Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 34. Posamezna številka po Din 1*25, V Ljubljani, 15. avgusta 1924. Leto IV. AVTONOMIST Glasilo 9,Združenja slovenskih avtonomistov**. / --- Izhaja vsak petek. - Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5-— „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne številke se ra-čanijo po Dl 25 Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vz rast lega slooen- Od spodaj navzgor! Ko je nastopila nova vlada, se je ljudstvo oddahnilo. Bilo je v strahu 'pred terorjem. Odtod oddih. Demokrati so jo s svojimi metodami zopet enkrat polomili; to pot pošteno. To se jim mora priznati: Političnih talentov ti ljudje nimajo! Na drugi strani zopet se hudo motijo tisti ljudje, ki mislijo, da smo z novo vlado že na cilju, da je avtonomija že tu, če sede v »jugoslovanski« vladi g. L j. Davidoviča štirji slovenski poslanci kot delegati »Slovenske ljudske stranke«. Ta vlada pomenja le nekak prehod za nov čas, ki je že na pohodu, je le nekak pripravljal ec preokreta v političnem in socijalnem življenju na levo, ne samo na Slovenskem, ampak na vsem Balkanu. To, kar bo delala sedanja vlada ali pa njeni posamezni člani, se lahko imenuje z besedo: Ministerijalni avtonomizem. Če je sedanja vlada imenovala v ■Sloveniji namesto predpisanih dveh velikih županov enega samega za vso deželo, ni s tem doseženega še nič bistvenega. Prvič lahko prihodnja vlada — ako bo centralistična! — tega enega velikega župana zopet odstraniti in vspostaviti prejšnja dva. Drugič pa je bistvo že vedno v dejstvu, da Vvse te javne upravnike imenuje še vedno bel-grajski minister in da ljudstvo pri tem nima prav nobene besede. To pove vse! Še predno je nastopila nova vlada, smo v našem listu povedali, da minister no more delati čudežev, da je zanj dan ravno tako 24 ur dolg kot za vse druge ljudi. Poleg tega mora imeti vse polno ozirov na levo in na desno. Če kdo pride in pravi, da je.sedaj že vse dobro, ljud- stvo prav dobro ve, da to ni res, ker občuti resnico na svojem telesu. Če bi verovali v odpomoč ministerijal-nega avtonomizma, bi se kruto pre-varili. To se pravi, verovati bi morali v obrat od zgoraj navzdol. Mi pa vemo, da je takšen potek dogodkov nemogoč. Mi vemo, da mora priti preobrat od spodaj navzgor. Ce tega ne bo, ostane vse pri starem. Ljudstvo se mora najprej samo uveljaviti; šele potem bo zanj boljše, ko si bo samo naravnost in neposredno dajalo svoje postave in samo volilo svoje upravne uradnike. Seveda je danes pri nas doma v tem pogledu še slabo. Neki naš somišljenik je položaj med našim ljudstvom prav dobro ocenil, ko nam je te dni med drugim pisal tudi sledeče: »Večina našega ljudstva je ta-korekoč politično mrtva. Ljudje gredo sicer volit, obiskujejo shode — zlasti, če vedo, da bo kaj piti! — toda prave navdušenosti ni nikjer. Pravim navdušenosti, kajti rabiti besedo zavednosti je v naših časih strahovite politične nevednosti neumestno. Čeravno so Slovenci pri zadnjih volitvah skoro kompaktno glasovali za avtonomistično idejo, vendar ta izraz ljudske volje še ni dokaz politične zavednosti našega ljudstva. Tri četrtine od njih ni vedelo, kakšno bi bilo dejansko razmerje Slovenije do Srbije, če bi se avtonomijo tudi res doseglo. Pod imenom »avtonomija« »so razumeli stanje, kakršno more prinesti le še konfederacija (= to je popolna lastna državnost). Tn to ter še vse osta- lo še vedno ni politična- zavednost. Drugi značilni pojav med našim ljudstvom pa je nezaupanje napram strankam. Najstrašnejše pa je to, da je ta nezaupljivost nastala iz upravičenih vzrokov. Samo poglejmo! Najprej Jugoslavija, katero je ljudstvo pričakovalo kakor Odrešenika; a glej vraga — po kratkih mesecih se je videlo, da je bilo vse napovedovanje svobode in blagostanja velikanska laž. Potem je prišla doba, ko so začele cvesti nove stranke. Pojavljajo se socijalisti vseh barv, komunisti, samostojna kmetijska stranka itd. Volitve v konstituanto 1. 1920. so pokazale, kako silno ravolucijonarno razpoloženje je zavladalo med slovenskim ljudstvom. Stranke, ki so šle v boj z geslom preureditve družabnega reda — tu sem moramo šteti tudi HKS in narodne socijaliste! — so dobile v Sloveniji absolutno večino. Toda kaj se je zgodilo? Prvi so dobili bakšivš samostojni kmetijci. Njihov program so pogasili njegovi lastni očetje. Sledili so jim socijalisti, dočim je za komuniste zadoščala že »Obznana«. Nastopil je gromovnik dr. Novačan, ki je razkrinkaval samostojne kme-tijce in razvijal republikanizem. Da nismo pravočasno preprečili njegove izvolitve, kaj bi zopet zadelo slovensko ljudstvo! Tn tako je šlo za redom: prevara za prevaro, stranka ena slabša od druge. Čudež bi bil, če bi ljudstvo ne postalo i»e~ zaupno in mlačno za politične zadeve. Slovenija mora dobiti enkrat eno pošteno stranko z jasnim soei-jalno-republikanskim programom.«1 Tako sodi naš somišljenik iz Štajerske. Kako pravilno presoja ta mož iz ljudstva, skromen in skrit v zatišju svoje malokmečke zemlje, položaj in polpreteklo našo politično zgodovino! Dokler se to ljudstvo politično popolnoma ne zave svoje politično in družabne moči, zanj ni rešitve. Ko se bo zavedlo, bo samo poprijelo za vajeti svoje usode. Zato smo mi že ponovno povdarjali: Politična in socijalna osvoboditev slovenskega kmečko-delarvskega ljudstva more biti le delo njega samega! Na to se je treba pa že sedaj pripravljati z vsemi močmi, zakaj izven nas, v ostalem svetu, dozorevajo veliki dogodki. Ti dogodki bodo prej nego si mislimo postavili slovensko ljudstvo pred nove, velike in odločilne naloge. Kakor si bomo tedaj postlali, tako bomo pozneje ležali. Tedaj -bodo tudi tisti, ki se danes še jeze nad našim levičarstvom, nenadno spregledali, da smo mi imeli prav. Sedanja doba pri nas je le prehodna doba, ki jo bo politična zgodovina označila za dobo »ministerijal-nega avtonomizma«. Rusija se vrača v Evropo, kjer bo na temelju nove socijalne in politične konstelacije na novo predvsem preuredila ves Balkan. Paxlla bo bojarska vlada v Romuniji, kjer je kmečko in delavsko ljudstvo potlačeno in ibrez pravic. Padla bo tudi nasilna in militaristična vlada v Bolgariji. Kmečko-delavske vlade pridejo morda prej kot mislimo na površje v teh deželah. Ta socijalni in politični preokret bo osnoval temelje za nov federativni državni blok, ki bo po svojem bistvu kme-čko-delavski in zato tudi republikanski. Od Jadrana do Vladivostoka bo (Slovanstvo živelo v mirotvor-nih federativnih republikah. In kaj bo tedaj počel Mussolini v Rimu? Propadel bo. Politični teror bo za vedno odstranjen. Zakaj padel bo tudi militarizem in imperijaliizem. Na mesto sablje in kanona bo spoštovalo zopet pl jug in kladivo. To je cilj, vreden dela in požr-tvovanja. Zato je potrebno, da v Sloveniji vsaj mi držimo ravno črto, ki vodi do miroljubne, humane (človečanske) federativne južnoslovansko republike. LISTEK. Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust S e n o a. V tem trenotku je stopil v sobo Grdak in se poklonil. Hoszu ga je prezirljivo pomeril od nog do glave, da je upravitelj zardel. „Ali ste Vi Grdak ?“ je vprašal Majtenyi. „Sem, gospoda." „Ali ste prinesli ključe od vseh poslopij ?“ je ponovil mali Madžar. „Tukaj so,“ je odvrnil Grdak in položil šop ključev na mizo. »In račune ?“ je vzdignil Majtenyi svoj nos. „Kako morem, gospoda, v par dneh položiti račune od treh let? Nič mi ni bilo rečeno, za to delo pa je treba vsaj treh mesecev. Pomislite tudi, da je sedaj največ dela v gospo-darstvu.“ „E, dragi mojje nadaljeval mali Madžar m si mel roke, „mi ne moremo lahko tri mesece čakati. Cujte, kaj smo sklenili. Pregledali smo Susjed in Stubico.** „Kedaj, gospoda?" se je vzravnal Grdak. „Tudi Stubico,“ je nadaljeval Majtenyi, „in smo našli, da slabo pazite na korist kraljevske komore.11 ,.Da slabo gospodarite,“ je primaknil Hoszu. „Jaz?“ je Grdak prebledel. »Da sprejemate goste, gledate na svoj žep m da računi niso v redu,“ je planil Hoszu. vGospoda,“ je razburjeno zaklical Grdak, »bodite pravični, poslušajte me —“ Jn zato,“ je nadaljeval Tahi, ne da bi se oziral na upraviteljeve besede, „smo v imenu komore sklenili polovico komorske posesti na tem posestvu dati v zakup velemožnemu gospodu Tahu za 2400 ogrskih goldinarjev na leto in mu tukaj svečano izročimo ključe.** »Gospodu Tahu?“ se je prestrašil Grdak in pogledal Taha, ki je nepremično sedeč zapičil svoje žarke mačje oči v upravitelja, »gospodu Tahu? „Ali veste, kaj delate? Ali je komora pozabila moja pisma in predlansko preiskavo? Ali ji ni nič za ubogo ljudstvo?** »Kraljeva svetlost je vse preiskala,“ je rekel Hoszu, „in ve sumničenja razlikovati od dokazov.** »Sumničenja?“ je zaškrtal Grdak in sklonil glavo, »ali je sumničenje, da solnce na nebu sije? In kaj bo z mano?“ »Vi lahko greste, kamor Vam je drago,“ je suho odgovoril Majtenyi. »Toda moja plača, moja krvavo zaslužena plača ?“ je vprašal Grdak in se prijel za glavo. Od 1. 1566. se potim tukaj, pa nisem dobil za to niti počenega groša.** »Ako imate kaj dobiti,“ je rekel Hoszu, »boste dobili ob svojem času, ko bodo pregledani računi, kajti, Bog ve —“ »Da, Bog ve, da sem poštenjak,** je Grdak odvrnil z vzdignjeno glavo, „da kralja nisem prevaril niti za en bob. Saj vidim to mrežo, gospoda: to je kleveta gospoda Taha, njegova peklenska kleveta. Grem, z Vami se ne bom pravdal, ker je Vaša duša gluha — grem, toda Vaša krivda bo, če bo ta krvavi dvor zajel žar in uničil kraljevino. Toda kralj mora izvedeti vse, ker, vedite, hrvaški plemič se ne boji madžarskega carinika.** Madžara sta sklonila glave, Tahi pa je plani kvišku in zakričal: »Ničvrednež, poberi, se z gradu! Tukaj sem jaz gospodar!“ »In tukaj te bo zadela strela božje pravice, krvnik!“ je odvrnil Grdak in vzdignil roko. Užaljen in razjarjen je zapustil prejšnji upravitelj grajske dVore, ko pa je prišel blizu vrat, je gospodič Gabrijel s krohotom zaklical za njim: »Ha! Ha! Ha! Lahko noč, prijatelj! Ali sedaj veš, kaj je baron ?“ Grdak je s konjem krenil proti Brdovcu. Pred župniščem je vprašal po župniku. Rekli so mu, da je pri Gregoriču. Pohitel je tje in zajahal naravnost na dvorišče. Pred hišo so sedeli župnik, Ilija Gregorič in župan Ivan Horvat. »Pozdravljeni!“ ga pozdravi starec Babič, »kakšna sreča Vas je prinesla na Brdovec, gospod Grdak?** »Nesreča, oče!“ je s solznim očesom odvrnil upravitelj. »Berač sem brez strehe in brez vsep^.“ »Za Božjo voljo, kako?“ se je preplašil župnik. »Kako?“ se je Grdak bridko zasmejal, »madžarski carinarji so me za mojo zvesto službo pognali kakor psa in ves imetek izročili sus-jedskemu krvniku.** Vsi trije so prebledeli kakor mrtvi. ..Ves imetek Tahu?“ je Ilija skočil na noge. »Torej to je pravica!“ ..Usmili se nas, o Gospod!“ je sklenil župnik roke. »Srce mi pravi,“ je nadaljeval Ilija z drhtečim glasom, da bo tekla kri. Boga mi, da bo.“ Horvat pa je pograbil svojo župansko palico, jo na kolenu prelomil in vrgel daleč od sebe: »Vrag te vzami!“ je zaškripal z zobmi, „če vragovje pravico kropijo, je poštenega človeka sram vršiti posel sodnika.** (Dalje prih.) Stara doba — nova doba. Nekdaj so vladali nad narodi razni kralji in cesarji po svoji volji. Glavna skrb kraljev in cesarjev je bila ta, da so ohranili in množili svojo moč in moč svojih rodbin. Svojo moč pa so inogli množiti samo z večnimi vojskami. Zgodovina one dobe. ni dobilo vlade v svoje roke res celokupno ljudstvo, ampak samo gotove privilegirane plasti, namreč veleposestniki in velekapitalisti. Ti ljudje so reprezentirali »ljudstvo« sto let po francoski revoluciji. Vladali pa niso nič boljše kakor nekdanji kralji in cesarji z neomejeno oblastjo. Kakor so imeli kralji in cesarji eno samo željb, da namreč pomnože svojo rodbinsko moč, tako so imeli tudi veleposestniki in velekapitalisti pri raznih narodih le eno samo željo, namreč da pomnože svoj kapital in svoje denarne kupe. V svrho množitve svojega kapitala so se spretno poslužili gesla o »slavi in veličini naroda«. Narodnost in »slava in veličina naroda« so pa bile za te ljudi le pretveza, pod katero so upali doseči ti ljudje svoj edini cilj, namreč pomnoži te v svojega kapitala. Zato so oznanjali ljudem vedno in vedno, da je »domovina« najsvetejše in »narod« naj višje, kar imajo ljudje na zemlji. Za domovino in za narod mora človek žrtvovati vse, tudi svoje življenje. Takim lepim besedam so ljudje res verjeli in dolgih .sto let so žrtvovali »za narod in za domovino« svoje premoženje in svoje življenje, v resnici pa so žrtvovali ljudje v svoji duševni kratkovidnosti vse, kar so imeli, samo za dobrobit velekapitalistov (agrarnih in industrijskih). Svetovna vojna pa je začela ljudem odpirati oči. Ljudje so videli, da ravno tisti ljudje, ki so najbolj zijali in kričali o »svetosti naroda in domovine«, mirno sede doma za pečjo in delajo ogromne profite, nikomur pa ni padlo v glavo, da bi tudi sam dokazal potrebo žrtvovati tudi sebe in svoje premoženje za svetost naroda in domovine! To je ljudem končno vendarle odprlo oči in ljudje so izačeli o »svetosti naroda in domovine« dvomiti. Ta dvom pa je začetek — nove dobe! Švindel, ki so ga uganjali privilegiranci vsega sveta med pripro-stimi ljudmi s »svetostjo naroda in domovine«, so ljudje spregledali skoro istočasno na več krajih sveta. Najbolj temeljito so ga spregledali na Ruskem. Tam je krvava revolucija kar čez noč pomedla vse staro in v Rusiji se dviga na površje nov p;vet. Ta svet še ni dokončan in še ni jlograjen, vidi pa se v daljavi že nekaj obrisov tega novega sveta: federacija mirnih republik, kjer ne bo odločeval meč in puška in bajonet, ampak sporazum! Zavrelo je dalje tudi na Angleškem in na Francoskem. Stari gospodje, ki so zastopali v imenu »svetosti naroda in domovine« le kapitalistično nasilje, so se morali umakniti novim ljudem. Danes vladajo v vsi zapadni Evropi novi ljudje. Tudi ta preokret ni nič drugega kakor revolucija, samo da ni krvava, kakor je bila v Rusiji. Novi gospodje ne priznavajo več vlade generalov in prelivanja nedolžne ljudske krvi v imenu »svete domovine in naroda«, ampak hočejo mir med narodi in sporazum. Konferenca, ki se vrši pravkar v Londonu, dokazuje, da je ideja miru in sporazuma med narodi sijajno zmagala tudi na zapadu Evrope: Narodi naj ne urejajo ve« svojih medsel>ojnih jrazmer s krvavim orožjem v interesu kapitalističnih privilegirancev, ampak z mirnimi pogodbami v interesu ljudiske celokupnosti! Taka je razlika med staro in novo dobo. Prej večne vojsike — danes večni mir. Prej general in kapitalist — danes državnik in tisti, ki dela! To so cilji moderne dobe. Med nami Slovenci žalibog še ni mnogo razumevanja za novo dobo. Zlasti slovenska inteligenca še yedno plava v najbolj globokih vodah stare dobe. Vojska, general, maščevanje z orožjem, »svetost domovine in naroda« za 'kapital in ne za ljudstvo — vsa ta zastarela in preperela ropotija še vedno preveva možgane slovenske »inteligence«. Ona ne vidi prvega koraka v novo dobo ,ki se je izvršil že tudi v Jugoslaviji (nova vlada v Belgradu), ampak sanja še vedno svoje stare sanje o rusfkem carju. Vidi in čuti pa duh nove dobe slovensko ljudstvo, in to ljudstvo se danes že dobro zaveda, da je njegova edina rešitev le v federativni (zvezni) republiki balkanskih narodov. Kakor povsod, tako bo zmagala ta misel tudi pri nas in je že zmagala. Kolo časa se ne da nikdar zavrteti nazaj, ampak samo naprej. Dnevne vesti. Kaj ve ves svet? V belgrajskem parlamentu je imel v pondeljek sedanji minister za vnanje zadeve dr. Voja Marinkovič velik govor. V tem govoru je rekel med drugim: »Ves svet ve, da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod, ampak da so to trije narodi.« — Tako resnica počasi zmaguje. Sedaj mora priznati tudi vlada to, kar je ustvarila narava in mora zatajiti vse, kar trdi nam vsem vsiljena vidovdanska ustava. Vidovdanska ustava. Vidovdanska ustava proglaša, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod in na tej podlagi je zgrajena tudi vsa naša notranja uprava. Kaj pa je vidovdanska ustava danes, ko mora celo minister zunanjih del pred vsem svetom javno priznati, da Srbi, Hrvati in Slovenci nismo en narod? Krpa papirja in nič več! Življenje gre svojo pot naprej tudi brez ustavo in, če je treba, tudi proti pisanim ustavam! Velikanska povodenj na Gorenjskem. V .noči od izadnjega petka na soboto je napravila silna povodenj na Gorenjskem kmetom ogromno škodo. Povodenj je najbolj di- vjala nad Polhovim Gradcem in nad Sorško dolino. Voda je odnesla s hribov debele plasti rodovitne zemlje, ruvala je drevjje s koreninami, rušila je hiše in gospodarska poslopja in razdrla skoro vse mostove in pota po polhovgraški in sorški dolini. V silno naraščajoči vodi je utonilo tudi precej ljudi, zlasti otrok, ki jih je voda odnesla iz postelj ali pa s posteljami vred. Škoda je neprecenljiva, kajti uničena ni samo letošnja žetev, ampak tudi zemlja, ker jo je voda ali odnesla, ali pa jo je zasipala s peskom in blatom, da bo še prihodnja leta zelo težko kaj pridelati. Za prvo pomoč je vlada nakazala poškodovancem dva milijona kron podpore. Pametno. »Slovenski Narod« je v soboto ponatisnil nekaj odstavkov iz našega zadnjega uvodnika. To je bilo najpametnejše, kar je objavil ta list v 50 letih. Ljubljanski tiskarji prirede v nedeljo dne 17. t. m. na čast svojim tiskarskim tovarišem iz Zagreba vrtno veselico v ..Narodnem domu“. Prijatelje tiskarjev vljudno vabimo na obisk. Česa se boje? »Slovenski Narod« in »Jutro« v najnovejšem času nimata drugega opravka, kakor da poskušata pri svojih bralcih vzbuditi strah pred ruskimi boljševiki. Kako je ta strah utemeljen in opravičen, vidimo iz tega, da Angleži in Francozi sklepajo z ruskimi boljševiki politične in trgovske pogodbe in priznavajo sedanjo rusko vlado kot pravo vlado Rusije, pri nas pa se gotovim »inteligenčnim« krogom menda zeha po starem ruskem carizmu! In taki listi se imenujejo »napredni«! Lep »napredek« je to! Radič zopet v Zagrebu. V ponedeljek zvečer se je pripeljal Štefan Radič v Zagreb. Velikega sprejema ni bilo, ker je vlada vsako večjo manifestacijo prepovedala. S kolodvora se je Radič odpeljal po stranskih ulicah do svojega stanovanja, kjer ga je pozdravljala večja množica ljudi. Po kratkem pozdravu so se ljudje mirno razšli. Kako se je Radič vrnil v svojo domovino? Predno je Radič zapustil Moskvo, je priredil ruski minister za vnanje zadeve Oičerin njemu na čast v ožjem krogu svojih prijateljev večerjo, kjer so se pogovarjali zlasti o političnih razmerah na Balkanu, posebej pa še o hrvaškem vprašanju. Politični razgovor je trajal celih pet ur. Naslednjega dne se je Radič odpeljal preko Rige in preko Berlina na Dunaj. Prejšnja Pašičeva vlada je sicer storila vse mogoče, da pritisne na nemško in na a,vstrijsko vlado, da Radiču prepovedo prehod preko Nemčije in Avstri-je. S padcem Pašičeve vlade pa jo postala pot preko teh dežel za Radiča prosta. Radiča so povsod spremljali ruski diplomatski zastopniki. Na Dunaju se je Radič mudil le tako dolgo, da se je nekoliko odpočil, potem pa .se je v pondeljek odpeljal z Dunaja domov v Zagreb. Pomen Radičevega potovanja v tujino. Minilo je dobro leto, odkar je Radič zapustil svojo domovino. Takrat so vsi vladinovski listi pisa- li z veliko škodoželjnostjo, da je Radič »pobegnil« iz domovine. Mi som takrat opozarjali kot edin list v Sloveniji, da o kakem »begu« Radičevem ni niti govora, in smo poudarjali, da je on zapustil svojo domovino samo zato, da informira in pouči vnanji svet o razmerah v Jugoslaviji, zlasti na Hrvaškem, drugič pa da sam spozna politične razmere v Evropi. Odpotoval je najprej v Anglijo, kjer se mu je posrečilo priti v stik z zelo vplivnimi političnimi krogi kljub temu, da je Pašičeva vlada na vse mogoče načine ruvala proti njemu. Na Angleškem je .dosegel Radič popoln uspeh. Z Angleškega je Radič odpotoval na Dunaj. V času, ko je prebival na Dunaju, se je zasnovala v Jugoslaviji močna zveza opozicijonalnih strank, ki je srečno strmoglavila Pašičevo nazadnjaško vlado. Še pred sestavo nove vlade pa je Radič odpotoval v Moskvo, kjer je stanoval kot gost ruske vlade. Ža časa svojega bivanja v Moskvi je ustvaril trdno podlago za sporazumno sodelovanje med Rusi in Hrvati. Ta sporazum je za politiko na Balkanu ogromnega pomena, kajti Rusija je danes velesila prve vrste, ki jo priznavajo tudi Angleži, Francozi, Italijani in Nemci. Glavno pa, kar je Radič na svojem velikem diplomatičfem potovanju dosegel, je to, da pozna danes ves svet razmere v Jugoslaviji kot take, kakoršne so. in ne kot take, kakor jih ie slikala prejšnja Pašičeva vlada. Zlasti pozna ves današnji politični svet prav dobro hrvaško vprašanje, dede tega vprašanja ne more nobena belgrajska vlada več slepiti evropske javnosti, in to je ogromna zasluga Radičeva. Tudi mi Slovenci bi morali poskrbeti zato, da bi svet tudi nas poznal. Danes nas prav malo. Nikola Pašič in žandarji. Kakor so nekdaj v stari Avstriji stražili vojaki vladarja in razne visoke dostojanstvenike, tako stražijo žandarji tudi dostojanstvenike • v naši državi. Tudi Pašiča stražijo žandarji, čeprav ni več ministrski predsednik. Belgrajčani pa so uganili, da so ga prej stražili zato, ker je bil ministrski predsednik, sedaj pa ga stražijo zato, da ne .pobegne. Nemška odškodnina za Jugoslavijo. Nemška država je plačala na račun vojne odškodnine naši državi že 265 mi!jenov zlatih mark deloma v denarju, deloma v blagu. Iz poročil raznih listov je znano, da se je precej tega denarja prijelo različnih gospodov, ki imajo danes v Belgradu na ta račun krasne palače. Češka vlada in nova vlada v Jugoslaviji. List »Prager Presse«, ki ga vzdržuje češka vlada, ne piše posebno prijazno o novi vladi v J u-goslaiviji. To je razumljivo, če pomislimo, da tudi velik del čehoslo-vaških državljanov stoka pod centralističnim jarmom. Obsodba. V parlamentu je vlada razložila poslancem svoj program. Povedala jim je načela, po katerih misli vladati. O tem programu se je vnela velika debata. Zagovorniki današnje vlade ta program hvalijo, zagovorniki prejšnje vlade ga pa napadajo. Na napade nasprotnikov je odgovarjal v soboto minister notranjih zadev Nastas Petrovič. Ta je dejal med drugim: »Jaz ne bom trpel, da bi vladni organi morili nedolžne otroke, kakor je to storila prešnja vlada!« — Tako je rekel minister Petrovič javno v parlamentu, torej pred vsem svetom! (Te besede se nanašajo na grozno morijo nedolžnih ljudi na Kosovem polju, kjer so vojaki morali obkoliti cele vasi in vse prebivalce pobiti pod pretvezo boja proti »kačakom« — roparjem.) Kdo ima denar? Osješki list »Drau« poroča, da so v parlamentu očitali^ bratu bivšega ministra Pri-bičeviča, poslancu Valerijami Pri-bičeviču, da zaigra v eni noči po 40 tisoč dinarjev! »Hrvat« pristavlja temu poročilu, da gospod poslanec niti tega posla ;ne razume, sicer ne bi toliko izgubil. Kaj vse imamo? Osješki list »Drau« piše: »Mi imama 18 ministrstev. Od teh jih je ena tretjina preveč. Med poslanci je skoro 60 bivših ministrov, ki vlečejo še danes ministrs/ke plače. Posamezni ministri imajo na razpolago bogate denarne zaloge .za korupcijo. Izplačevanje nemške vojne odškodnine je ena sama velika korupcija in nemški fabrikanti se kar tresejo od smeha, če govore o »naturalnih de-jatvah« za Srbijo. t Miha Mojškrc. Pretekli.torek so pokopali v Ljubljani žumalista Miho Mojškrca. Udejstvoval se je zlasti v podrobnem oiganizaoijtekem delu krščansko socijalno mislečega delavstva v 'Sloveniji. Pridobil ga je bij za to gibanje in idejo ranjki dr. Krek. Mož je bil samouk. Sprva državni nameščenec, je bil pozneje uradnik tedanje »Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani«, kjer so večino odbora tvorili krščanski isocijal-ci. Ko so pozneje pri volitvah v to korporacijo zmagali socijalni demokrati, je Mojškrc sam prostovoljno izstopil iz le službe. Posvetil se je žurnalistiki ter je sodeloval pri »Slovencu« in pri raznih krščanskosocialnih delavskih listih. Sodeloval je pri raznih delavskih društvih kot član, odbornik in .predsednik, zlasti pa pri Stav.binskein društvu, I delavskem konsumnem društvu. Jugoslovanski strokovni zvezi itd. Bil je eden zadnjih prve Krekove čete med delavskim ljudstvom. Vse življenje je bil revež, živeč ob nizkih plačah, je dajal še drugim, ki so se v zadregah obračali nanj. Plačila za svoje idealno delovanje ni niti zahteval niti prejemal. Mož je bil poštenjak m povsod priljubljen. Zavednemu Slovencu bodi domača zemlja lahka! Prepričanje. Ranjki Cankar ie napisal ostro zabavljico o možu, ki je izguibil prepričanje. Prepričanje tega moža je bilo vezano v lepo usnje kakor Ikakšna knjiga. Danes pa ne nosijo ljudje več svojega prepričanja vezat v usnje, ampak ga nosijo s 'seboj v obliki različnih okroglih dn voglatih knofov, ki jih imajo z močno knofljo pripete na suknjah, -da knofov A-ega prepričanja ja ne izgube. Neverjetno šikaniranje policijske oblasti v Mariboru. Nek naš somišljenik v Mariboru je dne 14. julija t. 1. v neki mariborski gostilni v debati zaklical: Živijo Radič! Živela slovenska dn hrvaška republika! Doli s Pašičem! Bil je aretiran in na policiji izvan, da je to še enkrat ponovil, ker ni videl v tem nič kaznjivega. Policija je zaradi tega odredila pri njem še hišno preiskavo, ki pa je bila seveda brezuspešna. Sploh je policijski aparat delal z vso paro. Moža je policija zaradi teh besedic ovadila tudi sodišču. 7. t. m. se je vršila pri sodišču zaradi tega razprava in sodišče je 'moralo seveda policijo blamirati. Sodišče je namreč moža popolnoma oprostilo, ter izreklo, da s tem vzklikom ni zagrešil nič kaznjivega. Policija se je hotela sicer zmazati s tem, da je pol. komisar po sili hotel tega moža proglasiti za komunista. Seveda tega ni mogel dokazati, ker je preganjani odločno izjavil, da je somišljenik slov. republikanske stranke, ne pa komunist. — Ta slučaj kaže dvoje: da policijske oblasti hočejo preganjati slovenske republikance, drugič pa to, da je neodvisno sodišče izreklo pooplnoma nekaznjivost za republikansko politično prepričanje. Iz Sinjega Vrha nam pišejo: Slovenski republikanski kmetje in delavci, sprejmite naše pozdrave. Pozivamo Vas, da pristopate k naši slovenski republikanski stranki. Ne bojte se šikan oblasti in bodite hrabri. Zakaj, kakor ste se doslej hrabro borili za gosposke interese, tako se morate odslej boriti za svoje lastne. Mi kmetje in delavci v Sloveniji, ki delamo že dve leti za našo ljudsko republikansko zmago, moremo doseči zmago le, ako se združimo na tej naši podlagi. — Janez Muhvič. Občinske volitve, ki iso se vršile preteklo nedeljo v nekaterih okrajih bivše Štajerske in Kranjske so pokazale, kako naša misel stalno napreduje.. Republikanci so ^.nastopili pod zelo različnimi krajevnimi imeni. Prav radi pa so se poslužili označbe »Kmečko-delav-ske stranke« in podobno. Treba je povdariti, da ni bilo nobene organizacije, ki bi smotreno vodila slov. republikance pri delu za obč. volitve, ampak da je bilo vse prepuščeno lokalnim razmeram in lastni inicijativi somišljenikov. Kljub temu so bile v številnih občinah postavljene liste slov. republikancev, kar dokazuje, kako je naša misel močna med kmečko-delavskim ljudstvom v Sloveniji. Naročnike, ki še niso plačali naročnine, uljudno prosimo, naj Isto takoj odpošljejo po položnici, ki iso jo prejeli v listu že meseca julija. Še enkrat povdarjamo, da naš list nima nikakih fondov i.n se drži samo od naročnine in oglasnih prispevkov. — Zato pa naj vsak naročnik stori svojo dolžnost in vse bo v redu. Za tiskovni sklad so darovali: J. R. — Lovinac, Hrv. . Din 25.— Neimenovan — ;Sv. Nikolaj pri Ormožu . . Di.n 25.— Republikanski župnik z Dolenjske................Din 50.— Neimenovan — Sv. Lenart, Gor..................Din 10.— Darovalcem naša najlepša zahvala. 'Somišljeniki, posnemajte in nabirajte pri naših zavednih možeh. Kmetijska dela v mesecu avgustu. V splošnem in pri živini. Eno najvažnejših opravil v avgustu je .mlatev žita. Vršimo jo s cepcem, z živinsko vprego na vitelj, z elektromotorjem ali pa z lokoinobilo (parna mlatev z elevatorjem). Najdražje nam pride ročno delo, ki je približno 11 krat dražje od dela z loko-mobilo. Toda vsak posamezen mali kmetovalec si ne more nabaviti .takšnega dragega stroja. Tudi Iti za .enega samega ne imel toliko vrednosti, ker bi ga ne mogel dovolj izrabiti. Mali kmetovalec bi moral založiti preveč kapitala, da bi se mu obrestoval v zadostni meri. Zategadelj bi bilo želeti, da se mali kmetje strnejo v kmetijske 'zadruge ter nabavijo potrebne kmetijske stroje zadružnim potom. Na ta način morejo vršiti tudi mlatev žita cenejše in hitrejše, kakor če mlati vsak zase z roko. Zmlačeno žito moramo premešavati, da se ne ogreje in ne pokvari. Živinske staje, zlasti svinjske hleve držimo čiste in hladne. Skrbimo, da bodo nastlani zrni raj s svežo slamo. Dobro jih je pobeliti z apnenim beležem. S tem bomo obvarovali svinje pred različnimi boleznimi. Kdor- pusti živino ležati v lastnem blatu, je neprijatelj živine in ne bo imel sreče v živinoreji. V avgustu poteče navadno čas za utrjevanje telesa s kopanjem na prostem. Vodne in solnčne kopeli menjaje prijajo človeškemu zdravju- # r.Je svetega Lovrenca grozdje mehko. Krčmar si obeta vino sladko. V vinogradu. Začnimo prikraj-ševati vršiče vinske trte, da more solnce močneje, vplivati na grozdje. Čas za pravočasno vršičenje je nastopil tedaj, ako so postale mladike na spodnjem koncu rjave in vršiči več ne kimajo, ampak stoje že bolj pokoncu. Vršičenje se vrši na ta način, da odrežemo škarjami vse mladike približno 2dm nad najvišjim, t. j. 1.80 do 2 m dolgim koljem. Prezgodnje in premočno vršičenje bi imelo posledico, da bi pognali številni zalistniki, ki bi po preteku nekaj časa zahtevali ponovno prikrajševanje. Razen tega poganja zalistje vselej na račun rezervnih hranilnih snovi v mladem Pop ju in tvori neprestano nevarnost za razširjanje peronospore. Čuditi se je, da nekateri vinogradniki vršičijo že v mesecu juliju, medtem ko z drugimi nujnimi opravili, kakor rahljanjem zemlje, škroplje- njem in žvepljanjem radi zaostajajo. Tu prezgodaj, tam prepozno, to je ravno toliko, kakor preveč in premalo. Od peronospore ali pikca napadene vršiče je iz vinograda odstraniti in sežgati. Škropimo viu-isko trto četrtič, ako peronospore s tretjim škropljenjem nismo zaustavili. V tem slučaju škropimo predvsem grozdje in vršiče... Ako hočemo škropiti obenem proti oidi-ju, pridenemo mešanici salojidina ali koloidnega žvepla (sulikola). Dovršujmo tretjo kop. Če pa tega vsled pomanjkanja delavnih moči nismo mogli storiti, tedaj spravimo vsaj vso travo iz vinograda. Velika napaka je, sušiti travo med trsjem, ali jo celo obešati na trsje. Kdor hoče gojiti vinograde za pridelovanje sena ali plevela, naj prepusti rajši to kipetijsko-gospodarsko panogo drugim sposobnejšim, ki bodo z umnim obdelovanjem zemlje prispevali k , splošnemu napredku v vinoreji. Tisti vinogradi, kjer se opušča poletno rahljanje zemlje, bodo po preteku nekaj let oslabeli ter zahtevali obnovitve. V sadonosniku. Poletno sadje dozoreva. Od jabolk postajajo užitne poletni beličnik, beli in rdeči astrakan, virginski rožnik, šarla-movček, poletna parmenka, gra-fenšteinc, od hrušk pa zelena Magdalenka, kimavka. šparovka, solnograška, rjavka, wiliamovka in kongresovka. Mnogo pametnejše je, ako sadje sušimo ali pa delamo iz njega mezgo, kakor če ga predela-vamo v pijačo. Uporaba sadja pri nas ni na tisti stopnji, kakor bi bilo želeti in napačno ravnajo tisti, ki svoje sadje v slabih letinah spre-šajo v sadjevec ali prekuhajo celo v žganje, mesto da bi ga posušili. Iz slabejšega sadja, ki pred časom odpada, lahko .nacejamo kis, ki je vsekakor boljši od nezdravega esenca, ki ga kupujemo v trgovinah. Poletno sadje je obrati vsaj eri teden dni prej, nego je postalo užitno na drevesu ako ga hočemo obdržati dalje časa nepokvarjenega. Mi razločujemo med zrelostjo na drevesu in užitno zrelostjo. Drevesno zrelost doseže poletno sadje, ko začno odpadati prvi piškavci in ko posamezni Črvivi sadeži na drevesu porumene, dočim so drugi še zeleni. Na peške v peščišču, ki naj bi bile rujave ali črne, se ni toliko ozirati. V shrambi pozoreva sadje že v nekaj dneh in je mnogo okusnejše, nego tisto, ki popolnoma dozori na drevesu. Ako ga pustimo dozorevati na drevesu, nam polagoma popada na tla ter zaleže prav malo, ker se ali razbije, ali pa ga poberejo drugi ljudje. Veje močno obloženega drevja je treba podpreti z rogovilami, da ,se ne odlomijo pod težo z vsakim dnem se debelečega sadja. Odpadlo nezrelo j n nerazvito sadje pobirajmo enako, kakor v juliju ter ga kuhajmo svinjam. V takšnem trebežu se nahaja zalega raznih sadnih škodljivcev, ki jih na ta način najlažje in najzanesljiveje zatiramo' Precepljena drevesa preglodajmo in odstranimo divje poganjke, ki so pognali iz debla. Enako odstranimo tudi pregoste žlahtne mladike, da zadobe druge več zraka in svetlobe. v drevesnici vršimo oceslanje ali okulacijo. Pri tem poslu moramo paziti na vreme in vlago. Ob dolgotrajni suši, ob mrzlem in deževnem vremenu ne okulirajmo, ker so slabo obnese. Zadostna vlaga v zemlji in toplo solnčno vreme vplivata ugodno na uspeh okulacije. . Okulacija se obnese samo takrat, ko so divjaki muževni in se koža rada odlušči. Najboljši je enoletni in dvoletni les. Star les ni za oku-liranje. Na polju in travnikih. Orjimo strniščno brazdo ali praho takoj po žetvi ozimine. 'Sejemo repo. Setov ajde snio opravili že prejšnji mesec. Ajda vsejana šele v avgustu v naših krajih le redkokdaj dozori. Okopavajmo mrkev in peso. Mrkev prebranamo brez škode tudi z navadno brano. Spravljajmo fižol, grah, bob, lečo in drugo sočivje ob pravem času, da ne splesni na tleh ob vlažnem vremenu. Izvažamo gnoj za ozimino. V prvi polovici avgusta, ko so dorasli gomolji, kopamo rani krompir. Krompir moramo spraviti, ko je nadzemni del rastline porumenel in se začel sušiti. Bolh avgusta mnogo se pojavi. Vreč za ajdo rodno sl pripravi. Na travnikih kosimo drugo ali otavno košnjo. Ako smo seno kosili zgodaj in ni primanjkovalo moče, tedaj borno imeli prav lepo otavo, na boljših in gnojenih travnikih pa še otavič. V svrho hitrejšega spravljanja otave so kozolci zelo na mestu, kajti v tem času je vreme čestokrat nestanovitno. V nezračnih shrambah otava kaj rada splesni; zato jo je treba posušiti kar najbolje. Na vrtu. Sadimo endivijo, da bomo imeli dovolj salate za zimo. Sejemo špinačo, repincelj in zimsko salato. 'Setev zimske salate nikakor ni prezgodaj, če pomislimo, da potrebujejo rastlinice 6 tednov, p redno se morejo presaditi in jih je treba pozneje še okopati, da se pred zimo dobro vkoreninijo. Sejemo še zimski karfijol, rudeče zelje, kolerabo in drobnjak (šnit-Tih), katera zelenjava ostane čez zimo na prostem in je v rani pomladi za rabo. Gosenice od kapusovega belina pokončajmo na 'zelju. Mladenke, in cvetličarice sejejo ma-čehce in sadijo tulpane in narcise. V kleti. Opravila, kakor dolivanje vina in ž;veplanje praznih sodov, veljajo kakor za druge mesece. Ako vino razpošiljamo, tedaj imamo opraviti večkrat s pokvarjenimi sodi, ki so bili dalje časa na potu. Posebno pažnjo posvetimo ocetnim glivicam. Nabavimo potrebne zaloge čepov, pilk in drugih kletarskih potrebščin, ki jih rabimo v času trgatve. Dober kletar naroči tudi kvasne glivice, ,s pomočjo katerih se doseže gladko vrenje vinskega soka. V kleti, kjer se nahajajo večje množine vina, ne sme manjkati potrebnih priprav, kakor natege iz stekla, s katero se daje vino na pokušnjo. Paziti moramo, da potom natege ne prenesemo ibirse iz enega isoda v drugega. Tudi ne dolivajmo zdravega vina s pokvarjenim, kakor tudi ne sortnega vina z vinom, ki Popolnoma varno naložite denar v Fsjuhfjansfco posojilnico ki posluje v novopreurejenih prostorih V LJUBLJANI r. 7,. z o. z. Mestni trg štev. 6 Hranilne vloge in vloge na jp Q| ter jih izplačuje takoj brez tekoči račun obrestuje po {J |q odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi viSe po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti ________porožtvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. rnioTm—ii mn mm ir^irn n—,_____________________________________________________________ ILIRSKA POSOJILNICA Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%-Večje In stalne vloge do 12%’ Nakup gozdov, desk, teamov in drv. Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke. DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon &tev. 220. r Od slej se razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi t FRANČKOV: kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo* modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki sos im »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter *wqu izdatnosti in tečnost!- se po okusu in buketu ne vjema z vinom dotične sorte. Po takšnem ravnanju izgube prvotno fina vina polagoma značaj dotične sorte. V čebelnjaku. Ako je bilo vreme ugodno in paša ob cvetu lipe bogata, moremo nekaj polnih satnikov ■izvejati. Prazne satnike, katerih ne rabimo, spravimo v omaro ter žveplajmo vsakih 14 dni, da se ne zare-de črvi, ki satovje ugonobijo. Skrbimo za nasade medonosnih rastlin, kakor lipe, akacije, divjega kostanja, vrbe i. dr. Če julij včasih vreme izadrši In ni odpiral kljunčka petelin, Avgust meglovje mračno razprši. Nižave da me žalosti se sin. Mlatilnice, sam Bog vas je poslal, Ratar hvaležen slavo poje vam; Naj bi še siromaku pravo daJ Bo zemlje, 'ki jo obdeluje sam. Žitne cene v Vojvodini. Pšenica 365—370 dinarjev, koruza 265 do 270, oves 290—300, ječmen 300—320 dinarjev. Moka št. »0« stane 570 do 575 dinarjev. Vrednost denarja. 100 dinarjev velja v Švici 6 frankov 60 centimov (prejšnji teden 6 frankov 40 centimov). Na borzi v Zagrebu so cenili z ozirom na dvig dinarja 1 dolar 79 do 80 dinarjev, 1 liro pa na 3 dinarje 60 par. Vinski trg. Cena vina se je zelo dvignila. Iz vseh krajev prihajajo poročila o slabi vinski letini. Zato cene rastejo. iSlovenski vinski trgovci z vinom močno kupujejo blago v Banatu. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani. Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Originalne (prave) potrebščine (fixat, preser-vat) za ✓ RECORO, 1ncdothinG Večletno jamstvo ff Stoeuier" šivalni in pisalni stroji bodo letos razstavljeni v paviljonu F — 148 na Ljubljanskem velesejmu. Zaloga Lud. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje. TfoSrTSnSr Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in drugih strojev. Najfinejše strojno olje in sploh vse potrebščine, ki spadajo v to stroko. 15 letno jamstvo kakor tudi kompl. aparate dobite samo pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. Pošljite naročnino! frTslovhIk LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnlijlh cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo. MERAKL barve, mastila, Me, kit, emajle, kistove (topite) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi Medič - Zanki IVAN JAZ IN SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta 25. Šivalni stroji z 10-letno garancijo I Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler“ in „Urania“* Mb Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria Vfaffenrad. Cenik zastonj in fpanko! M Maribor, « podružnica. družba z o. z. i Ljubljana, Novi Sad, centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana - Medvode. THE REX CO LJUBLJANA, ORADIŠČ£ lO. Telefon Btev, 2GS. NaJboljSI pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. zaiEc optik LJUBLJANA Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Zadružna banka v Ljubljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev. 5. Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle naj točne je in najlculantneje Telefon štev. 367. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga j v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: j Zadruga Kropa. — Telefon interurban: Podnart številka 2. j Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani- Žeblji za zgradbe, j les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje ( za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice, j Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v našo ^ stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbah najceneje. Ilustrov. ceniki na razpolago. ( :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx!