekmovanje je bi- ____Hegli bo al v nike inšmirjl, kajti" nad Martbofiki« otokom^ profeaorji 'Hazšli bo se-nekate- Poštni dolar«*n vodovod, sej nI v hliUlni nobene vode Zdravnik je ugotovil, da nI zdrava vnda iz studenca, is katerega smo do- uni^nl" Vd-0 trpeli Na podlagi te ugo-uničeni. u>v||vr (|J h(||t| u pravnik <«i<> Kras vstaja U novemu življenju V času soviažne okupacije in narodno osvoljotlilne Inirlie je doživel goriški Kras grozno razdejanje Tako sta bil I Vojščlta in Hela |>opolnoma| Skupno šk«»do ao ocenili na 54 , 14 . . _ ___^li«..-. 7. . 11 § i bi lil nairle Ba napeljavo vede milijonov dinarjev, saj |e bilo * y ' fsuušenih 47 atanovanlskJh In' V rarčenlu In Uzeh Je H-143 gospoderšklh pr»«loplJ Pri, bruhnila nova afera v rvetl ■ tej ocenitvi ni bila up^šlevara Jdemokiistjanaklm županom I« obnova, ki Je Inla Izvedena pfrd Podboneace Tukaj bo vaščanl priključitvijo k Jugoslaviji. An- P"bl»all detiat za vodovpd ta glo-amertika vojeaka uprava Je>ei n» /brali okoli 100.00« I^O namri-' obnovila sumo nekaj n.o-|v^"V^iu pa n, nosnega sledu lega v VojšMri m v Srll Krn- tevri tega fsfdročjB m /atadl lega ustanovili 18 oktobra 1947 obnovit V«-iio zadrugo "Goriški Krna", ki je tekoj pričele z ob-navljenjt-m 15 poalopl) Obnovitvena zadruga ima tudi lastno *l*H*nico v Lipi, dočim lupiti ur»— «lili še drugo a|Hi**tia'i* v K<"ta* nj«-vUi Olv H|H«**nlr| IsMta dali toliko apna, da bo zadotčalo «a Ljudatvo oLloiuje župena Costa-petarla, ki je pa v slrehu zgradi ravhuijenega ljudstva ohljuMI. da bo vrnil donar, čim ga bn imela obrine na razpolago (Poslano HANSul m »aaaeaanBBei ■f I ae le Selaeake egga AN Ml H»aio »Mir dan* PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ Kmalu »o prišle črede ovac. Sprva so previdno pulile drobno travo, pozneje Jim Je koža na gobcih tako otrdela, da so se pasle kot na pašnikih, le hitreje so šle od njive do njive. Kope so še vedno čakale. "Kaj vendar mislijo?" so ne začeli jeziti ljudje. "Žito je suho. Delavci pripravljeni. Kru-ha pa ni." Toda še so morali čakati. Niso še bile tiskane kontrolne knjige, kamor se bo vpisovalo zmlačeno žito, kjer bo tudi vpisano, koliko žita bo treba izročiti okupatorju. Tudi dražinovci še niso poslali svojih knjig in ljudi, ki bodo jemali za njihovo vojako." Ni še bil dodeljen vsaki mlatilnici orožnik, tudi lastniki mlatil-nice še niso vedeli, koliko smejo Jemati za mla-tev. Končno »o se le zedinili o vsem in težke mlatilnice s črnimi lokomobilaml so odšle iz svojih lop. Vsako ao spremljali trije možje: dva zapisnikarja in orožnik. Ljudje so jih mrko gledali. . . , Se huje bo, kakor je bilo lani. Orožnik in kar dva zapisnikarja!" "Lani si se z zapisnikarjem pogodil ali pa skril pred njim." , "Kako pa hočeš letos odnesti vrečo izpred nosa trem stražarjem, ki bodo gledali nate in drug na drugega?" Na njivo pod Pustare je prišla mlatilnica šesti dan po začetku mlačve. Z njo ni prišel samo orožnik z obema zapisnikarjema, marveč se je pripeljal v kočiji tudi gospod advokat Milutin Mllutlnovič s svojo gospo Ružo in materjo. Prvič, da je tega leta obiskal svojo njjvo. Štirje pari slabih pustarskih krav so privlekli mlstilnico in lokomobilo med obe vrsti visokih stogov snopja. Vsaka družina Je imela svojega. Pustare so bile že zbrane na njivi. "Dober dan, ljudje!" je pozdravil advokat Milutin Mllutlnovič in se počasi zvalil Iz kočije. Ljudje so zamrmrali v odzdrav, le nekaj starejših moških je snelo kosmate kučme in se približalo kočiji, ostali so nemoteno opravljali svoj posel in samo gledali, kako so delavci naravnavali lokomobilo in mlatilnico. Ko je majhen, zavaljen advokat stal trdno na nogah, je ponudil kratko, zamaščeno roko svoji priletni, prav tako zavaljeni ženi in Ji pomagal iz*kočije. Nato je podal roko še materi, drobni suhljati starki, ki včasi po mesec dni nI mogla iz hiše, zdaj pa je urno stopila k mlatilnici. Medtem j« ko čijaž vzel iz kočije tri pletene stole, dve veliki košari in dve precej trebušasti pletenki. Nato je iztovoril še ogromen sončnik s stojalom ln ga postavil na mesto, ki mu ga Je pokazala go-h pa Ruža. Tja pod senco je odnesel tudi stole, košari In pletenki, nakar se je vrnil s kočijo proti mestu. "No, kako Je, Pultarci?" Je vprašal advokat s samozadovoljnih smehljajem, ko je stopil med može in žene, ki ao se zbirali okoli mlatilnice. "Kako je rodilo? Kakšno je zrnje? Koliko je dalo snop?" Moški so mrko odgovarjali, nekateri so se pa izgubili za mlatilnico. Advokat Je bil dobre volje, z ženami se je poizkušal celo šaliti. Čemu ne bi bil? Vse leto je v mestu posedal po kavarnah, kvartal in pijančeval, se včasi odpeljal v Beo-grsd "da pogleda svojo hišo", v resnici pa, da se tam vlačuga, zdaj pa je prišel po plodove na njivo ki so jo Pustarci zorali, posejali, poželi, žito zvezali v snopje, ga postavili v kope in ga bodo še zmlatili. Izmerili bodo pšenico in njegovo polovico odpeljal v mesto. Belega kruha tudi letos ne bo stradal, kakor ga ni še nikoli. Tudi sicer mu ni bilo sile. V hišo je v*bil nemške častnike in jih gostil, kvartal in pijančeval ___________ s četniki tudi z nedlčevci in ljotičevci je živel govarjall, aamo da bi slepili de-v najboljših odnošajih. belega barona. Seveda, sedaj, ko so svoje žrtve klali ali jih odvajali s seboj " Pet sto metrov od naju je po vzpetini drVela tropa divjih pra 1 šičev ter se brž skrila. "Ej, ko bi bila bliže, bi jih lahko par ustrelila," vzdihne goz-| dar. "Tako pa ogleduješ, kaj in koliko se bo posekalo, a divjad ¡toče mimo tebe. Divjih prašičev je pa kar preveč v naših gozdovih. Če prideš aprila, boš videl, koliko je v teh krajih divjih petelinov. Seveda se jaz ne bom imel časa ukvarjati z lovom, kei bo treba biti okrog delavskih partij, treba bo skrbeti za pet-| dnevno evidenco, ki sie jo uved 11 tudi v gozdarstvu. Gotovo imate Um na ministrstvu v knji gah zapisano vsako hojo in bukev. Pravijo, da evidenca mora | biti, drugače bi vsak hudir hotel delati po svoje kakor svpje dni Včasih smo se ns vse nsČine iz spodarstva gozdarski referent in nlanine^ nedičevci so pošUne ljudi mobilizirali rekel: "Nič se ni treba izgovar- SÄBor.&CÄ* lutinu Milutinoviču, se ni bilo treba bati niko «ar in ničesar. Živel je kot pred vojno, še celo bolje Poljski pridelki» ki so mu Jih Pustarci privažali v mesto, so imeli tako ceno, <}a si jo spomladi kupil veliko hišo v Beogradu, jeseni hi bo kupil še eno. Pa ne bi bil zadovoljen? Slednjič se je mlatilnica oglasila. Začeli so z Mitarjevim stogom. Vaso in še en fant Sta metala snopje na mlatilnico, najstarejša Mitarje-va hčerka je rezala s krivcem pasove in podajala razvezane snope delavcu, ki jih Je spuščal v boben. Pet, šest žena in deklet je ogiba o slamo od mlatilnice, štiri so jo nosile dalje stran. Dekleta in otroci so ogibali pleve, Jovan s tremi moškimi je bil pri vrečah, ki so se naglo polnile s kleno, zdravo pšenico. Miter je stal ob tehtnici. Tu so bili tudi lastnik mlatilnice Joca, ki se je trudil, da v enem mesecu mlatve zasluži zs enajst mesecev pohajkovanja, oba zapisnikarja, zapiti davkar Pavle, občinski uradnik Petrovič, nadalje orožnik in seveda sam gospod advokat Milutin Mllutlnovič, ki pa ni sUl, marveč j« sedsl v svojem z blazinami obloženem pletenem stolu. _ — "Tri sto osem kilogramov!" Je zaklical Joco, ko je tehtnica zaigrala, kakor je treba. •Tristo osem!" Jo ponovil advokat Milutin Milutinovič in vpisal pod Ime Mitar številko tri sto osem, ob strani pa številko štiri, kar Je pomenilo, da je teh tri sto osem kilogramov pšenice v štirih vrečah. Iste šUvilke so si napisali še Jdco, oba zapisnikarja in dvanajstletna Mitarjeva hčerka Verica, ki je stala malo dalje. "Tako! To je moje!" Je rekel advokat in pokazal kmetom, kam naj odnesejo vreče. "Zdaj si izmeri še ti, MiUr, štiri vreče!" Kmalu so bile na tehtnici spet štiri polne vreče. Advokatove so bile skoro nove, tanke in lahke, Mitarjeve debele, doma napravljene, zakrpane z velikimi zaplatami. "Tristo dvajset!" Je naznanil Joco. "Tri sto dvajsdt!" Je ponovil advokat. "Štiri vreče, ne?" (Daljo prihodnjič.) vedo, kaj si delsl, koliko si na redil, kaj si ukrenil, da si zaposlil delavca ln voznika ln če si povezan z množičnimi organizacijami ln okrajnimi odbori, da bi ti pomagali.' Seveds, kar nas je starih gozdarjev, smo tu ln lam ie okorni, ali-tudi mi se moramo prilagoditi planskemu delu \ gozdarstvu. Sedanje gozdarske razmero to tahUvaJo." ' ' / Šla sva čez razvlečene gmajne. Dež jO ponehal. Izza obU-kov je poaljalo sonce. "SUr gozdar som, sli Uko mile zime ne prmnlm," je rekel. Ob slabi gozdni cesti so štirje vozniki nakladali hlode. Konji so bili lepo rojeni. Na dolgih legah so vozniki z roba poti valili hlode na vozove. Štirje »počni možje so hiUli z delom. "Ti štirje so vedno v gozdu, pa če bi tudi vile padale!" "No, Fraocelj, koliko kublkov boste naložili?" vprsša gozdar. "Koliko bbmo naložili? No, ka ke tri ln pol do štiri. Kadar bo pa sveža hlodovina, bomo pa naj več 2 kublka." "Tudi svežo hlodovino bo tre ba voziti,* ■omeni drugi voznik ki Je ravno porajtljal naložen« voz. "Žage bodo pač vedncAlsio-ralc imeti hlodovino." db gozdni poti je ležala hlodovina različne debelosti na raznih kupih. Vozniki so jo bili speljali iz globokega gozda na kupe. Clm bi zapadel sneg, bi jo speljali na fc-atkih saneh. V do Na obisku pri gozdnih delavcih Z gozdarjem sva hodila po gozdu, ki je bil zaraščen z lepimi, visokimi jelkami, le tu pa Um je stala kaka drobna bukev. Skozi goste veje jelk prši lahen dež. skozi prelaz vidim v daljavi meglo, ki obdaja snežne gore. Gozdar je ravno pregnal veverico z neke mal* jelke, ko je skočil lep jelen-šesterak izza napol razpadle go/dne bajte ter jo ucvrl mimo naju med gostimi jelkami. Za njim sta jo Uhkih nog popihali dve stsii košuti. "Ce živali ne bi bilo v gozdovih. bi bilo zelo dolgčas " omeni gozdar ter potegne iz svoje male pipice. Obstala sva pred mogočnim sestojem jelk. Kakor je bilo videti, tod /e dolgo nI pelu sekira. Dolge ln ravne jelke so imele bolj redke tn drobne veje. "Let<* jih bomo poeekalt," omeni «ozdar. "Ko bi vedel baron pred vojsko, kakšno drevje ima. bi bil vse posekal, sam«, mladovje bi «»stalo Ravno ko se je vojsks pričela, ko so Nemci podrli Francoze, sem sprem Ijal barone po temle gozdu Imel je lepšo puško kakor ti. tovariš. Bil je velik in močan počaai je hodil, ker je bil zelo debel, imel je čez sUf kilogramov in sopel Je ko Jtovaški meh. Ae! sem v spoštljivi razdalji deset metrov za njim; taka je bila ti ste dni navada, da smo vedno morali na razdaljo spremljati plemenito goepodo. Kakor eetn že rekel," nadaljuje gostobeee«! nI gozdar, "grem za nJim In pre mišljujem. ali je bog oče ree ta | ko pravičen, da imajo eni ljudje Matevš Hace tako ogromne gozdove pa cel kup graščin, na drugI strani pa nas je dosti gozdarjev, ki nimajo niti ene jelke, niti denarja, kaj ie, da bi imel Svojo hišico, ln mislil sem si, kako je prav, da so v Husijl kmetje ln delavci zavili vratove kapitalistom ter Jim l>obiali bogastvo. Ko sem tako piemišljeval, sva se ustavila pred lepimi jelkami. Baron je obstal in dolgo ogledoval lepi sestoj. Dvignil je s srebrom okovano palico, udaril z njo po jelki ter zamolklo dejal: 'Ko bo vojna končana in ko bo naš veliki Führer premagal svet, takrat bomo posekali ta les; tam, kjer stoji tista |HMlprta bajta, bom dal zidati lepo gozdno vilo, kjer bodo počivali in uživali lepoto Fuhierjevt zvrsti oficirji .".." Ko sein uu potem spremljal v doli no, sva naletela na delavce, ki ao delali v | h »t u svojega obraza dr* \.i |x»gledal jth ni, temveč je Hlrdul čez nje v visoke gote ter brundal jsilglasno nemško lov sko pesem. Med okupacijo pa Je • «im-I v Nemčijo. Pat krat Je pi tal nadgozdarju ter ga spraševal. te niso bandltl- partizani tnoida | m »M te! ili vseh jelenov in srnjakov ter če zvesto čuva dlv jat Vedno Je upal, da bo zme ral Fuhrer Jaz sem pa v letih domovinske vojne dostikrat spremljal po teh gozdovih parti /*nske bataljone in že enainšti-rldewetrga leta ml je dejal tiati eetn i k«»nu »r L-,/.V ki Je potem | at del na štajerskih gorah: rF.j, stari K'"*dar, prej si vedno gozdovih," pravi gozdar ter al nažge pipo. "Lovca pa že dolgo ni bilo nobenega k nam. Divjih prašičev je tod kar precej," nam pravi starejši delavec. 'To divjad bi bilo treba čim prej pobiti. Su vi deli, kako jo razrila senoiet pod gozdom? Pa tudi zajcev je precej v Uh krajih." 'Tako vam rečem, da je zelo malo čass, da bi lovili, ker delo po planu je prvo. Saj tudi z gozdarskega ministrstva pride le kskšen strasten lovec s puško naokrog, ker menda sedaj vsi lovci rijejo po pisarnah po kupih aktov," se ogUsl gozdar. Odhajala sva. "Pa se še kaj zglasiU, boste še kaj povedali," se oglasijo vsi trije delavci ter se zopet lotevajo svojega dela. Ob levm robu bukovega gozda tešejo tesači železniške pragove. Ob poti in še gozdu so kupi razrezane bu-kovine. Na desni strsni pa se beli precejšen kup že izdelanih pragov. Tesači ao specialisti med gozdnimi delavci. Znani so bili v vseh evropskih državah, kjerkoli je prej garal slovenski gozdni delavec., Sest tesačev je obstale ter radovedno zrlo v naju. Vsi so bili sUrjši, vendar še krepki možakarji. / "Po navadi lovci vedno kaj nosijo na hrbu. Ali nisU srečala dveh jelenov, ki sta tekla ob gozdu?" se oglasi dolg, zssUven delavec Ur si prižiga cigareto. "Kaj ne veš, da so v tem času ne streljajo jeleni? Vsaka stvar ob svojem času!" oponese gozdar. Sedli smo na kup hlodov Ur se pogovarjali. "Kaj pa v Grčiji? Se niso pregnali tiste fašistične sodrge?" vpraša mladi delavec, ki je bil dve leti v partizanih ln jO dosegel čin vodnika. "Pa na KlUjskem, Um se tudi precej dajejo? Zima je pa kar nalašč za tesanje pragov," omeni mlad rdečeličen delavec ter zaplčl plenkačo v sUr parobek. •Tovariš gozdar, dajU organizirati,.da bomo redno dobivali časopise v gozd. Saj veš, kako Je. Zimski čas delaš samo 8 ur, ves osUli čas ps smo v gozdnt bsjtl pa se raznovrstno stvari pogovarjajo ln Če pride časopis, nam je kar krajši čas. Pa kaj bi samo stokali, irii smo gozdni delavci, precej jih je bilo tudi po svet**» Zato pa ne moremo biti brez časopisa dneve in dneve, predolge bi bile noči," se oglasi ob strani starejši delavec ter si prižiga dolgo starinsko pipo Koroške vesti Nezaslišan atentat na kulturno svobodo koroških Slovencev Ljubljana —V zvezi z občnim zborom Slovenske prosvetne zveze na Koroškem 12. marca 1. je bila sprožena ostra gonja za razveljavljenje občnega zbora, ki je bil zelo uspešen. Nasilno so odpeljali po končanem občnem zboru na policijo zapisnikarja občnega zbora tov. Ko-šutnika. ki so ga po odločnem proUstu pri celovški policijski dijekciji izpustili. Zvečer iste ga dne pa je varnostna direkci ja za Koroško objavila po radiu, da je bil občni zbor Slovenske prosvetne zveze nepravilno sklican in da je zaradi tega tudi izvolitev odbora nepostavna. Ta objava kaže, da je na celovški policiji osUlo vse pri starem Zares značilno, kako si ti eksponenti avstrijskih oblastnikov za mišljajo kulturno svobodo ter enakopravnost koroških Slovencev. V ozadju so tudi nekatere slovenske izdajalske du$e,. k,i so se usužnjile interesom imperialističnih sil Ur njihovih hlapči cala shod avstrijska Ljudska stranka, glavna nositeljica sedanjega nazadnjaškega režima v Avstriji. Govorniki so ponavljali že obrabljene kleveU o Jugoslaviji in Češkoslovaški. Pozabili niso na Osvobodilno fronto Ur nam koroškim Slovencem grozili z zopetno izselitvijo in novimi naselji. Ob Uh govorih smo spoznali, da ni prav za prav nič čudnega, če so razmere na naši šoli takšne, kakršne so, saj /poučujeta tam še zmerom zakonca Miklin, ki sta bila oba nacista in ki še danes ne govorita pravilne slovenščine. Kljub vsem pa hočemo vztrajno nadaljevati svojo borbo v vrstah Osvobodilne fronte za priključitev slovenske Koroške k novi Jugoslaviji. . Koroška žena »e bori za pravico in napredek Žene Sveč in okolice smo trdno povezane v svoji organizaciji. Proslavile smo mednarodni žen-, ski praznik z okusno razstavo domaČih koroških ročnih del in kr a j š o kulturno prireditvijo. Tov. Milena je spregovorila to- čev. n« Koroškem. Slovenska, ^^ o y ^ y dana5. V o pomAu m^na- di tega dogodka bcjj4^n,prqtei4 medzavezniškemu svetu na Du-npju, brlUnski civilni upravi v Gradep ter policijski in varnostni direkciji v Celovcu. V svojem protestu kvalificira Slovenska prosvetna zveza tako ravnanje kot očiten napad na kul-jturno svobodo koroških Slovencev. e K nam prihajajo in nas snubijo K nam v Žvabek prihajajo stalno govorniki različnih strank in nas snubijo za svoje politične namene. Na vsak način bi nas radi prepričali, da uživamo v Avstriji in zlasti na Koroškem rajsko srečo. Nedavno je skli- rodnega ženskega' praznika. Glavnemu odboru Antifašistične fronte žena Slovenije smo poslale pozdrav in zatrdilo, da bomo skupno z ženami Sloveflije zvesto in neustrašeno nadaljevale borbo za pravice in napredek koroškega delovnega ljudstva. .kala z gozdarjem proti gorski vasi. Z roba gozda se je slišalo hreščanje padajoče stare bukve. "Krepko bomo morali ^etos zavihati rokave, da bomo' izvršili vse obveze," pravi ob razhodu stari gozdhr. Pa mladine bo treba več poslati na delo v gozdove. Saj pravijo vsi, ki poznajo gozd in gozdno delo, da je delo v gozdu najbolj zdravju primerno. In če sekamo kakor je potrebno, bo OGLEJTE NAŠ KRASNI VENETIAN ROOM in našo rasstave Atraktivne središčne komade za obedno mizo, s ( pozlačenim okvirjem^ ogledala ln male žlvalake slike "v steklu ln porcelanu." _. ROČNO BARVANE SVETILKE ... In kompletna darila, parfumov v steklenicah, trejih itd. Mi speciall-ziramo v Izdelovanju ln popravljanju okrasov glaSevlne. Mi zgladimo omarske površke, ogledala, sploh steklo vseh vrst. Ml poprsvlmo cerkvena okna, vaša okna naredimo nepremočljiva in vaše prezračnike popravimo. Naš zastopnik vam poda proeto preračun—nobenih atro-ikov ln ne obveznosti Kličite: Hudson 4000. NORMAL OLASS CO. 7530 So. Halaied SL - Chlcago pa spremljaš nas. Nikdar več ne bo hodil baron po teh gozdovih in lovil divjadi. Nikoli več ne bo noben baron dejal, da so ti gozdovi ln te gore nemške. To je te več ko tisoč let-naša last nemška pesem se ne bo glasila v naših gozdovih, ampak nafti slovenska.' Tako so mi vsa lete go vorili partizani. Pa kaj bi—tudi sam nem imel dva sinova v partizanih, eden Je padel leta dva-inštirldesetega, eden je pa še v vojski kot oficir. Streljati sta znala oba že za mlada." Zavila sva z gozdarjem mimo debelih jelk. Se vedno je rosilo. Videlo se je, ds so tod gospodarili po starem nemškem načinu, ior Je tako malo bukev med Jelkami. "Da, desetletja Je pri nas ve-jals nemška gozdarska strokov ns znanost, ki je propagirala či sto smreko in jelko, ne glede na to, kakšna tla so. Stari gozdarji —gojenci nemških gozdsrakih šol— so vedno iztrebljali bukev bili so za čiate jelkove in smre kove sestoje, češ, da je bolj donosna, S«» ved a se je ta nemška gozdarska šola kmalu maščevala v sami Nemčiji, saj vendar vemo, da ao najbolj! mešani gozdovi ln da le v nekaterih krajih uapevajo čisti sestoji jelk in smrek Seveda, Nemci »o ae vedno oprijemali šablone, tako v gnsdaistvu, kakor v vojaki, zato so pa ludi bilt tepeni. Šablona jim je bile v krvi." Krenila sva čez malo jaso, kjer ao bile ob gozdni poti zložene ce le akladnlee celuloze "čimprej jo bo treba odpeljati," je rekel, razbita pot naju je vodila ven Iz gozda po gmajnah, ki ao bile za-taale i grmovjem in mladim noT spiemljal barona na lov, aedaj smrečjem. Deževalo je močneje va bukove za hlode, tfetjl jih je pa cepil na komade/ Zabijal je zagozde v kratke metrske komade-ter Jih cepil na razne dele, da so kar trske letel na okrog. "Koliko metrov naredite dnev-|M Vsi trije sd ustsvijo, starejši delavec vaame mehur iz žepa, natlači v usU zalogaj tobaka in odvrne: "V. poletnih mesecih menda pride na delavca, 3 metre, a mi delsmo že leta in lota v gozdu in naredimo 4 do 5 metrov dnevno.! V zimskem času, ko so dnevi krajši, naredimo okrog 31 dnevno. Pravijo, da Je sedaj uvedena petdnevna evidenca zs vse gozdne sortimente Prej je bila desetdnevna. Kako pa Je z mehanizacijo pri gozd nih delih? Mi delamo še vedno z žagami kakor naši očetje in dedje Potrebno bi bilo. da do-bimo tudi v gozd žage motorke Delo bi šlo hitreje izpod rok ln cenejšf bo. Zadnjič Je bil pri nas gozdarski referent tn Jo obljubil. da bomo še letos dobili motorke." "Ksko pa drugače?! jih vprašava. Eh kako, te gre' Samo dež imam.» večkrat. Dobrih čevljev bi potrebovftll. ker pozimi več strgamo kakor poleti." "Vsega bo sčasoma." pravi starejši delavec Ur vzame zopet žago v roke. "Sc v Franciji tam v Ardenih sem podirsl drevje, ko sem v tujini kaptUliatom delal drva Je bil pač hudič, niti toliko nisi imel v naših krajih, ia bi drva delal. Sedaj delamo drva, a v pomladnih meeecih bo mo pričeli ns veliko podirati Jel ke Sicer jth pa še sedaj podi rajo. ker jih je treba po pUnu toliko ln toHko podreti "Dela bo pa kar vse leto v teh dovolj lesa za domače gradnje in "Kako pa je s tem: pravite, da | M i2V02i z*to pa še rečem, da mladina morala bolj živo za gozdna dela," je zaključil gozdar ob slovesu, ko Noč Pf brem sanincu bi je šlo dokaj več Je treba pohiteti s planom s .£ se bo m kakor pa po kopnem. Ob robu'njo, tesanjem in tako naprej? Ce zanimati gozda ho trije deUvci delali dr- Je taka sila, bi pač morali pn-Lljučil L dva sta prerezovala drobne tegniti tudi tiste male kmete in 8Va na križpotju ločila. kove hlode^ki so neuporabni bajtarje ki ^JffiJ^l*™* topla kakor da je že Delali bi ln zaslužili in plan oi! mlad v deželi. Prispevajte v obrambni sklad! Vei darovi sa obrambo Enako-pramoetL Proeveto ln Proletar-ca naj so pošiljajo na naelov: John Pollock. 24415 Lakeland Blvd.. Euclid 23. Ohio. Br. Pollock Jo blagajnik obrambne-ga sklada. šel bolj od rok. Cas je že, da se odvadimo tega, da poleti dela mo, pozimi pa polegamo pri peči." "Mi pa vedno delamo, poleti in pozimi," reče sivolasi delavec ter se ozre v naju z gozdarjem. "Ko boste stesali pragove, bo treba tesati trame v osemnaj-stem oddelku, Um bo zelo lop ln raven les. kakor nalašč za tesar jenje," jim pove gozdar To pa to, poznamo tisti oddelek tam!" Ta. skupina je prgv zavedna mi reče gozdar, ko sva šla dalje po gozdu. Večerilo se je. Zahajajoče sonce je obsijslo jelkov gozd. Od drevja so padale kaplje. Globoko v gozdu je bilo slišati kričanje osamelega voznika ter pokanje z bičem. Obstala sva pred samot no gozdarsko hišo, sesidsno lsn sko leto v planinskem slogu. Kupi hlodov so bili zloženi na desni strani, ob levi pa jo bila velika greda, pripravljena za zelenjavo. V sobi je mlad logar govoril s skupino delavcev, ko liko so posekali v dveh oddelkih V kotu je administretorka delala petdnevna poročila in povedala: "Evidenca nam še aUbo teče, ker imamo daleč po raznih oddelkih raztreeene delovne skupine. Treba bo Uko organizira ti, da bo evidenca breehibno tek la. Kaj hočemo. doUti bo treba, da ne bomo na naši upravi zadnji. Samo vreme nI ugodno z» spravilo lesa; ko bi bil sneg t<. bi se vozilo iz goada!" Po stenah so viaeli rogovi je lenov ln srn Javo Noč Je bila. mesec je obseval gozdno pokra jino Globoko v gozdu Je skovi kala sova Gozdna pot Je bila svetla ko podnevi, ko svs kora mmmmmmmmmmmmm s—amaasaas pbf ree i "PROSVETA" 1SS7 S. LAWNDALE AVE. Chicsgo 23, 111-------------------------- .19. Vaša naročnina na "Prosveto" Je potekla z dnem-. V slučaju, da Je,od stranl npravnlšlva kakšna pomota, nas takoj obveatlto. da as lata popravil Z braUkim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE* CENE LISTU SOi Za Zdru«.dršave In Kanade SMO Za Chieefo In ekoliee Je—IMS I tednik in.______________MS l tednik In---MS t tednika tat__MS S tednika la--T.1S S tednike la______________ 4 40 S tednike la-------S.S0 4 tednike la__________SJS 4 tednike la----------4.70 I tednikov la--------MS I tednikov la. Za Evrope Je--------------SIIjSS I spolni la spodnji kupon. prUeSlIe potrebni Menor Order e plamu in si naročite Prosveto, Uat aH kl |e vaše » an» le ona člane la drašlno. M le dovolijo in ki šive aU stanujejo na enem In latam nealovu V aebenem slučaju ne več kot I tednikov 1 PeJeeaUot—Vselej kekor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preeell proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti ¿lan is dotične družine, ki je Uko skupno poročene ne dnevnik Prosveto. to takoj nameniti upravništvu Usta, ln obenem doplačati dotifao vsoto listu Prosveto. Ako toge ne store, tedaj mora upravništvo «likati datum se to vsoto naročniku ali pa uatavlti dnevnik. PROSVETA SNPJ. UIT a Lavndelo A ve, Cklco«o M. Illinois Prilsšsns pošilja« naročnino aa Uat Proeveto vaoto I- 1) laso-------Cl. m Usta Tita tednik ln ve aledetth članov seoje k eseji t) •I 4) •1 Čl ČL ČL Koder ee presolit», vselej ilto svoj stori to novi naelovt