Poštnina plačana v gotovini
Itev. 282.	V	Ljubljani,	sreda	14.	decembra	1938.	Leto	II
Odmev zmage IRZ po Evropi
Vse evropsko časopisje poudarja pomen Stojadinovičeve zmage in napoveduje posledice nedeljskih volitev
Belgrad, 14. dec. m. Skoraj vse Časopisje v posameznih evropskih državah se še vedno bavi * nedeljskimi državnozborskimi volitvami v Jugoslaviji ter poudarja, da je bilo to prvič v zgodovini Jugoslavije, da so bile volitve docela svobodne, in sicer celo tako svobodne, da mora sama vlada protestirati proti terorju opozicije, posebno v savski in primorski banovini. Dalje vidi evropsko časopisje važnost izida nedeljskih volitev tudi v tem, da je dr. Stojadinovič zmagal v krajih predvojne Srbije ter je zaradi tega dobil v roke popolno legitimacijo, da nastopa v imenu Srbije. Glede številk o izidu volitev leta 1935 in nedeljskih državnozborskih volitev evropsko časopisje ugotavlja, da je T>rimerjava skoraj nemogoča, če bi pa hotel ta dva izida kdo primerjati, bi moral priznati, da so bili leta 1935 Jevtič in Zivkovič ter dr. Maček drag proti drugemu, zadnjo nedeljo pa so nastopili skupno proti dr. Stojadinovičn. Končno si je evropsko časopisje edino v tem, da je število^ glasov, ki jih je dobila v nedeljo lista dr. Stojadinoviča in ono, ki ga je dobila lista dr. Mačka, priča, da so na listi dr. Mačka bili zbrani predstavniki raznih političnih strank in skupin z različnim programom, dočim so za listo dr. Stojadinoviča glasovali pristaši ene in iste skupine, ki ima skupni program.
Ženeva, 14. dec. Nepristranski švicarski tisk prinaša pod velikimi naslovi končne izide jugoslovanskih volitev. Pod naslovi: »Sijajna zmaga dr. Stojadinoviča« švicarski listi ponatiskujejo članek pariškega »Tompsa«, kjer se poudarja velik pomen zmage dr. Stojadinoviča. »La Suissec prinaša zanimiv uvodnik Renča Bonna pod naslovom »Utrjen položaj dr. Stojadinoviča«. Članek pravi med drugim: Izidi jugoslovanskih volitev pomenijo novo zmago dr. Stojadnioviča in JRZ. Ta uspeh utrjuje položaj predsednika vlade. Omogočeno mu bo, da še nadaljna štiri leta dela za obnovitev države. Zelo pomembna podrobnost teh volitev je ta, da so vsa poročila, tudi tista, ki prihajajo iz opozicijskih krogov, enaka v sklepu, da so potekle volitve v popolnem redu, mi* ru in v svobodi, kakršne država že dolgo ni doživela, Samo v vrstah opozicije je dr. Mačkova stranka izvajala silen teror. Če bi ta volivni boj jmcl uspeh, da odpre oči Franciji, potem bi ta morala razumeti, da je zelo zrasel osebni ugled dr. Stojadinoviča, čigar mednarodna politika je bila zmerom daljnovidna. Z notranjega stališča prinašajo Tezultati volitev novost, da 60 doživele male stranke popoln polom, in pa da so tudi propadle nekatere politične osebnosti, ki so kandidirale na listi dr. Mačka, pa se pri tem niso brigale za dejstvo, da jih od dr. Mačka ločijo velike ideološke razlike. Tako je danes poleg dr. Stojadinoviča, ki predstavlja Srbijo, dr. Korošca, ki predstavlja Slovenijo, in dr. Spaha, ki predstavlja muslimane v Bosni, na površju še dr. Maček, kot predstavnik Hrvatov. Iz takega Tezultata se lahko sklepa, da se vsa država razen dr. Mačka zahvaljuje veliki delavnosti dr. Stoja-dnioviču za obnovo Jugoslavije. S tako strnjenostjo, ki mu je zagotovljena v parlamentu, more dr. Stojadinovič začeti z reševanjem ostalih vprašanj.
Pariz, 11. dec. Ves francoski tisk poudarja pomen Stojadinovičeve zmage pri nedeljskih jugoslovanskih volitvah. Poluradni list »Temps« piše v uvodniku pod naslovom »Jugoslovanske volitve« naslednje: Izid volitev predstavlja uspeh za dr. Stojadinoviča. Vladna skupina je odnesla zmago nad opozicijo. Ker je bil dr. Maček nosilec opozicijske liste, so se tudi druge opozicijske skupine pridružile bivši HSS, kar pa jim je škodilo, zlasti pa pri tistih, ki so za unitarizem. Dosedanji izidi kažejo na močno ojačitev vladne skupine in na občuten padec opozicije v primeru s stanjem v preteklem parlamentu. Edino na Hrvaškem in v Dalmaciji je dr. Mačkova lista dobila absolutno večino. Vlada je v vsej državi dobila 60% glasov. Ne 6memo pozabiti, -da je opozicija delala silen pritisk in da je bivša HSS delala na to, da onemogoči vsako svobodo glasovanja. Izid volitev pomeni uspeh dr. Stojadinoviča in njegove politike. Vlada dr. Stojadinoviča bo vladala še dolgo dobo. Sedaj smo pred dvema določenima taboroma. Eden je vladna zveza, ki se je močno ojačila, drugi pa je tabor opozicije, katere delovanje ustvarja precejšen riziko za politični ustroj jugoslovanske države. Borba se vodi med dr. Stojadinovičem in dr. Mačkom. Dr. Stojadinovič je v preteklih štirih letih zadosti pokazal svojo sposobnost, da se zna razmeram prilagoditi.
Sofija, 14. decembra, m. Bolgarsko časopisje razlaga nedeljski izid volitev v Jugoslaviji ter enodušno izraža veselje zaradi velikega uspeha sedanje vlade. V tej zmagi vidi Bolgarija jamstvo za nadaljevanje dosedanje notranje in zunanje politike v Jugoslaviji.
Trst, 14. decembra, m. Tudi italijansko časopisje še vedno piše obširno o nedeljskih poslanskih volitvah v Jugoslaviji ter pozdravlja veliko zmago državne kandidatne liste JRZ. Istočasno naglaša, da so pri teh volitvah doživeli silen poraz vsi Mačkovi zavezniki. Tako piše »Coriere de la Sera«: »Ta zmaga je toliko pomembnejša, ker dokazuje strnjenost sedmih banovin, ki odobravajo viadno politiko. Ker so bili premagani vsi srbijanski opozicionalci, je dr. Maček ostal osamljen na Hrvaškem in v Dalmaciji. List piše o velikem nasilju, ki so ga Mačkovi ljudje izvajali pri nedeljskih volitvah. S takšnim izidom jo hrvaško vprašanje izgubilo pomen vsedržavnega vprašanja in se tiče samo dela države. Ni ene Hrvaške in ene Jugoslavije, ki bi se pogajali kot dve različni onoti, temveč samo ena pokrajina, ena opozicio-nalna skupina, s katero se bo vlada razgovarjala, ko bo zavzela svoje stališče. Dr. Maček, ki je osamljen, tvega, da bo izgubil vse, če ne bo spremenil svoje smeri. Jugoslavija je danes močna na znotraj, še bolj pa na zunaj,«
V istem smislu piše tudi vse ostalo italijansko časopisje, med drugim tudi turinska »Stampa« ■ in »Popolo d’ Italia«. Zadnji list se obširno bavi predvsem s terorjem na Hrvaškem ter hrvaškim vprašanjem. Med drugim pravi: >Ce-Hrvatje mislijo na zakonit način rešiti to vprašanje, bodo našli v dr. Stojadinoviču sodelavca, ki bo omogočil bratski sporazum.«
»Giornale d’Italia« piše med drugim: »Zadnje volitve v Jugoslaviji dokazujejo veliko zmago dr. Stojadinoviča in poraz opozicionalnih voditeljev, predvsem Davidoviča, Trifunoviča, Zivkoviča in Jevtiča. Poudarja tudi veliko važnost zmage • liste JRZ ter vidi v tem popolno odobravanje na- |
Budimpešta, 14. dec. Uradno poročajo, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano dopotoval v nedeljo v Budimpešto na uradni obisk, ki bo trajal tri dni. Ob tem obisku bo italijanski zunanji minister z madžarskimi državniki pretresal vsa politična in gospodarska vprašanja, ki so važna za obe državi zaradi zadnjih sprememb v Srednji Evropi. V Budimpešti govore, da se bodo razgovori ob Cianovem obisku nanašali na vprašanje skupne meje med Poljsko in Madžarsko, na bodoče tesno sodelovanje Italije in Madžarske v Srednji Evropi in na morebitno obnovitev madžarskega kraljestva, katerega prestol naj bi zasedel Oton Habsburški. Poudariti je treba, da gre pri tem za navadne govorice in ne za kake uradne napovedi.
Berlin, 14. dec. m. V četrtek ali petek pričakujejo prihod madžarskega zunanjega ministra
Obisk predsednik« nemške državne banke v Angliji
Berlin, 14. dec. m. Nemški gospodarski krogi z- zanimanjem pričakujejo potovanja predsednika nemške Državne banke dr. Schachta v London. Tam se bo dr. Schacht pogajal z angleškimi gospodarskimi krogi o finančnih vprašanjih, ki so v zvezi z judovskim izseljevanjem iz Nemčije. Razen tega se bo pogajal tudi glede drugih gospodarskih vprašanj, ki se tičejo obeh držav.
Drzen roparski napad blizu Mengša
Mengeš, 14. decembra. Včeraj je bil v Mengšu sejem, kamor je prišel tudi 65 letni po.sestnik z Dubena, Jože Mlinar, ki je hotel tam kupiti kravo. Ker pa ni bil zadovoljen z živalmi, ki so bile naprodaj, 6e je okrog dveh popoldne vrnil proti domu, ne da bi bil kaj kupil.
Na pol poti med Mengšem in Dubenam je za njim pripeljal neznan kolesar, ki je 6topil 6 kole6a, ga postavil 'v hosto ter krenil peš za Mlinarjem. Dohitel ga je na samotnem kraju, ga podrl na tla ter se začel z njim ruvati. Mliinar se ga je nekaj časa krepko otepal, moral pa je mlajšemu in zath močnejšemu napadalcu, odnehati. Ropar mu je izvlekel listnico, mu vzel približno 2500 din v papirnatem denarju, nato pa mu je prebrskal vse žepe ter mu pobral tudi ves drobiž. Po tem predrznem ropu je urno stekel da kolesa in 6e odpeljal.
Orožniki v Mengšu so že podvzeli vse potrebne korake, da bo lopov čim prej v rokah pravice. Naprošajo pa vse, ki 6o na 6ejmu videli kakšnega sumljivca, naj jih o njem nemudoma obveste. Roparja, ki 6e je peljal s kolesom, je videlo precej ljudi, zato je upati, da ga bo oblast kmalu trdo zgrabila za vrat.
Vinski duhovi in flvisoka politika"
Snoči je bila prva prilika po treh »postnih« dneh, da so se ga bratci malo nalezli. Aktualen predmet je danes seveda »visoka politika«. Začeli so se pogovori, začelo vpitje, »protesti« so doneli v temno noč. Tako so bili korajžni ti možaki in tako »politično načelni«, da še straže niso vzeli za mar, ampak so ji začeli, kar se le da, kljubovati. Stvar je končala tako, kakor je prav: eden od njih, O. I., s Ceste na Brdo, jo je pošteno iz-kupil, štirje pa so poromali v zapore, da se tam malo prespe. Ves ta »hrušč in trušč« se je razlegel ob uri vinskih duhov, nekoliko po eni uri ponoči.
Tatovi ne poznalo zimskega span a
V Ljubljani so bili pred kratkim ukradeni tile predmeti: svetlosiva zimska suknja, rjav ženski plašč, svilen šal, 344 din v gotovini, 200 din vredna zimska suknja, sive rokavice, 20 zavojev čokolade, 20 zavojev pecilnega praška in električna svetilka.
Kakor vidimo, tatovi ne poznajo zimskega spanja. Njim vselej cvete sezona. Poleti so jim bolj všeč eni, pozimi pa spet drugi predmeti. Zdaj se v strahu, da bi jih ne preveč zeblo, spravljajo v glavnem nad suknje, nad jopiče, puloverje in rokavice.
Širiti najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
tranje in zunanje politike jugoslovanske vlade, ki bo še vnaprej delala na to, da se vzpostavijo še bolj tesne zveze z vsemi sosednimi državami.
Budimpešta, 14. decembra, m. Tudi madžarsko časopisje se bavi z nedeljskimi državnozborskimi volitvami v Jugoslaviji ter tudi enodušno poudarja veliko zmago, ki jo je dosegla JRZ. Naglaša, da je pri teh volitvah ljudstvo popolnoma odobrilo notranjo in zunanjo politiko Stojadinovičeve vlade. Te volitve so pokazale, da je vse ljudstvo soglasno v tem, da je treba graditi še tesnejše vezi med Jugoslavijo in ostalimi državami.
Czakyja v Berlin. Verjetno bo istočasno prispel v Berlin tudi predsednik madžarske vlade Imredy. Obisk Czakyja prihaja pred obiskom italijanskega zunanjega^ ministra grofa Ciana v madžarski prestolnici. Na sestanku, ki ga bo imel grof Czaky v nemškimi vodilnimi politiki, bodo predvsem razpravljali o vprašanjih, ki. se nanašajo na jugovzhodno in srednjo Evropo ter o jamstvu meja nove češkoslovaške države. Samo dejstvo, da obisk madžarskega državnika v Berlinu prihaja pred obiskom grofa Ciana v Budimpešti in pred obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra Chval-kovskega v Berlinu, najzgovorneje potrjuje važnost razgovorov, ki jih bo imel grof Czaky z nemškimi politiki. Razen Berlina bo novi madžarski zunanji minister obiskal nato po vrsti številne druge evropske prestolnce, da se predstavi zunanjim ministrom posameznih držav.
* Barcelonska vlada je izdala odlok s katerim v načelu dovoljuje spet službo božjo v tistih predelih ozemlja, kjer je še kaka cerkev, S to uredbo skušajo rdeči oblastniki pridobiti simpatije prebivalstva, ki s strahom pričakuje zimskega vojskovanja.
Trgovska pogajanja med Poljsko in Sovjetijo
«e bodo začela še ta teden. Pc» poročilih iz Varšave pričakujejo v kratkem, da bo Poljsko uradno obiskal sovjetski zunanji minister Litvinov. Najnovejše prijateljstvo med Poljsko in sovjetsko Rusijo naj onemogoči nemške načrte za ustvaritev velike ukrajinske države, ki bi bila pod nemškim vplivom. Z ustanovitvijo take države bi se obseg in .pomen Poljske zmanjšal za polovico.
Prejeli smo naslednje pisanje:
V »Slovenskem domu« z dne 12. decembra, št. 280, ste objavili ha drugi strani-v prvi in drugi koloni pod naslovom »Zločinske laži velikega Jugoslovana« poročilo o nekaterih mojih izjavah v nedeljo zvečer v dvorani Kazine. Na podlagi zakona o tisku Vas prosim, da objavite k temu poročilu sledeči moj popravek:
Ni res, da sem zbrani množici sporočil podatke, ki jih od nikjer nisem mogel dobiti, ker so bile telefonske proge rezervirane včeraj za uradne razgovore. Res je namreč, da sem sporočil zbrani množici nekatere od informacij, ki sem jih ob pol 6 zvečer sprejel iz verodostojnega vira iz Zagreba, kar sem tudi izrecno poudaril. Neresnično je, da sem govoril o neki vstaji v posameznih srbskih okrajih in o velikem številu mrtvih. Izmišljeno je nadalje, da sem trdil, da je v državi razglašeno obsedno stanje in da je dr. Maček do-
Ibil razen v Sloveniji 90 odstotkov vseh glasov. Netočno je, ako trdite, da šem imel vse možnosti za nadzorstvo nad volitvami, in neresnično navajate, da sem pozival tako rekoč na vstajo. Ravno nasprotno je res! Pozival sem na mir in disciplino. Neresnične so tudi besede, ki mi jih polagate v usta. Točno je le, da sem izjavil, da o rezultatu volitev ne bomo govorili danes, temveč pozneje. Vašo insinuacijo, da se nisem »mogel vzdržati ne le laži, marveč izrazito protidržavnega razburjenja ljudi, in širjenja najbolj divjih vesti«, odklanjam kot kleveto.
Ljubljana, 12. decembra 1938.
Senator dr. Albert Kramer.
*
K gornjemu popravku pristavljamo naslednje: Po našem tiskovnem zakonu, sprejetem za diktature g. Živkoviča, političnega šefa dr. Kramerje-vega, more vsakdo v tisku popravljati neresnične ali pa tudi resnične trditve kogarkoli, samo da to stori v obliki, ki jo predpisuje zakon. Po tem tiskovnem zakonu more vsakdo popravljati n. pr.: »Ni res, da je sneg bel, marveč je res, da sneg ni bel«, če misli, da je s trditvijo o belem snegu on osebno prizadet.
Podatkov o tem, kar naj bi dr. Kramer govoril v kazini v nedeljo zvečer, si nismo izmislili, marveč smo jih dobili od dveh ljudi, ki sta bila tam. Ob tem popravku glavnega tajnika JNS pribijamo naslednje:
»Mi smo v ponedeljek pisali, da je dr. Kramer v Kazini govoril svojim pristašem, da je vojni minister odstopil. Dr. Kramer tega ne popravlja in ne zanikuje. Dalje smo pisali, da je dr. Kramer govoril, da ima dr. Maček v državi 500 tisoč in 600.000 glasov večine, .Tudi tega dr, JKra-.
Vesti 14. decembra
•• Vatikana poročajo, da so sklenile Jugosla-vjj, Romunija in Grčija spremeniti svoja poslaništva v Vatikanu pri Sveti stolici v veleposlaništva.
Italijanski parlament bo imel danes dve seji. Na opoldanski bo odobril 28 različnih zakonskih načrtov, na popoldanski pa bo sprejel razna določila glede nove fašistovske zbornice, glede varstva italijanskega plemena ter zakon o takojšnji mobilizaciji vseh fašistovskih poslancev ob izbruhu vojne.
Madžarska vlada je razpustila osem framason-skih lož v tistih pokrajinah, ki so prišle pod madžarsko oblast po dunajski razsodbi.
Angleški kralj Jurij VI. je včeraj sprejel v poslovilni avdienci dolgoletnega češkoslovaškega poslanika v Londonu Jana Masaryka, ki bo s 1. januarjem upokojen.
Francoske oblasti bodo najbrž ustavile glasilo Italijanov v Tunisu »Unione«, njegovega urednika Santa Mario pa izgnale zaradi pisanja, s katerim se je list pregrešil zadnje čase, odkar se je začela napetost med obema državama.
Gospodarsko zastopstvo češkoslovaške vlade
bo dospelo danes v London in se bo z angleškimi gospodarstveniki pogajalo o posojilu 10,000.000 funtov šterlingov za obnovitev češkoslovaškega gospodarstva.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da ni Anglija po ničemer vezana pomagati Franciji, tudi če bi se neizzvana upletla v vojno z Italijo. Ta izjava je v Franciji vzbudila veliko ogorčenje.
Turčija je od vseh evropskih držav najmanj zadolžena, ker 6e ne spušča v pustolovsko politiko, marveč hoče z vsemi državami živeti v prijateljstvu. V tem smislu je včeraj v Ankari govoril predsednik turške vlade Dželal Bajar.
Vseameriška zveza, katero skušajo ustanoviti Združene države, naj bi bila protiutež vseazijski zvezi, ki jo bo ustanovila Japonska — piše japonsko časopisje spričo vseameriške konference v Limi.
»Narodni dan« bo organiziral odbor za obrambo 'Korzike ob obisku predsednika vlade Daladi-era v januarju.
Bivši angleški zunanji minister Eden je včeraj obiskal predsednika Združenih držav Roosevelta in se Z njim tri četrt ure raztovarjal.
Hude demonstracije proti Franciji se nadaljujejo po vseh italijanskih mestih. Francosko poslaništvo v Rimu in konzulati po drugih mestih so močno zastraženi.
Češkoslovaška zbornica je soglasno odobrila vladni zakonski načrt, po katerem bo sedanja vlada dobila vse polnomočje za dve leti.
Stotine Italijanov so udrle včeraj v uredništvo velikega egiptovskega dnevnika »La Bourse Egyp-tienne«. Ta li6t je pred dvema dnevoma pisal, daje Italijane v svetovni vojni po porazu pri Kobaridu rešila samo francoska pomoč. S tem je žalil narodni pono6 egiptovskih Italijanov, ki so razbili uredniške prostore in ranili glavnega urednika.
mer v svojem popravku ne zanikuje. Včeraj so JNS-arji izdali letak, v katerem to trditev vzdržujejo in slepe svoje uboge pristaše s tem, da bodo volitve razveljavljene in da je Maček dobil v državi 1,700.000 glasov, vlada pa 400.000 glasov manj. Ali je dr. Kramerju ta letak znan? Dalje smo mi v ponedeljek zapisali, da je dr. Kramer govoril, da so v Kragujevcu, Kraljevu in Kraševcu volivne komisije ukradle vojivne spise,, ker je tam JNS imela strašno večino. Dr. Kramer v svojem popravku nič ne pravi, da bi tega ne bil govoril. Napisali smo tudi, da je bila v kazinski veži velika tabla, na kateri so bili objavljeni gorostasni volivni izidi iz ostale države, katere so ustvarili v vodstvu ljubljanskih JNS-arjev. Dr. Kramer tega dejstva ne popravlja.
Dr. Kramer je dejhl, da bodo »oni« o volitvah že pozneje govorili. Mi smo to napisali. Dr. Kramer v svojem popravku to našo trditev sam potrjuje. Mi smo dalje napisali, da je dr. Kramer govoril o odstopu vojnega ministra, o Mačkovi zmagi in o drugih nemogočih stvareh kot glaVni tajnik stranke JNS, kot kraljevi senator in kot veliki jugosloven. Dr. Kramer v svojem popravku te naše trditve ne zanikuje. Dr. Kramer pravi v popravku, da ni imel možnosti za nadzorstvo nad volitvami. Možnost za nadzorstvo najbrž zamenjuje z vplivanjem na volitve. Vplivanje mu je bilo res onemogočeno, in sicer po volilvnem zakonu, za ustvaritev katerega ima ne malo zaslug on s svojo stranko. Glede nadzorstva pa ponavljamo še enkrat, da je bilo dr. Kramerju omogočeno v najširši meri, saj je imel po vseh voliščih v Sloveniji in drugod svoje predstavnike, ki so lahko nemoteno šteli glasove zase in za druge liste in jih ravno tako nemoteno sporočali kazinskemu vodstvu. Če pa dr. Kramer ni smel imeti svojih predstavnikov na hrvaških voliščih, naj se za to pritoži pri svojem drugem šefu v Zagrebu. Prosimo ga tudi, naj nam pove, ali bi govorjenje o * odstopu vojnega ministra, o pol milijonski večini opozicije, o tatvini volivnih spisov imel on za protidržavno razburjanje ljudi in za laž n. pr. leta 1931? Naj pove, kaj bi on leta 1931 storil z voditelji slovenske opozicije, če bi si upali take stvari govoriti na javnem shodu, pa naj so podatke dobili ne le iz Zagreba, marveč od koderkoli. Dalje prosimo glavnega tajnika JNS in »nepomirljivega« jugoslovena, kraljevega senatorja dr. Kramerja, kako označuje širjenje takih govoric danes?
Pričakujemo od seifatorja g. dr. Kramerja, da nam pošlje popravek zaradi njegovega pisma' katero smo priobčili 29. novembra letos in v zvezi S tem pismom postavili trditev, da je dr. Kramer leta 1934 denunciral »Slovenca«, ker se je zavzemal za trboveljske rudarje I
Bodoče razmerie Madžarske do Italije in Nemčije
Vaien obisk italiianskega"zunanjega ministra v Budimpešti in nič manj važno potovanje madžarskih ministrov v Berlin
„Zločinske laži velikega Jugoslovana"
Maščevani« za brata, ubitega pred 10 leti
Ljubljana, 14. decembra.
Na sodišču je včeraj splošno vladalo Se prav-clarsko zatišje, lo v dvorani št. 79 je bilo živah-neje in se je tam zbrala nenavadna publika, ljudje ii okolice Kranja* ki so verno zasledovali^ potok in razvoj glavne razprave o grdem tepežu v Zgornji Besnici pri Kranju, ko je ponoči od 3. na 4. septembra postal žrtev noža mlad in priden fant Janez Jerala, ki jc nekaj dni poprej napravil Izpit za prometnega železničarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani in je bil glavna opora svoji materi.
Državni tožilec dr. Leon Pompe je obtožil Miho Dolinarja, 24 letnega tovarniškega delavca, zaposlenega v Kranju, in Vinka Krta, 21 letnega samskega ključavničarja na Gorenji Savi, da sta omenjeno noč zabodla v vrat Janeza Jeralo na cesti v Zgornji Besnici, v bližini Paplerjeve gostilne, da sta ga strašno oklala in da je Jerala, zaboden z nožem v vrat v glavno žilo odvodnico izkrvavel in na mestu kmalu umrl. Javna obtožba je obtožila prvega Dolinarja zločinstva uboja, drugega Krta pa le prestopka lahke telesne poškodbe. Obtožnica je prvemu naprtila hud paragraf 178 k. z., drugemu pa milejši 181 k. z. Usodno noč se jo res dogodilo strašno dejanje v lepi Zgornji Besnici. Temu dejanju ni bil nikdo neposreden očividec. Vse se je dogajalo in končalo med tremi osebami. Žrtev noža je padla po nedolžnem, ko je drugi iskal maščevanje za svojega brata, ubitega pred desetimi leti.
Sodni kronist je res dostikrat v stiski, kako bi opisoval javnosti tako grdo dejanje. Treba pa jo ljudem na deželi povedati, da nož išče vedno žrtve. Nekatere žrtve gredo v hladni grob, druge v kriminal. NaSi sodniki so zavzeli stališče, da jc treba junake noža najstrožje kaznovati.
V Besnico po noči po »bob"
Na zatožno klop sta sedla prav čedna fanta. Prvi Dolinar je tako v preiskavi, kakor na glavni razpravi, ki jo je vodil kot predsednik malega senata s. o. s. g. Ivan Brelih, spremljal svoj zagovor. V preiskavi je bil sedemkrat zaslišan, vedno je govoril drugače, naposled je v Ljubljani pred preiskovalnim sodnikom brez vsakega pritiska priznal, da je bil on sam tisti, ki je z nožem zabodel Jeralo Janeza v vrat. Oba sta se izgovarjala, da ju je pojokni Jerala prvi napadel in se je nato med njimi razvil tepež.
Predsednik: »Dolinar, ate kriv?< Dolinar v strumnovojaški pozi kratko: »Prosim, slavno kraljevo sodišče, sam sem samo dvakrat zamahnil z nožem. Deloma sem kriv?« Začel je praviti, kako sta se zvečer dobila s prijateljem Krtom, ki ga jo povabil v soboto pred žegnanjem v Besnici, iia naj gre ž njim po »bob«, ki mu ga je bila obljubila njegova dekle. Doma se je Krt oborožil s krušnim nožem, za klobuk pa je dal lepe krivce, kar je znak pri gorenjskih bojevitih fantih, da gre na korajžo. Sla sta v Besnico. Temna noč je bila, rosilo je. Med potjo mu je Krt pravil, da so mu pred desetimi leti ubili v Besnici brata Jakoba. Drugih skrivnosti mu ni razodeval. Na cesti v Besnici ju je srečal neki človek s steklenico v roki. Vprašal ju je: »Kaj delata tu ponoči?« Bilo je proti polnoči. Odgovor je bil: »Po bob sva prišla!« Človek je odgovoril: »Ni treba nobene všajtije uganjati!«
Krt In človek sta se spoprijela. Človek je Krta udaril s steklenico po glavi. Razvil se je tepež. Dolinar je sedaj pred sodniki odločno tajil, da bi bil on Jeralo zabodel v vrat. Predsednik senata mu je kratko predočil, kako je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, namreč: »Sedaj sem so odločil, da bom vse priznal. Zamahnil sem z nožem in zadel Jeralo* v ramo v vrat. Jerala ni zavpil.« Dolinar: »Pred preiskovalnim sodnikom sem bil zmeden.«
Drugi obtoženec Krt je priznal, da se je z Jeralo boril in da ga je večkrat sunil z nožem. Jerala pa ga je poprej udaril s steklenico po glavi.	'
Državni tožilec dr. Pompe je vzdrževal v polnem obsegu obtožbo in predlagal strogo kazen za oba. Branilca dr. Zupančič in dr. Krejči sta skušala svoja klijenta opravičiti za njiju dejanje, opo-
zarjajoč, da gre tu za tepež, ki je bil pač za Jeralo usoden. Ni nobene direktne priče, kdo Jc prav za prav zabodel pokojnega Jeralo. .
Za tepež 2 leti strogega zapora
Po daljšem posvetovanju malega senata je predsednik g. Ivan Brelih objavil kratko sodbo. Oba, Dolinar in Krt sta bila obsojena zaradi prestopka tepeža po paragrafu 184 k. z., vsak na dve leti strogega zapora. Zasebna udeleženka pa je bila zaradi svojih odškodninskih zahtevkov na-
potena na civilnopravdno pot. Sodišče ni zavzelo stališče javne obtožbe glede uboja in lahke telesne poškodbe, marveč je bilo nazora, da gre v Je-ralovem primeru za prav tipičen primer tepeža po paragrafu 184. No more biti dokazano, kdo je prav za prav zabodel Jeralo, oba pa sta se udeležila tepeža s smrtnim izidom. Kazen za .tak tepež je določena do 5 let robije, sodišče je upoštevalo nekatere olajševalne momente. Predsednik g. Brelih pa je posebno poudaril:
»Dejanje je zelo grdo. Izgubil je nedolžen človek svojo življenje!«
Krtov branilec dr. Krejči je prijavil revizijo in priziv. Dolinar pa je kratko izjavil: »S sodbo sem zadovoljen!«
12 uri komedije in prisrčnega smeha, najčudovilejših naklučij in zapletijajev v okviru zimskega športa in alpskih krasot v filmu	MIU]0NAR)	_ FRANK MORGAN, MARY
TDflllf A II CI1CIS1B	ASTOR, ROBERT YOUNG - Ob ) 6., 19. in 21. uri
IKUJIVH W JllCUU	Premiera KINO MftTICft 21-24 Nov zvotnl tednik'
Ljubljana od včeraj do danes
^Napredni« taborček te dni podira še svoje zadnje šotorčke v Ljubljani; še dva, tri dni, pa bo delo opravljeno in nikdar več ne bodo jeenesarji v Ljubljani govorili: »Tukaj nam je dobro biti, postavimo si...« itd. V onemogli jezici pri tem žalostnem delu še vedno kvasijo zadnje pomilovanja vredne »izmotacije«. Tako so včeraj naše lah-kovernejše občane poskusili še enkrat (zadnji plamen iz ugašajoče žerjavice) speljati na led s prismojeno otročjim letakom, da je v državi zmagal Maček; spet je šlo za razliko svojih 300.000 glasov, ki naj bi šli temu.slovenskemu »janičarju« v prid. Seveda sc takim obupnim zadnjim poskusom vsi smejejo. Jeenesarji se v zadnjih zdihljajih poskušajo še krčevito oprijeti imaginarne rešilne slamice, slamice, za katero sami dobro vedo, da je nikjer ni, ki pa si jo izmišljajo za druge. Nihče jim ne nasede več, in čez nekaj dni bo Ljubljana spet mirna, jeenesatje pa bo za konec adventa in za božič obšlo končno pravo pepelnično razpoloženje, ki bo ostalo kronično. Potihnil bo za vselej že čez nekaj dni glas presunljivo škripajočih jeenesarskih violin — strunar Kramer je za vselej odbrenkal. Ljubljanske čenče bodo zamrle, nič več si ne bodo prišepetavali nezadovoljneži gromozanskih »rac«, vdali se bodo v usodo in- v gotova dejstva, konec bo tem prismojeno naivnim »novicam«.
Tole pusto decembrsko vreme, ki je dolgočasno kakor predpomladno ali poznojesensko, je kakor nalašč pripravno za čenče; nekateri se ne vedo kam dejali, ne vedo, kaj bi počeli, ne vedo, kaj bi govorili, o vsem so se bili že pomenili, drugih in samih sebe so siti, zato pa na moč hite za spremembo izmišljevati fantastične prismodarije o volitvah ter jih kot prava razodetja poskušajo raztrositi med ljudstvo. Tega svojega |>očetja pa se bodo kaj kmalu naveličali, s»j sami uvidevajo, da je jalovo in popolnoma brezplodno. Ljubljana bo še morda dva do tri dni nekoliko volivno vročična, toda ti ljudje se bodo že v kratkem naveličali svojega »špekuliranja« in poslej se bodo zanimanja vrnila v svoj stari, mirni tok.
OUZD v novembru 1938
Okrožni urad za zavarovanje delavcev obhaja letos petdesetletnico delavskega zavarovanja. Ža ta jubilej, za petnajstletnico zakona o zavarovanju delavcev in ob dvajsetletnici Jugoslavije Je Okrožni urad za zavarovanje delavcev izdal 132 strani obsegajoči spominski zbornik, lepo opremljen s statistikami, s fotografijami in s tehtnimi članki. Ta zbornik nam pokaže na odličen način, kakšno važno delo opravlja ta naš zavarovalni urad.
OUZD ima pri nas več kot 100.000 članov. Letni diferencial je začel zadnje mesece močno naraščati. V septembru je prirast znašal 1938 oseb, v oktobru 2044, v novembru 2996, v začetku decembra pa jo narasel že na visoko številko — 40000 delavcov in delavk. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno ustreza dejanskemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je za 5%
J višja kakor lansko leto, njeni letni diferenciali pa J že od letošnje pomladi počasi, pa stalno pojemajo. » Zdravstveno stanje delavcev je letos povolj-nejše kakor lansko leto. Odstotek bolnikov se je zmanjšal od novembra lanskega leta na —• 0.19%. V letošnjem novembru je bilo skupno zavarovanih 101.824 delavcev in delavk (delavcev 65.293, žensk 36.531). Od tega je bilo bolnikov in bolnic 2650 (moških 1564 — 144 manj kakor lani ob tem času, žensk pa 1086 — 34 več kot lani ob istem času). Povprečna dnevna mezda je znašala 25.28 din (1.14 din več ko lani). Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala skupno 2,579.397.60 din (od tega je odpadlo na moške 1,835.180.50 din, na ženske pa 739.278.80 din).
Zlata nedelFa je pred durmi
18. decembra bo letos znamenita zlata nedelja. To nedeljo bodo trgovine odprte ves dan. Stara je že ta tradicija. Zadnja nedelja pred božičem je najprimernejša za nakupovanje in najuspešnejša za trgovce. Ljudje si ta dan še nakupija darila za svoje prijatelje, znance in z# družino. V Ljubljani je po ulicah na to nedeljo vselej prav tako živahno kakor ob delavnikih. Trgovine so polne, ljudje so veseli, zadovoljni so kupci, pa tudi trgovci si radi od veselja pomanejo roke, če gre ta priložnostna prodaja dobro od rok.
Otroška bolezen se |e spet pojavila
Zadnja dva meseca so se v Ljubljani in v okolici spel močno razširile ošpice. Bolezen bo težko omejiti. Težka bo zavarovati zlasti razne otroške zavode pred njimi. Bfllnišnica je že polna tako, da ne more več izolirati otrok, ki so oboleli na ošpicah. Bolnišnična uprava napro.ša 6tarše, naj pošiljajo v bolnišnico le otroke, ki so težko oboleli, v lažjih primerih pa naj otroke zdravijo doma, seveda pod nadzorstvom zdravnika.
Na Tržaški cesti je blfo vtom’'eno
9. I. m. je neka M. B. prišla na stanovanje Marije Kirnove na Tržaški cesti štev. 2 na sestanek s svojim zaročencem. Dekle pa je ta dan prišlo prej, preden je bil dospel tja njen zaročenec. Videla je, da v stanovanju ni nikogar, pa je podleglo skušnjavi ter oikradlo gospodinjo in njeno sostanovalko Marijo Čeponovo. Vzelo jima je za 1900 din obleke ter tud; nekaj zlatnine. Se isti večer pa je bila tatvina odkrita; policija je aretirala storilko in njenega zaročenca. Fant je poštena povedal, da sc nikdar ni dotikal tujega blaga, zaročenka pa jc dejala, da jo je revščina zapeljala k temu nepremišljenemu koraku. Policija'jc ukradeno blago takoj našla ter ga vrnila lastnicama.
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Sin ubil očeta s sekiro
Celje, 13. dec.
Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal danes dopoldne 26-letni sin Franc Repar iz Planine pri Celju. Dne 9. nov. je ubil s sekiro svojega očeta Ivana, ki ga je pretepel za kazen, ker je France tolkel svojega brata Stanka. V Reparjevi družini ni bilo pravega družinskega 60-glasja, ne prave družinske ljubezni in spoštovanja. Oče, ki je bil zelo jezovit, je mnogokrat pretepal svoje otroke, večkrat pa tudi svojo ženo. V družini je vladalo pravo neznosno življenje, ki je moralo dovesti do tako nesrečnega konca. Oče je Franceta ljubil, ko je bil še majhen. Ko pa je postal starejši, ga je pričel prezirati. Skoraj vedno je stresal jezo nad njim in tako ustvarjal v sinu ne samo nerazpoloženje, temveč že nekako upornost in zakrknjenost. Tako je bilo usodnega 9. novembra, ko je šel oče z vsemi tremi sinovi v gozd grabit listje. France je šel malo prej domov, da bi nakrmil živino. Kmalu za njim sta prišla tudi brata Stanko in Jože, ki sta se norčevala iz Franca. Stanko je vrgel koš tresk Francetu pred noge. Ta se- je zaradi tega razburil in hotel Stanka pretepsti. Vmes je posegla mati,
fribežal pa je tudi oče. ki je dvakrat udaril sina ranča za uho, da se je opotekel in zbežal pred očetom v vežo. Razburjeni oče je skočil za njim v vežo, pograbil smetišnico in je že hotel zamahniti po teinu. V tem trenutku pa je nesrečni Franco zgrabil za sekiro, ki je slonela v kolu ter sunil z njo očeta v prsi, da mu je takoj zlomil dvoje reber in pretrgal leve pljučne žile dovodnice in odvodnice. Strašen je bil trenutek, ko se je oče zgrudil in izkrvavel pred sinovimi očmi. France je bil ves prestrašen, bežal je iz hiše in se takoj prijavil orožnikom.
Pri današnjem zasliševanju je odkrito priznal svoie dejanje. V svojem zagovoru pa je navedel številne okolnosti, ki so ga močno razbremenile. Prav tako so pričali v Francetov prid njegov brat Stanko in druge priče. Sodišče ga je obsodilo na 6 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. France je kazen nastopil.
Dira svaka jc že ubil
Nič manj tragična ni bila razprava proti 38-letnemu posestniku Francu Drofeniku iz Strojnega sela pri Rogatcu. O groznem uboju, ki se je dogodil na praznik Vseh svetnikov 1. nov. v lem kraju, je »Slovenski dom« že na kratko poročal. Drofenikov svak Martin Šolter iz Gornjega Sečovega se je usodnega dne vračal od svojega doma in bil namenjen k Sv. Florjanu. Šolter je Drofenika zasovražil zavoljo neke dediščine, predvsem pa zaradi neke prijave orožnikom, ki jo je poslal Drofenik Franc zaradi Šolterjevih tatvin. Vsakokrat, kadar je hodil mimo Drofeniko-ve domačije, je klical Franca na korajžo, ga zmerjal in ga obmetaval z .najgršimi priimki: Tako tudi tega usodnega večera. France, ki je bil ta dan posebno razburjen, ker se je skregal s svojo ženo, je v razburjenosti in strahu, da ga bo Šolter res napadel kakor mu je neštetokrat grozil, vzel železen drog ter šel proti izzivajočemu svaku. Ko je opazil, da ima Šolter v žepu nož, ga je takoj trikrat udaril z vso silo po tilniku, da jc Solter padel in fez nekaj minut zaradi pretresa •možganov in krvavitve v možganih umrl
France Je že v začetku razprave takoj priznal skesano svoje dejanje, ga obžaloval in prosil za milostno sodbo. Drofenik je leta 1924 zaklal 'Uidi svojega prvega svaka Franca Lončarja, a ga je porotno sodišče oprostilo, ker je storil dejanje v silobranu. Danes pa ga je sodišče obsodilo na 5 let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic zn dobo 5 let, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in na plačilo povprečnine oOO din. France je kazen nastopil, njegov branilec pa je vložil priziv zaradi previsoke kazni.
Državni konservatorij proslavi v petek, 16. decembra t. 1. ob 17 v okviru interne vaje v Hubadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici 60. rojstni dan slovenskega skladatelja Antona Lajovica.
Okraj Ljutomer
St. Občine	štev.	Volilo	JRZ	Maček	yotič
 ________________vol,	upr.	jc	 Snoj	Kores	Biijan	Skuhala	Skupaj	Golob
Okraj Dravograd
Št. Občine
Štev vol. uprivič.
dtojadinoviS
Maček
Volilo JRZ Hodžera Skup. DoDeršek Eržen Barth Skup. Dr.^Schreiner
la Do l?olr Unininn
1. Apače	1231	334	333	1	.—	—	1	—	1. Črna	1202	721	216	2	218	11	500		511	
2. Cezanjevci	557	371	366	—	—	5	5	—	2. Dravograd	1068"	633	493	32	525	66	42		108	
3. Gor. Radgona	1279	983	970	—	—	13	13	—	3. Guštanj	1022	535	249	16	265	70	200		270	
4. Križevci	959	774	704	—	■—	70	70	—	4. Kapla	431	268	111.	1	112	145	9	1	155	i
5. Ljutomer	1440	955	907	2	—	40	47	1	5. Marenberg	649	336	270	2	272	10	51	3	64	
6. Mala Nedelja	714	431	332		—	Ufi	<)9	—	6. Mežica	565	332	126	4	130	4	192		196	A *
7. Negova	556	479	479	—	—	—	—	—	7. Muta	760	374	235	5	140	21	112	1	134	
8. Razkrižje	656	375	291		75	8	83	1	8. Prevalje	1420	820	434	33	467	139	210	2	351	2
9. Slatina-Radenci	847	334	298	—	—	36	36	—	9. Remšnik	503	291	222	8	230	16	45		61	
10. Sv. Jurij ob Sčav.	1169	813	770	1	—	42	43	' —	10. Ribnica na	Poh. 702	359	146	5	151	199	9		20S	
11. Strigova	1049	505	165	1	220	13	334	5	11. Vuhred	401	237	211	2	213	7	17		11	
12. Veržej	319	251	212	— ,	—	39	39	—	12. Vuzenica	735	388	208	27	235	69	81	3	153		.
Skupno	10776	7.074	6.249	16	396	405	817	8	Skupno:	9458	5304	2921	137	3058	757	1468	10	2235	11
Warren Dufff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
Ni se utegnil oddahniti, vedel je, da bo nasprotnik brž za njim. Pcrtaknil je vse di-namitne patrone naglo med bruna, ki so podpirala jez, razvil zažigalno vrv in jo prižgal. Lahen, črn dim se je začel dvigati od zažigalne vrvi. Temnorumen plamenček jc začel naglo jezikati in se bližati patroni. Samo še nekaj sekund, pa bo vse zletelo v zrak.
Samo še nekaj sekund, pa bo jez razrušen, voda bo udarila iz svojega zbiralnika. Rumena, blatna in motna bo zdrvela v dolino in bo odnašala s sabo vse, kar bo našla.
Whjtney je v^s zadovoljen jahal na brunih, pod katera je bil vtaknil dinamit. Gledal ]«, kako se plamen pomika proti sv ojemu usodnemu koncu .. ■
Potem se je nenadno zdrznil. Zavedel se je, da čaka na smrt, če bo še ostal tu. Skočil je v vodo ter zaplaval proti kraju. Do brega ni bilo daleč,- vendar je tam lahko našel tako zavetje, da je bil varen pred razletom jeza.
Nenadno jc zdaj stralno zagrmelo, se začelo lomiti. Hrušč se je dvigal do neba. Ogromni kosi lesenega ogrodja pri jezu,
oblaki kamenja in prahu so se dvignili v zrak. Voda je udarila skozi prebite dele jeza, Sikaje in šume je planila po strmini ter trgala in podirala vse pred sabo. Hrib se jc še tresel od grmenja, kamenje in les je padalo iz višine nazaj ter z'divjim štro-potom pljuskalo v vodo.
Voda se je razlivala po bregu, kakor da se je odprlo tisoče in tisoče dozdaj nevidnih in neznanih virov, kakor da se je zdaj osvobodila spon in se hoče ljudem maščevati za dneve svojega sužnjevanja.
Rudarje in kmete pred rudnikom, ki so streljali na žive in mrtve, je zdaj popadel silovit, blazen strah. Napad je prenehal, obramba je izginila. Vsakdo je hitel in v divjem strahu iskal, kako bi se rešil. Strah pred strafno smrtjo v umazani vodi je izenačeval vse, kmete in rudarje. Ni bilo več razlike med obdelovalci polja in med iskalci zlata. Smrt v grozeči vodi se je V6em obetala enako strašna.
Voda je hrumela, udarjala, podirala in ni iskala svojih starih korit, Kakor v slapu se je lila čez V60 širino brega. Preplavljala in uničevala je vse pred sabo.
. Ferria je e grmečim glasom zapovedal
»Konji! Režite konje!«
Slag Minton je nekaj korakov od njega vpil nad rudarje:
»Rešite se, nasip se podira!«
Toda bilo je vse zastonj. Rešitve ni bilo. Hudournik jc zajel starega Ferrisa in ga izpodnesel. Voda ga je nesla s 6eboj divje in z vso svojo silo, kakor da se hoče tudi njemu, pravičnemu za nekaj maščevati. Morda zato, ker je bil preveč pravičen, ali pa zato, ker se je nazadnje le spoprijaznil s svojim otrokom...
Voda ga je nesla dalje in udarjala z njim ob kamenje, ob grmovje, ob drevje. Nazadnje se je ujel med med vejacni drevesa, ki ga je voda podrla ter ga vrgla čez strugo, katero si jc bila v tem divjem navalu izdolbla v bregu. Tam je obležal nezavesten.
Videl ga je Whitney, ki je stal tam blizu na suhi skali. Planil jc do drevesa, pograbil nezavestnega Ferrisa, ga 6 težavo izvlekel' iz vejevja in ga spravil na suho. Spodnašalo ga je, padal jc, toda se je vedno spet skopal na noge. Ferrisa ni izpustil iz rok. Stiskal je zobe in bil pripravljen prej iti sam po valovih, kakor pa da bi jim bil hotel izročiti svoje, žalostno breme.
Voda je odnašala konje in ljudi, nič je ni moglo ustaviti.
Vsa dolina je bila polna vode. Na zadnji strmini pod bregom se je ustavilo mrtvo truplo nadzornika Slaga Mintona, vse razbito in nakažuio, Izbuljene, prestrašene oči
so mu bile polne blata. Umazana voda ga je vrgla na površje, kakor da ga ne mara.
Dolina Sacramenta še ni bila doživela tako strašne nesreče, kakor je bila ta,
1 oda po nobeni nesreči se ni med ljudstvo v dolini naselil tako blažen in tako srečen mir, kakor se je po tej. Whitney je postal zaradi svojega divjega dejanja reše-nik vsega ljudstva, junak te blagoslovljene zemlje in najljubši prijatelj Ferrisov. Postal je namestnik njegovega rajnega sina.
Pokopali 6o mnogo ljudi, pravičnih in nasilnih. Nasipi so bili porušeni, rudniki razkopani, rovi zatlačeni z blatom in dračjem in kamenjem. Uničeni so bili stroji in vse naprave, ki so jih lastniki rudnika bili postavili z milijoni in milijoni dolarjev, da bi bili prišli do več zlata.
Toda zemlja je ostala in je še naprej živela tisoče in milijone ljudi. Ostalo je sonce, da je grelo polja in vrtove in prinašalo radost otrokom zemlje in življenje njenim sadovom, Sonce je ljubilo zemljo, ni maralo mračnih rovov in zlatih kotanj.
Prišla je zadnja odločitev na tožbo kmetov, Vrhovno državno 6odišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v San Franciscu. Sodba je govorila, da je pravica na strani kmetov. Sodba je bila utemeljena takole: »Dokazano je, da je voda, ki je iz rudnika odnašala zemljo in kamenje, uničila veliko plodne zemlje! rNihCe pa se ne sme s svojo zemljo in s posestvijo okoriščati
tako, da bi uničeval zemljo drugim. Vse naprave in koraki nasprotne stranke so škodljivi in zato proti postavi. Potrjujemo prejšnjo sodbo, s katero je oblast kmetom zajamčila varstvo vseh njihovih pravic. Ta sodba velja tudi za vse bodoče čase.«
V dvorani Golden Moona v San Franciscu je ta sodba izzvala zmedo in presenečenje. Za lastnike zlatih rudnikov je bilo zdaj izgubljeno vse: zlato, udobje in razkošje življenja, bogastvo.
Ralph Ferris jc to dobro vedel. Ni bilo več poti, da bi mogli lastniki priti do svojih namišljenih pravic. Pravica je bila na 6trani kmetov... Ferris mlajši sc je tega zavedal in stal v dvorani pobešene glave, kakor da so obsodili njega samega na smrt...
Treba se bo vmiti spet na zemljo •— to je bilo spoznanje, ki ga je rodila v njem ta ura. Zemlja je najboljša in najzvestejša! Kdor je rojen zanjo, se ji ne bo nikdar izneveril.
V dolini Sacramenta pa je vladalo veliko veselje in sreča. Pravica in postava sta zmagali nad denarjem. Ferrisova neomajna vera v pravico in nepristranost postave je bila prava. Postavo je bilo treba spoštovati.
Dolina Sacramenta je odmevala v pesmi in veselju. Vriski so se drobili pod leme-žem in pod brano. Obetala se je blagoslovljena jesen, ki bo prinesla pravega zlata: sadove zemlje, zlato, ki se skriva pod težkim klasjem...
Od tu in tam
Glavni volivni odbor, katerega predsednik je predsednik senata dr. 2eiimir Mažuranič, je imel v ponedeljek svojo prvo sejo po volitvah. Navzoči .so bili vsi člani, katere določa zakon (predsedniki najvišjih sodišč) ter predstavniki posameznih list.
V imenu listo dr. Mačka sta v odboru Joca Jovanovič in Ljuba Davidovič, odnosno njuna namestnika Miša Trifunovič in Milan Kostič. Včeraj se je odbor bavil z načrtom, kako se bo delo opravljalo.
Dr. Kostič je predlagal, naj se delo ne razdeli v v sekcije, temveč naj odbor dela kot plenum, da bi mogel vsak član imeti pregled čez vso snov.
Ker pa je volivni material preobilen, je bilo sklenjeno, da bodo člani odbora delali v sekcijah, a predstavniki list bodo smeli .to delo zmerom pregledovati. Šest sekcij je. Prvo tvorita področje Belgrada in dravska banovina. Tej sekciji predseduje predsednik državnega sveta dr. Stevan Sagadin. Prihajajo že tudi volivni akti. Najprej mora odbor zbrati te, potem na podlagi dobljenih rezultatov proglasiti za izvoljena nosilca obeh list in končno začeti razdeljevati posamezne mandate po okrajih. Odločitev glavnega volivnega odbora je končna, le parlament lahko temu ali onemu izvoljenemu poslancu odreče imuniteto, odnosno mu mandata ne verificira. Volivni odbor bo imel še precej dela, preden bo zbral vse akte. Verjetno pa je, da bo to delo končano do Božiča^ Po dosedanjih računih bo lista dr. Stojadinoviča dobila nekaj nad 300, a lista dr. Mačka nekaj pod 70 poslancev.
Fotografski muzej so uredili v Zagrebu v muzeju za umetnost in umetno obrt. Nova ustanova naj bi bila zunanji znak za proslavo 100-letnice fotografije, ki je v zadnjih letih, zlasti v Sloveniji in Hrvaški zabeležila silovit napredek. Zagrebški Fotoklub je stopil v stik z vodstvom muzeja, ki je predlog sprejelo in odstopilo nekaj sob v poslopju za stalno razstavo fotografskih posnetkov raznih vrst. če nas Zagrebčani niso mogli prehiteti v kakovosti fotografije, pa so nas prehiteli s svojim muzejem. S tem je že rečeno, da bi tudi v Ljubljani kruto rabili stalen oddelek muzeja, v 'katerem bi bile zbrane najlepše slike in dela slovenskih fotoamaterjev in bi se ohranili popisi vseh odlikovanj, ki jih je slovenska fotografija dobila po vsem širnem svetu.
Atentat v Zagrebu. Včeraj ob 17.45 je v hiši na Mandičevem trgu št. 14 v I. nadstr. pri vratih na hodniku, ki vodi v stanovanje dr. Huga Verka, advokata iz Zagreba, eksplodiral naboj, ki je bil obešen na kljuko z vrvico. Eksplozija je poškodovala vrata v širini 7 cm in v dolžini 20 cm. Človeških žrtev ni bilo. Na hodniku so našli listek, na katerem piše: Trdno smo prepričani, da smo vam dali novega gradiva za nov članek v ^Samoupravi« In nove pobude za pripovedovanje o edinstvu Jugoslavije. Živel dr. Maček I
Po prvi preiskavi in z ozirom na vsebino napisa na listku, je jasno, da je to delo političnih nasprotnikov dr. Verka, ki je pristaš JRZ.
Vsa družina se je zastrupila s kruhom v Li-šanih pri Mostarju. V družini Muarata Mariča je
gospodinja zamesila kruh. Vsi: oče, mati in trije otroci so po nekaj dneh začeli kazati znake čudne duševne bolezni: najprej se je vsem raztegnila zenica v očesih, postali so zaspani, začeli bloditi in se nazadnje mrzlično tresti. Poklicani zdravnik je vzel košček kruha in ga poslal v preiskavo Higienskemu zavodu. Tam so ugotovili, da je bilo primešano žitu neko strupeno zrnje, ki povzroča hude motnje v možganih. Maričevi so vmes prišli k zavesti, pa so spet začeli zmešano gledati in govoriti, čim so zavžili košček domačega kruha.
Angleška križarka »Arcthouse« se jo v ponedeljek pojavila v Dubrovniku. S križarko je prispel tudi admiral Wells, poveljnik angleškega sredozemskega brodovja. Po mornarskem običaju so vsi poveljniki angleško ladje in dubrovniškega pristanišča vrnili obiske.. Wells je obiskal vojno akademijo in mesto samo, mornarji pa so si šli ogledat okolico. Križarka bo ostala v Dubrovniku še nekaj dni, nakar odpluje spet proti Malti.
Pomagače pokojnega hajduka Ignatijeviča Koreje so začeli loviti v okraju Arandjelovac. Oblasti računajo, da so bili ti pomagači številni in zvesti, ker so razbojnika vse leto dobro hranili in skrivali. Računajo tudi, da jih je največ v Koreji-nem rojstnem kraju v Banji ter v vasi Stojniku, kjer je Koreja sklenil ubiti župana Lukiča. Sedaj so je šele izvedelo, da se je Koreja pred kakimi štirinajstimi dnevi večkrat prikazal med ljudmi in jim grozil, da bo vsakemu odrezal glavo, če ga bo ovadil. Obenem je z vso nasilnostjo agitiral za kandidate opozicije. Lani, ko je bil Koreja obsojen na smrt, so prijeli tudi dvajset pomagačev. Za letos pa mislijo, da jih je imel več. Tudi za te so določene stroge kazni.
Kožuh© iz ovčjo kože bodo začeli pošiljati hrvaški krznarji v Belgijo. Odbor za pospeševanje trgovine z Belgijo je prvi prišel na to misel in poslal nekaj vzorcev ovčjih kožuhov v Belgijo. Poznavalci belgijskega trga pravijo, da bodb kožuhi portali dober prodajni predmet. Hrvaški obrtniki so začeli misliti že na posebno zadrugo, ki bo organizirala propagando in prodajo v tujini, obenem pa omogočila smotreno proizvodnjo doma. Cim bodo na belgijskem tržišču dosegli kak uspeh, bodo začeli kožuhe ponujati tudi v drugih državah.
S samokresom se je ustrelil mali 4-letni deček Tibor Bervan iz Subotice. Deček je prišel v stanovanje železničarja Petroviča, da bi se igral z njegovimi otroki. Med skakanjem pa je Tibor odprl Petrovičevo nočno omarico in tam našel samokres. Igračkal se je z njim, dokler se orožje ni sprožilo ter je krogla prebila dečku prsa. Gospodinja je hitro priskočila in poklicala zdravnika, toda deček je izdihnil še prej, preden mu je bilo mogoče pomagati.
Nevarno vlomilsko tolpo, ki je vlamljala v blagajne po Dalmaciji, so izsledili v Splitu. Preteklo noč je bilo vlomljeno v železno blagajno pomorske pisarne Banac. Ker so kratek čas po izvršenem vlomu že začeli stikati za zločinci, se je policiji posrečilo, da je enega člana že prijela. Ta družba je bila tudi tista, ki je pred tednom vlomila v samostan v Kaštel Kambelovcu in odnesla dragocenosti za okroglo 100.000 din.'Se prej pa je izvršila vlom v poštno blagajno v Drnišu. Preiskava je dognala, da so vsi člani te zločinske tolpe doma iz Trsta, torej tisti specialisti »svinjske noge«, ki so pred leti vrtali dobro založene blagajne v Ljubljani.
Zaradi 10 dinarjev sta se udarila Jakob Šta-gel in njegova žena Katarina iz Pisanice pri Bjelovaru. Zakonca se nista nič kaj razumela. Predvčerajšnjim je Jakob vprašal ženo, če mu je izmaknila iz žepa kovača. Žena je užaljena začela kričali. Nenadoma pa je počila puška in žena se je zgrudila mrtva. Orožnikom je Jakob dejal, da je hotel odnesti lovsko puško med prepirom v drugo soho. katero je hotela pograbiti žena.
„Jejf jej, kaj bo pa zde j?"
(Narodna pesem)
Ljubljana, 13. decembra.
V opozicijski tabor prihaja počasi iztreznjenje, da revolucije ni na Hrvaškem, ne v Srbiji, ne v Sloveniji, kakor jo je v nedeljskih večernih videnjih sanjal pogoreli čarovnik dr. Kramer. Prav tako ni • glasu o ogromni opozicijski zmagi in o sestanku poslancev v Zagrebu, katerega je določal za 12. december volivni sporazum med dr. Kramerjem in dr. Mačkom. (Glej brošuro Ivana Ureka, bivšega JNS poslanca.) Informacijska služba dr. Kramerja in njegovih je operirala v nedeljo zvečer in včeraj d« opoldne. »Napredna« Ljubljana, kar je je še oetalo okrog dr. Kramerja, je trdno verovala v zmago opozicije, čeprav je dr. Kramer moral priznati že v nedeljo zvečer, da ni bil izvoljen ne on, ne nobena njegovih črnih ali rdečih senc iz volivnega sporazuma. Ta vera v sijajno zmago opozicije je trajala do trenutka, ko je izšel včerajšnji »Slovenski dom«. Nekaj sto ljudi je drhte čakalo pred tiskamo velikega razodetja: Maček 500.000 glasov večine, kakor je napovedovala žična, brezžična in brezživčna propaganda iz kazine. Namesto velikega razodetja je včerajšji »Slovenski dom« pričakujoči Ljubljani prinesel suhe uradne številke iz Slovenije in iz vse države. Te številke eo kazinski letaki še v soboto zvečer napovedovali največ 5% oddanih glasov v državi in v Sloveniji.
Za tem razodetjem je udarilo na ulice še nekaj Kramerjevih petard: V Sarajevu govore, da Zagreb gori. Druga skupina obeh Kramerjevih obveščevalcev je trdila, da v Zagrebu govore, da Sarajevo gori. Od tega gorenja se je vnela kazinska centrala in\ je od njenih napovedi, obljub in groženj ostal dim, ki se je do večera razkadil tako, kakor se je v nedeljo razkadila opozicija.
In razočarani kazinarji, njihovi starejši in novejši zavezniki so začeli brundati narodno pesem: »Jej, jej, kaj bo pa zdej?«
Res je hudo vprašanje. Sicer tako kunštna in »najbolje informirana« 1 ista, kakor sta »Jutro« in »Slivenski narod« sta ob volitvah molčala in prinašala volivne izide iz — Memela. Iz nekdaj »na" predne in nacionalne Ljubljane« niti poročilca, dasi je kazina v nedeljo ob 6 zvečer imela že najnatančnejše volivne izide, katere so ji z ljubljanskih volišč poslali njeni preskušeni predstavniki in zaupniki. Vse poročanje teh dveh vestnih |istov 6e je omejilo na sramežljivo opravičilo, »da še ni uradnih
obvestil«. Kdo ve, če sta ta dva lista dobila uradna poročila v Memelu?
Ni čuda, da so njuni bravci bili ogorčeni in divji ter so žejni takih ali takih no‘vic planili pač na druge liste, predvsem na našega, ki je prvi pred srbskimi in hrvatskimi prinesel točne volivne izide iz Slovenije in iz vse države. Vsi propadli opozicijski kandidati in njihovi pomagači pa so obupali, da bi prišla kaka vesela vest iz Zagreba in so (e začeli tudi oni spraševati »Jej, jej, kaj bo pa zdej?«
Res, kaj bo zdaj s to množico brezposelnih politikov, katero so vrgle na borzo dela nedeljske volitve. Za nje ni ne starostnega zavarovanja, ne zakona o minimalnih mezdah. Če bi jih bilo mogoče vsaj izvažati v države, kjer te vrste produkcija ne uspeva, kakor hlodi, slive ali teleta. Toda glede artikla vlada povsod najstrožja avtarkija.
Skušali smo poizvedeti, kaj bodo vsi ti, v soboto še tako zmage gotovi možje, začeli delati po volitvah. Za nekatere se nam je posrečilo ugotoviti:
Tako bo senator Ivan Pucelj velikolaški dedič Martina Krpana, 6 književnim imenom Frence Fer-žov začel te dni pisati novo knjigo z naslovom »Žalostna pisarija«. Dr. Albert Kramer bo v zbirki slovitih Jutrovih romanov »Papeževa hči«, »Lucifer«, »Pater Kajetan«, izdal priročnik o bon-tonu v politiki z naslovom: »Medsebojno spoštovanje načelnih nasprotnikov po skušnjah iz volitev 1. 1931, 1935 in 1938.« Socialistična generala dr. Jelenc in Josip Petejan bosta izdala pri Cankarjevi družbi knjigo spominov z naslovom »Od Trbovelj do Kazine«, s podnaslovom »Pot slovenskega socializma od 1924 do 1938«. Dr. Ivan Stanovnik bo v kritje volivnih stroškov organiziral dobrodelno loterijo po uspešnem slovenskem sistemu »Maček v Žaklju«. Dr. Anton Brecelj bo v kratkem spisal poljudno znanstveno-delo z naslovom »Biološke osnove politične doslednosti v starejših letih v duhu idej velikega Evangelista«. Marksistični kandidat dr. Ali Kraigher, mohamedanec po veri, pa je dobil v nedeljo zvečer od svojih 417 volivcev zeleno svileno vrvico s sporočilom, naj se je posluži tako, kakor je to običaj v muslimanskem svetu, kadar je kak paša ali vezir izgubil bitko. Dr. Ali tega ni storil, marveč 6e je zaprl v svoje odaje, pokleknil pred vdolbino v zidu in 6e zazrl proti vzhodu, ne proti Meki, marveč proti bivališču kalifa Stalina. Tam kleči in premiljuje ... Kdo ve, kak nov preobrat sc bo rodil iz tega zamaknjenja .,,
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Skriti junaki velike zmage
Ljubljana, 14. decembra.
Mogočno je bilo zmagoslavje, ki je zajelo v nedeljo zvečer naša srca potem, ko smo zvedeli, s kakšno sijajno večino je v Sloveniji zmagal pri volitvah naš voditelj dr. Anton Korošec. Množice so preplavile mesto, v'navdušenem razpoloženju so prepevale, klicale, se veselile. Zmaga je bila v resnici tako sijajna kakor si je ni bil pred volitvami predstavljal prav gotovo nihče. Vsa Slovenija je ta dan dokazala, da je zbrana okrog dr. Korošca, dokazala je, da ne mara za nobene druge preroke in narodne vodnike. Politika našega voditelja je dobila zmagoslavno priznanje vsega slovenskega ljudstva, to priznanje absolutne pravilnosti pa je dobil krmar in voditelj dr. Anton Korošec sam. Naš najzaslužnejši mentor je doživel popolni triumf svojega dolgoletnega dela. T« triumf je sijajen, ta triumf je edinstven.
Skriti unaki te vfelčastne zmage
Le redko kdo, ki se je v nedeljo zvečer veselil v prekipevajočem zanosu tega velikega uspeha stranke, za katero je bil oddal svoj glas, kateri je tudi postal opeka v veliki zgradbi zmage, pa je pomislil na to, koliko dela je bilo potrebnega, da je bil ta, tako silovit in bleščeči uspeh omogočen. Koliko truda, koliko neprestanega, večtedenskega garanja, koliko nesebičnosti in požrtvovalnosti so morali darovati odlični organizatorji in njihovi tihi, žilavi in prav bajno pridni sodelavci in sodelavke, da je stranka v Sloveniji požela tako ogromne sadove, da je spravila pod streho tako bogato in lepo žetevl Koliko je bilo teh vidnejših in skritejših delavcev, ki so žrtvovali svoje dneve, pa tudi noč) skupni stvari v prid! Njihova imena niso javnosti znana, ali pa vsaj prav malo —- in še to le v izjemnih primerih, — pa tudi nikdar ne bodo postala znana. Njihovo delo pa zasluži polno občudovanje in veliko pohvalo, saj je vzgledno, idealno in vsega posnemanja vredno.
Uradniške moči zasluzilo vso pohvalo
Volivna propaganda in organizacijska centrala je delala ves dan in globoko v noč, ko se je jelo napovedovati že novo jutro. Nekaj pičlih ur spanja — in garanje je pričelo znova. Prihajali so dopisi, prihajala naročila, treba je bilo nemudoma odgovoriti, brez obotavljanja poslati na razne kraje zahtevani material. Pomožne uradniške moči, zlasti neumorne strojepiske, so v tem času opravile kolo-salno, vprav heroično delo. Na vse strani je bilo treba pošiljati vabila, volivne brošure, knjižice, lepake, letake, vse, kar je bilo za volivno propagando potrebno. Koliko truda, koliko zamudnega dela vzamejo taki opravki, — to presodi lahko samo človek, ki je že kdaj sam imel s podobnimi stvarmi kaj opravka.
Neposredni stik z ljudstvom
Kandidatje in njihovi pridni pomočniki so obhodili vse naše kraje. Povsod so govorili z ljudmi, z njimi kramljali, jim odgovarjali na vprašanja in pojasnjevali nejasne stvari, jih navduševali s tehtnimi, skrbno z dokazi podprtimi besedami. Njihov trud je bil vzgleden Niso so ustrašili nobenega napora, pred nobenim še tako vstran ležečim krajem se niso iz zložnosti potuhnili ali iz zložnosti zavili kam vstran, kjer so bile prometne zveze lepše, ugodnejše in pripravnejše, nobeno vreme jih ni zadržalo, da ne bi bili prišli tja, kamor so bili obljubili. Pred nobenim še tako strupenim^ in močnim nasprotniškim gnezdom se niso ustrašili, hodili so pogosto, dejali bi, prav v levje žrelo. Pogumno--so sc v debati spoprijeli z ljudmi nasprotnega prepričanja, podirali in izpodbijali njihove očitke, utrjevali ljudi v njihovi orientaciji. Mnogo je bilo naporov, mnogo truda, prihajalo pa jo tudi zadoščenje: kolikokrat, so bili ganjeni, ko so gledali žareče, navdušene obraze kmetov v hiši tam kje v oddaljeni vasi. Njihove iskreče se oči so govorile o hvaležnosti in veselju nad nijhovim prihodom. Odhajali so z zavestjo, da so stopili v neposreden stik z dobrimi našimi ljudmi, ki bodo vedeli ceniti delo in program skupnega voditelja našega slovenskega naroda. S popolnim zaupanjem so odhajali. Njihov trud je bil bogato, sijajno po-olačan. Slovenski narod je na dan volitev izrazil
Kraj	Barometer-B sko stanje 1	Tempe- ratura v O1		Relativna vlaga v % [	Oblačnost 0-10 j	Veter	Pada- vine	
		, 0i a£	n • yJ‘ '“"s ae			(smer, iakost)	m/m	vrsta j
Ljubljana	766-4	112	6-8	91	10	NE,	_	—
Maribor	767-8	5-0	2-0	90	10	SW,	—	!—
Zagreb	769-0	9-0	4-0	90	10	Ej	—	—
Belgrad	770-6	8-0	1-0	80	0	NE.	—	r-
Sarajevo	771-6	6-0	-1-0	90	10	0	. —	—
Vis	768-2	10-0	70	90	10	NNE,	—	—
Split	7688	15-0	110	70	lo	E,	—	—
Kumbor	763-2	15-0	7-0	70	8	NNES	—	*—
Rab	769*	110	7-0	90	10	SSE»	2-0	dež
Dubrovnik	767-c	13-0	7-0	60	10	NE«	—	r-
svoje popolno soglasje s smernicami in delom svojega edinega resničnega voditelja dr. Antona Korošca.
Veliko delo organizatorjev
Imena teh požrtvovalnih mož, ki so zadnje todne vse svoje delo posvetili težki nalogi, da organizirajo vse delo volivne organizacije, ne prihajajo v javnost, skrita ostajajo. Toda njihovo delo je bilo ogromno, njihovo delo nosi veličastni delež na tej edinstveni volivni zmagi.
Tudi časop sie je prispevalo
S članki, s teksti za letake, z vsakodnevnim rednim opozarjanjem na važnost teh volitev, z opozarjanjem na velike uspehe, ki jih je bila v tako kratkem času dosegla 6edanja vlada v vsej Jugoslaviji in pri nas v Sloveniji, za katero je pokazala od vseh dosedanjih vlad največ- razumevanja in največ pozornosti. Dan za dnem so prihajali podatki, ki so opozarjali slovenske volivce na čase, ko je pri nas besnel teror prejšnjih samosilniških režimov, priobčevani so bili članki, ki so zgovorno pričali, kakšne metode so ti samosilnila rabili Na ta način so tudi naši časnikarji v teh važnih volivnih pripravah prispevali velik svoj obolus.
Požrtvovalni delavci na dežel
Kdo pa nam bo naštel imena naših nad vse požrtvovalnih in agilnih fantov, ki so na deželi pripravljali vse potrebno za volitve, neumorno kakor mravlje? Raznosili so sami tudi po najoddaljenejših hribovskih hišah osebna vabila, raznosili volivne lističe s številkami iz imenikov, nalepili so volivne lepake, raznosili letake, razdelili brošure, organizirali dežurstvo, čigar namen je bil, da so naši ljudje podnevi in ponoči budno pazili na slednjo akcijo nasprotnikov, utrjevali in prepričevali omahljivce in nasprotnike. Dan pred volitvami so poskrbeli za vozove in za avtomobile, s katerimi so v nedeljo nato pripeljali na volišče slabotnejše ljudi in tiste, ki so stanovali od volišč daleč vstran, tako da jim ni bilo treba hoditi peš po slabem vremenu in po spolzkih gozdnih kolovozih s strmin na volišče. Preden so se odpeljali z vozovi po volivce, so pošiljali na razne kraje svoje kolesarje, ki so volivce po domovih obvestili, naj se pripravijo, ker bodo vsak čas ponje prišli z vozovi. Kako pridni so bili ti naši fantje, ki bodo sicer ostali širokemu svetu neznani po imenih, vendar pa 6i bodo pridobili in ohranili trajno hvaležnost svojih voditeljev in vsega slovenskega naroda! Njihovo delo je mogočno delo in mogočna je njihova zasluga pri tej sijajni, bleščeči zmagi naše stranke!
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, 6icer nespremenjeno.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 9 je bila nizka in gosta, nato pa do 10.10 srednja megla, dalje je bilo ves dopoldan oblačno in nekoliko megleno. Popoldne ob 16.45 se je pričelo naglo jasniti in je bilo že ob 17.10 skoraj popolnoma jasno, od 18 do 18.30 pa jasno. Ob 18.35 se je pričelo zopet naglo oblačiti in je bilo že ob 19 oblačno in je tako ostalo v noč.
Koledar
Danes, sreda, 14. decembra: Spiridijon.
Četrtek, 15. decembra: Kristina.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Dunajska 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul, 7.
Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani priredi v sredo 14. decembra ob 8 zvečer v društvenih prostorih Karunova ulica 10 predavanje »O vzgoji kanarčkov«. Predava strokovnjak g. Gojzd-nikar. Vstopnine ni, Ljubitelje kanarčkov vabimo na to zanimivo predavanje.
Avtorizacija aktuarjev. Minister trgovine in industrije g. ing. Kabalin je izdal prva pooblastila (avtorizacije) za izvrševanje aktuarskih dolžnosti po določilih uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji od 25. februarja 1937 in pravilnika o pooblaščenih aktuarjih od 10. junija 1938. V Ljubljani so dobili avtorizacije sledeči gg. aktuarji: Šantič in Strojin od Pokojninskega zavoda za nameščence, Lah od OUZD, dr. Svetel od »Croatia«, Trilar od »Vzajemne zavarovalnice«.
Ošpice so se v zadnjih dveh mesecih v Ljubljani in vsej okolici tako zelo razširile, da skoraj ni več upanja na naglo zajezitev. Težko.bo obvarovati pred infekcijo razne otroške zavode, bol-nišnicu pa je polna in ne more več izolirati na ošpicah bolnih otrok. Zato prosi obča državna bolnišnica v Ljubljani, naj starši pošiljajo v bolnišnico le težke in komplicirane primere ošpic, navadne naj pa zdravijo doma pod nadzorstvom zdravnika.
Nevarnost odtrganih elektrovodov. Pozimi ko se sneg oprijema električnih žic in na mnogih krajih pretrga elelctrovode, da vise v zraku ali leže na cesti, naj se nikdo ne dotakne odtrgane žice, ker je 6mrtno nevarno. Kdorkoli opazi odtrgan »Iektrovod, naj takoj obvesti mestno elektrarno, da čim prej popravi omrežje. Potrgane žice so posebno nevarne živalim, zato naj pa vozniki takoj počakajo z živino in 6e žicam zanesljivo izognejo ter tudi takoj javijo pretrgani elektrovod.
Krstna predstava Mrakove tragedije »GroSar« bo 15. t. m. v celjskem Mestnem gledališču. Ker vlada za to prireditev zelo živahno zanimanje, si preskrbite vstopnice v predprodaji pri {je. Toševi. Gledališče bo dobro zakurjeno.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval prof. dr. Ernest Turk o stremljenju Jugoslovanov za njihovo osvoboditev. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica) in je vsakomur dostopno. Pričetek ob 20.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sreda, 14. decembra: »Žene na Niškavuoriju;. Red Sreda.
Četrtek, 14. decembra: »Brezov gaj«. Red Četrtek. Petek, 16. decembra ob 15: >Potopljeni svet«. Dijaška predstava. Globoko .znižane cene od 1-1 diiiarjev navzdol.
Sobota, 17. decembra: »Dobrudža 1916«. Red B.
Opor«. — Začetek ob 20.
Sreda, 14. decembra: »Jolanta«. »Gianni Schicchi .
Premiera. Premierski abonma.
Četrtek, 15. decembra: »Roxy«. Red A.
Petek, 16. decembra: Zaprto.
Sobota, 17. decembra: »Kapljice za ljubezen«. Gostovanje tenorista Cliristy Solarija. Reti A.
Mariborsko gledališče
Sreda, 14. decembra: Zaprto.
Četrtek, 15. decembra, ob 20: »Aida«. Red D
Kaj nam kažejo volitve v Mariboru
Rdeči pas okrog Maribora se je razbil
Maribor, 13. decembra.
Izidi nedeljski volitev v Mariboru in njegovi okolici 60 toliko zanimivi in zgovorni, da se jih izplača nekoliko natančneje pregledati in primerjali z izidi zadnjih ekuščinskih volitev leta 1927. Volitev 1. 1931 in -1935 ne moremo jemati v obzir, ker pač vsakdo dobro ve, kako so se te volitve delale in da so tako potvorjene, da ne morejo pričati o resničnem razpoloženju mariborskih in okoliških volivcev.
Pri nedeljski volitvah je lista JRZ z Žebotoni in Špindlerjem (glasov dr. Irgoliča ne upoštevamo) dobila na ozemlju Maribora 5905 glasov, kar znaša pri 9999 volivnih upravičencih 59% in 71% vseh oddanih glasov. Leta' 1927 so socialisti dobili v Mariboru 1527 glasov, komunisti 412, liberalci, današnji JNS-arji pa 1038 glasov. Takratna SLS je dobila v Mariboru 1505 glasov. Pri volitvah eo torej t. 1927 današnji združeni naši nasprotniki na Mačkovi listi dobili skupaj skoraj 3000 glasov, SLS pa 1505. Pri nedeljskih volitvah pa je nekdanja SLS in sedanja JRZ porasla na 5900 glasov, združeni nasprotniki pa so padli na 747 glasov. V enajstih letih so torej zdruzeni nasprotniki padli na nižino brezpomembne manjšine. Vsi nasprotniki od socialistov do JNS-arjev v Mariboru ne pomenijo nič več. V Mariboru bo odslej vladala JRZ sama, ne da bi si ji bilo treba iskati kake pomoči ali sklepati kake kompromise.
Prav tako zanimiva in pomembna je razčlenitev volivnih izidov v mariborski okolici. L. 1927 so socialisti v Studencih dobili 297, komunisti 149, liberalci 53 glasov. Pri nedeljskih volitvah pa so vsi združeni nasprotniki dobili 168 glasov. JRZ je dobila 910 glasov, 1. 1927 pa je SLS dobila le 106 glasov. Na Pobrežju je lista JRZ s Kobanom letos dobila 966 glasov, združeni nasprotniki pa 318 glasov. L. 1927 pa so samo socialisti in komunisti na Pobrežju in na Teznem dobili 570 glasov. Popoln poraz so torej socialisti in komunisti doživeli tudt v Studencih in na Pobrežju, kjer so leta 1927 bili še absolutni gospodarji.
Prav tako pa so bili poraženi tudi v Košakih, kjer so v bivšem Lajteršbergu imeli še leta 1927 večino. Ti rezultati nam dovolj nazorno dokazujejo, da socialisti že dolgo nieo več gospodarji no samo Maribora, temveč tudi vse okolice, kjer jo njihov rdeči obroč na vseh koncih in krajih raziskan, tako da so ostali od njega samo že drobci.
Uredba brzojavne in telefonske službe pri pomožni pošti
Kapela. Dne 7. decembra je bila pri pomožni pošti Kapela uvedena brzojavna in telefonska služba. — Direkcija poSte, telegrafa in telefona v Ljubi ianL
ROBINA
HOODA
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Po šestih mesecih barbarskega, pa zato brezskrbnega življenja v gorovju okrog Futa-Jaluna, je Antonio spet stopil na trdna tla. !’rav povedano: do sedaj so delale zmerom štiri noge divne arabske 'iobile, ki mu jo je dal na razpolago Ali Mami. Prvikrat v svojem /.i vi jen ju je občutil vso prijetnost in ugodje jahanja. Po prostranih planotah, po bujnih dolinah in svetlih gozdovih pogorja, ki se je razprostiralo okrog mesta, sta on in Amah lovila srne, zasledovala ui ti lope in dražila leoparde. V bližini levjih prebivališč sta v svetlih ločeli zakurila med trnjevim grmovjem ogenj in ob njem taborila. Potem sta se vrnila v malo prestolnico, kjer so ju sprejeli z vsem uiežjim pompom.
Med svojim bivanjem v Futa Jalunu je Antonio doživel tudi iirekucijo v vladarjevi palači. Stari Ali Mami je umrl in mu je sledil Aniah-de-Bella. Seveda to ni poteklo brez uličnih bojev, v caterih je pravočasno našlo smrt precejšnje število Ali Mamijevih lečakov. Poslej bo sedel Amah na slonokoščenem prestolu, ki jo bil ves prekrit in okrašen z nojevimi	peresi.
Toda ti malenkostni dogodki v	borni zgodovini	tega kraja	niso
prav nič prizadeli Antonia kot gosta. Nasprotno. Njegovo stališče io bilo poslej še lažje. On in Amah sta si postala kljub plemenski in jezikovni razliki prava in zvesta prijatelja. V času, ko ga je zapuščala bolezen in se je vanj spet vselilo zdravje, se je Antonio potrudil, da je svojo popačeno arabščino popravljal ob govorjenju svojih spremljevalcev, kolikor se je pjjč dalo. In rod, iz katerega je vzrastel tak moža*k, kakor je bil Amah, je mogel v njem vzbuditi le občudovanje.
Prijateljstvo, ki ga je vezalo	z Antoniem, je	izviralo	iz popolne zastopnosti glede vseh moških	opravil: v vojni,	na lovu,	v	trgo-
vini ter v brezskrbnem pohajkovanju in pomenkih ob tabornem ognju, v šotoru in v naselbini.
To arabsko gorsko mesto prav gotovo ni bilo niti junaško niti ljubko. Na zunaj je bilo le gruča približno tisoč belih hiš z ravhimi .strehami okrog prostrane stavbe iz tako imenovanih opek. To stavbo o imenovali tukaj palačo. Po sredi mesta je tekel glasen gorski potoček, le tu pa tam so se razprostirali prijetni prostorčki v senci palm. Kraj je bil obdan z dvojnim plotom, ki je bil od notranje
strani obmetan z glino. Leseni čuvajski stolpiči so moleli čezenj, a milje daleč naokoli so se razprostirali nasadi datljevih palm, palmovi gaji in sadovnjaki. Slednji so bili najbolj privlačna točka prestolnice FuIIahov.
Šest ali sedem tisoč Arabcev.zelo različnega porekla je živelo tu. Nad njimi so vladale družine plemenitejše krvi. Te rodbine so vladale nad čudovito velikim ozemljeni, tako da so brezsrčno izmoz-gavale svoje črne poganske sosede. Sužnji za domačo uporabo in za trgovino so bili glavno blago na domačem tržišču. Bili so v neki meri obrabljeni novci stalno se prenavljajočega bogastva.
Od Futa-Jaluna pa prav do obale se je razprostirala kakih tri sto milj daleč nizka pragozdna pokrajina, ki [e bila večidel neraziskana. To je bil raj za nekaj neznanih gozdnih rodov, ki so se vzajemno drug drugega ropali, a vse so izrabljali Fullahi, dokler vzhodnega dela tega ozemlja niso do temelja očistili.
Antonievo zdravje, ki se je prej kar nekam obotavljalo, se je sedaj naglo vračalo. Na koncu prvega polletja je bil močnejši kot kdaj prej. Šest mesecev v Futa-Jalunu je pomenilo zanj v neki meri preroditev. Živel je tja v en dan, ker je prvikrat v svojem življenju vrgel raz sebe vse misli na preteklost, ter vse načrte in skrbi za bodočnost. Življenje kot tako in ne morda njegova bodoča pota ali cilji je bilo njegovo dnevno' opravilo.
In pri tem se je Amah izkazal kot prijatelj, ki ga je prav dobro razumel in mu pomagal. V svojem gostoljubju ni poznal meja, prav tako pa tudi ne v svoji vljudnosti in postrežljivosti. Tujcu, ki je prvotno prišel iz trgovskih namenov, je postala hiša njegovega gostitelja kmalu najtoplejši in najprijaznejši dom, kar jih je kdaj v življenju imel. Amahova mati in sestre, ki sicer niso nikdar odgrnile svojega obraza, so Antonia negovale kot najbolj ljubke in vesele strežajke. Čistile in hranile so ga kakor da bi bil njihov, vse dokler ni bil popolnoma zdrav in vedrega lica.
Ko se je vanj spet vrnila moč in so se pojavile želje po zabavi, je prišel k njemu Amah, počepnil dostojanstveno na nizko klopico, preko katere so bile razgrnjene kože vseh mogočih živali, ter z njim ure dolgo klepetal. Antonio je čutil v njegovi vpadljivi vljudnosti prav izrazito nasprotje proti ostremu orlovskemu obrazu in blisketajočim črnim očem, ki bi morda v naslednjem trenutku lahko izžarevale neusmiljeno hladnost, kakor očesa kragulja, ki se je zapičil v laboda.
Trdno prijateljstvo se začenja s spoštovanjem, se stopnjuje' po občudovanju in se konča v medsebojnem zaupanju in ljubezni, ki prvi dve čustvi za trajno zveže. Tako je bilo z Antoniem in Ama-hom. Začela sta z medsebojnim spoštovanjem. Da, skoro bala sta se drug drugega. V dolgih razgovorih sla odkrila drug drufiemu svoje nazore. Bila sta oba enako presenečena, ter se začela čuditi
BB09
lepim lastnostim drug drugega. Pri tem so splahneli vsi oziri glede razlike v plemenu, glede vere in občih navad.
Kakor se je mohamedancu spodobilo, je bil A mahov svetovni nazor nekoliko fatalističen. Lahko je stremel in hotel, toda Allah je vedno odločil. V mnogoteri življenjski nevarnosti je že bil na svojih roparskih pohodih in v bojih, pa jo je vedno prestal. Bil je vojak ze po rojstvu. Puščice in kopija so letela nanj, pa jih je odbijal, da so obtičala vsrcih drugih, ki so bili močnejši in starejši ko on. »Tako,« je dejal, »tako je Bog večal moj ponos.«
Antonio je imel občutek, kakor da bi bil zdaj v službi višje A.l® J?1 se udeleževal bolj notranjih, kakor pa zunanjih bojev. Irivicl Iuci na obalnih čereh je končno v njem izzoril prepričanje, da je on sam le živi delec vsemirja, pa vendar delec, ki je bil sam obdarjen z majčkenim delcem lastne volje. Boj s samim seboj v šotoru tisto noč na poti od Gallegovine v hribe mu je pokazal, kako je treba to voljo rabiti. Nič ni dvomil o tem, da je bil ta boj obenem bojevanje s smrtjo.
... B.il0 mu ie SP®1 dano, da se je vrnil sam vase. Pa še več mu je bilo dano. Lahko je videl in razumel, kakšno bitje je prav za prav on sam. Skušnjava, da bi postal mogočnik, je šia že mimo njega. Misel na Gallegovino se je nrav tako zaokrenila od njega kakor puščica, o kateri je govoril -Amah. Seveda se je tudi ta zapičila v srca drugih, česar je bil sam le deloma tega kriv. Pustil je, da je puščica zadela cilj, kateregakoli je hotela.
Tudi ona, skoro smrtna rana, ki si jo je bil sam zadal, se je sedaj zacelila. Tako srečen je bil zaradi tega, da mu ni bilo prav nič več za rane drugih.
, Sprva je bil zaradi dolgotrajne bolezni in zaradi dušne mrzlice, ki se ga je držala, vse preveč izčrpan, da bi se bil mogel priboriti do kakršnegakoli praktičnega sklepa. Bo že nekaj prišlo, kar ga bo spet dvignilo. Molil je še na svoji bolniški postelji, da bi se njegova volja okrepila, da bi dobil moč, s katero bi bolezen prebolei. Njegova volja je oslabela in uplahnila v letih, v katerih 8e 'je sam proti sebi boril. V svoji notranjosti je čutil to slabost. Ni bil več močni samozavestni gospodar Gallegovine. Cim bolj se je tega zavedal,-•toliko jasneje mu je bilo, da bo nekega dne klonil.
Vihravi časi v življenju mladeniča so bili že proč. Stopili so se in sprhneli' v mrzlici. Poslej se ni več čutil, kakor da bi znova nastajal, temveč se mu je zdelo, da se je rodil čisto nov.
To notranje prepričanje se je izražalo tudi na njegovem telesu. Telo je bilo sedaj mogočnejše, pa nič več tako nežno in kovinaslo. Postalo je trše in bolj kitasto. Ni bilo več tako krhko, temveč bolj upogljivo in prožnejše. Podnevi ga ni moglo nič utruditi, ponoči pa se je vlegel in zaspal kot otrok.'
>Slovenski dom« iihaia reale delavnik ob 12. Hescfna naročnina 12 din. ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 Telefon 4001 do 1005
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: in*. Jože Sodja Urednik: Jože Količek.
Uprava: Kopitarjeva alica 6.
Boljieviška armada v tujini
je neprestano ¥ pripravljenosti in čaka na ugodni trenutek
xa naskok
Tudi neka norveška revija se bavi v eni svojih zadnjih številk z vprašanjem španskih prostovoljcev, ki se bore na strani rdeče Barcelone. Ker jc vprašanje teh prostavoljcev prav za prav eno najvažnejših vprašanj danes v Španiji, sc z njim v zad-:em času v zvezi s Španijo bavi vsa evropska politična javnost. Slišijo se najrazličnejše zanimive stvari, posebno o tistih prostovoljcih, ki se bore na španski republikanski strani, o tako,imenovanih rdečih brigadah«. Vselej kaj novega prinesejo časopisi o,teh brigadah. Zanimivo poročilo o njih je objavila norveška revija »Ragnarok«. Takole nekaka piše:
Kot v srednjem veku . ..
Med raznimi vojaškimi oddelki, s katerimi razpolaga republikanska Španija, stoje na prvem mestu in igrajo tudi najvažnejšo vlogo takoimenovane rdeče brigade«. Z ozirom na to, kaka eo sestavljene in kako oborožene, pomenijo čisto nov čini-te!j v modemi vojski. Nekaj podo.bncga »o bile čete plačanih vojakov iz srednjega veka. Toda te brigade so v resnici plačana vojska 20. stoletja. Rekrutirajo se prav na enak način, kakor so zbirali vojake v tridesetletni vojni. Na voiisko jih ne žene nikaka narodna zavest, zaradi katere bi bili pripravljeni boriti se za svojo domovino. Nasprotno, pokore se tujim težnjam in ideologiji, zanjo 6e tudi navdušujejo. Še toliko bolj pa so nevarne zato, ker so stopile v službo svetovne revojucije.
Te brigade, ki jih nabirajo, oborožujejo in plačujejo iz Moskve, predstavljajo vojaške oddelke, s katerimi bodo morale v bodoče računati oblasti vseh držav. Zdaj se te brigade bore v Španiji, Toda, nastaja vprašanje, kje si bodo ti ljudje zbrali svoje prihodnje bojišče, ko bo končana španska državljanska vojna?
Pazite, da ne bo prepozno
Nikdar še niso iz Moskve tako vneto in izdatno podpirali kakšne revolucije, kakor podpirajo zdaj špansko, to se pravi, svoje v Španiji. Prvič 6e je tu zgodilo, da je Moskva dobila v roke upravo nad pomožnimi oddelki marksizma na kakšnem tujem vojaškem področju. Zdi se celo verjetno, da bodo te vrste boljševističnih prostovoljcev pri bo-
dočih revolucijah odločilno posegale v razvoj dogodkov. Organizacija rdeče brigade je skoro že dovršena. Utegne se zgoditi, da bo ta organizacija prej izvedena do kraja, predno 6C bodo prizadete države zavedle, kakšna nevarnost jim preti. To se je v neki meri pokazalo že dozdaj. Toda, če 6e pravočasno ne prepreči zbiranje rdečih plačancev, ki bodo tvorili vedno močnejše oddelke omenjenih brigad, se utegne to maščevati ravno nad tistim, ki bi zdaj še najlažje ustavil to prodiranje iz Moskve. Moskva je uvidela, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi mogla začeti odkrit boj z drugimi državami, posebno evropskimi. Zato pa bo v bodoče pazila na to, da bi mogla začeti odkrit boj z drugimi državami, posebno evropskimi. Zato pa bo v bodoče pazila na to, da bi mogla pritegniti nase še novih sil, ki bi sc zanjo borile na raznih evropskih bojiščih in ustvarjale zanjo vedno več razpoloženja med narodi. Njihovo področje je predvsem tam, kjer vladajo notranji spori in razprtije. Vse to je po mnenju Moskve treba izrabiti, povsod v teh razrvanih državah je najprej treba obrniti vodo na moskovski mlin.
Rdeči prostovoljci, ki se bore v Španiji, bpido gotovo tudi v bodoče ohranili .isti vojaški duh. Treba je na vsak način računati s tem, da se bodo te brigade ob prvi prihodnji priliki spet vrgle v boj za boljševizem. Prihodnja državljanjska vojna bo kje v Evropi izbruhnila tedaj, kadar bo Moskva smatrala, da je nastopil pravi trenutek. In v tem trenutku bodo vsi ti ljudje, ki uganjajo povsod samo nerede in povzročajo krvoprelitja, prišli iz svojih skrivališč na dan in se bodo pokazali v pravi barvi. Ta boljševistična »elita« bo smatrala tisto nesrečno deželo, kjer bo nastala nova revolucija, za pozorišče, na katerem bodo lahko prelivali kri mirnih državljanov, in sicer na račun Moskve.
Ko pa se bodo člani rdečih brigad vrnili na svoje domove, bodo postali nekaki avtomatski agitatorji in tajni agenti za 6voje bodoče krvave ekspedicije. Zanje je vojaška organizacija že gotova. Revolucioarna armada je neprestano v pripravljenosti.
Za zdaj je šc nemogoče reči, kje bo nastal nov komunistični vihar in požar. Gotovo pa je, da bo ta tajfun zadivjal tam, kjer ima komunistična. pro-' paganda največ uspeha, tam, kjer ljudstvo najbolj slepo veruje v Stalinov evangelij.
Čisto brez človeške pomoči pa le ne gre. Angleški prekooceanski parnik »Empress oi Britain«
vlečejo h kraju.
Predsednik kongresa -11 letni otrok
V Newyorku so te dni imeli kongres, ki ga je priredilo društvo za psihologijo otrok. Kongresa se je udeležilo med drugimi tudi veliko število zdravnikov, 46 univerzitetnih profesorjev, učiteljev ter mnogo družinskih očetov in mater.
Najzanimivejše na tem kongresu je bilo, da je predsedoval enajstletni deček. Društvena pravila, ki so bila sprejela šele letos, določajo, da mora vsakemu kongresu društva za psihologijo otrok predsedovati kak otrok, deček ali deklica. Pa to ne samo v Newyorku, pač pa tudi drugod, kjer so bila ustanovljena takšna društva. Tako so se morali držati teh pravil tudi na zadnjem newyorškem kongresu. Še bolj pa je zanimivo, zakaj so v 6voja pravila stavili tudi to točko, ki določa, da mora biti na vsakem kongresu- za predsednika kak otrok. V samih pravilih stoji tudi utemeljitev tega sklepa. Pravijo, da mora kongresom predsedovati otrok zato, »da 6e ne pozabi pravi namen kongresa«. Udeleženci kongresa se morajo neprestano zavedati, da je treba govoriti na njem samo o vprašanju psihologije otrok, in ničesar drugega.
Dobro bi bilo, če bi se tudi na neštetih drugih kongresih ljudje vedno zavedali, kakšna vprašanja je treba reševati in rešiti na njem. Dostikrat pa 6e zgodi, da razpravljajo pri takšnih prilikah o vsem mogočem, samo ne o tem, zaradi česar so kongresi, zborovanja, 6efe ali podobni sestanki sklicani.
Ženske prodajajo za - alkohol
■ Med drugimi angleškimi posestvi v. Afriki j« tudi kolonija Kenija. Tu se je pred nedavnim mudila angleška komisija, ki je imela nalogo, da ugotovi, Ifaklne so življenjske razmere pri tamkajšnjem prebivalstvu. V neki vasi je posebno vzbudilo njihovo pozornost dejstvo, da je bilo tam zalo malo število žensk. Povsod so srečavali skoro same moške. Komisija je brž ugotovila pravi vzrok temu. Žensk je tod zato tako malo, ker so jih domačini skoro vse prodali v druge vasi, in sicer ne za denar, pač pa za — alkohol.
Ženske v pregovorih raznih narodov
Kako mislijo posamezni narodi o ženskah in o moških, se najbolje in najverodostojneje vidi iz ljudskih pregovorov, ki jih ima vsak narod na izbiro. Naj se za danes omejimo Je na to, kakšno je mnenje različnih narodov o ženskah.
Španski narodni pregovor pravi: Zenska in mezeg sta mnogo bolj poslušna, če ju gladimo in pomilujemo, kakor pa bi ju z batinami pripravljali do tega, da postanejo pametne. Ali: Ženske solze ni6o dosti vredne, kljub temu, da jih je dostikrat zelo malo.
Francoz pravi: Lisica je zvita, modra in vse ve. Zvitejša, modrejša in vsevednejša je samo ženska.
Arabec takoli misli o svoji ženi: Lepota moškega zavisi od njegove duše, duša ženske pa je odvisna od njene lepote.
Indijski domačin pravi: Zena je kot senca. Če greš za njo, vedno beži pred teboj, če pa bežiš od nje, ti je neprestano za j>etami.
Ze manj kavalirski do svojih.zena so Japonci. Ti menijo o svojih boljših polovicah takole: Najboljše žensko orožje je jezik. Zena ne bo nikdar tega orožja pustila v nemar, da bi zarjavelo.
Holaudci pravijo: Zenske in norci nikdar ne odpuščajo.
Angleški pregovor o ženskah je tale: Zenska se smeje, kadar 66 more, joka pa se, kadarkoli le hoče.
Turki menijo: Kdor pretepa ženo, je podoben tistemu, ki stresa moko iz vreče. Iz vreče gre vse, kar je dobrega, v njej pa ostane le slaba moka.
• Nek Nemec, ki ni mogel videti žensk, pa je dejal, da so dobre ženske 6amo tiste, ki počivajo na pokopališču.
Zenske, ne bodite hude, če vam ta ali oni pregovor ni po volji. Nismo si jih izmislili, pač pa žive med ljudstvom. Končno so pa to samo pregovori. In moški pregovori, če bi jih napisale zenske, veste, da ne bi bili nič bolj laskavi.
Programi Radio Uubllana
i,v,S£‘’rfoV,,,<- decembra; 13 Operetni zvoki (plošče) -P°ro6il» - 13 Napovedi -13.20 Zborovske točke <Plo8«e> 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: ArnoSt
Adami«: Med zadnjimi lovci na korale, poučna igra (člani rad. igr. druž.) — 18.30 U Schubertove skicirke fantazija (Plošče) — 18.40 Vzgoja in priprojene spo-sobnosti (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 30 Prenos iz ljubljanske opero — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, U. decembra■ Belgrad: 20 Humor. 21 Narodne pesmi, 21 85 Tamburice, 22.au Pložče — Zagreb: 20 Plošče po željah, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Opera — Varšava:	19 Madžarski koncert, 21 Čhopi
nove Bkladbe, 2‘J Plošče — Budimpešta: 20.1P Buschev koncert, 22.10 Plošče, 22.45 Ork. koncert — Dunaj; 20.15 Pesem Vzhodno marke, 21 Konoert po željah 2‘>80 Ork. koncert — Berlin: 21.15 Rokoko glasba — Frankfurt: 20.15 Koncert po željah — Stuttgart: 20.10 Schii-bert-Liszt n Bachova stoletnica — Strassbourg• 20.80 Brahmsove skladbe.
Naročajte in širite
Slovenski dom!