214 Zastaranje odškodninskih tožb radi pokojn. zav. nameščencev.
Zastaranje odškodninskih tožb radi pokojninskega zavarovanja nameščencev.
Dr. Janko Vranfiič.
Vse sodbe o odškodninskih tožbah nameščencev zaradi Qpuščenega ali nepravilnega pokojninskega zavarovanja do^^ kazujejo doslej premalo točno poznanje tega zavarovanja, toda naj opozorim na nekatere važnejše stvari.
Pred kratkim sem zvedel za dve sodbi, ki sta zavrnili odškodninske zahtevke nameščencev, češ da je pravica do tožbe že zastarana, ker je zastarana pravica, zahtevati na; knadno plačilo premij, in ker je od tega zastaranja preteklo že več kakor 5 let, tako da bivši družabnik izbrisane javne trgovske družbe nič več ne jamči za škodo, v drugi pravdi pa, ker je službodajalec baje dokazal, da je prejel name« ščenec več kakor 3 leta pred tožbo zavarovalni odlok, iz katerega je moral že takrat posneti, da ni bil pravilnO' zava« rovan, da bo torej imel zaradi tega škodo.
v prvem primeru sodišče ni upoštevalo bistvene razlike med plačilom premij samim in plačilom odškodnine, če premije niso bile plačane in je bil zaradi tega nameščenec oškodovan.
Določba § 35. zakona o pokojninskem zavarovanju na« meščencev, ki ga sodba napačno uporablja, se nanaša le na javnopravno dolžnost službodajalca, da plača premijo, od« nosno na javnopravno pravico pokojninskega zavoda, da predpiše in izterja premijo, ne pa na zasebnopravni odškod-ninsjki zahtevek nameščencev. Pokojninski zavod sme v resnici predpisati premijo kvečjemu za 3 leta nazaj, odkar je premija dospela v plačilo, kar pa nima nobenega vipliva na pravico nameščenčevo, zahtevati odškodnino, če premije niso bile plačane. Za odškodninsko tožbo je popolnoma vse eno, koliko časa je že preteklo, odkar bi bilo treba premijo plačati, da le pravica do odškodninske tožbe še ni zastarana. Da, odškodninska tožba je celo nedopustna in sodišče niti ni pristojno soditi, dokler pravica pokojninskega zavoda, da predpiše premijo, še ni zastarana. Za to dobo je namreč stvar že urejena v javnem pravu in sicer v zakonu o po-
Zastaranje odškodniinskih tožb radi pokojn. zav. nameščeacev. 215
kojninskem zavarovanju nameščencev, tako da spadajo zantevici nameščenčevi za to dobo izključno pred edino pristojni pokojninski zavod za nameščence. Ako bi name* ščenec za to dobo vložil zasebnopravno odškodninsko tožbo, bi ga moralo sodišče zavrniti, ker stvar ne spada v pristoj= nost sodišča.
Dokler utegne pokojninski zavod premije še za nazaj predpisati in izterjati, nameščenec sploh niti ne more biti oškodovan, ker je javnopravna dolžnost pokojninskega za= voda, da izsili naknadno zavarovanje nameščenčevo, seveda če on, odnosno nameščenec še o pravem času zve, da z zava= rovanjem ni vse v redu. Šele potem, ko nameščencu pokoj= ninski zavod zaradi zastaranja pravice, da predpiše in izterja premijo, ne more nič več pomagati, utegne biti name= ščenec oškodovan v smislu § 1295. i dr. o. d. zakonika.
Sodba torej popolnoma pravnopomotno razlaga, da je imel nameščenec pravico terjati odškodnino le za 3 leta, odkar je pričelo teči zastaranje po § 35. zakona o pokoj? ninskem zavarovanju nameščencev. Ce bi bilo naziranje sodišča, da sme nameščenec terjati odškodnino le toliko časa, dokler sme pokojninski zavod predpisati premijo, pravilno, potem siploh nobena odškodninska tožba zaradi opuščenega aH nepravilnega pokojniskega zavarovanja ne bi bila mogoča in sodišče sploh ne bi bilo pristojno, da sodi.
Po poteku zastaralne dobe treh let v § 35. zakona o po= koj ninskem zavarovanju nameščencev zgolj pokojninski za= vod nima več pravice, da predpiše premijo, nameščenec je pa še vedno oškodovan, ker se zavarovanje ni dalo več naknadno izvesti. Zakon o pokojninskem zavarovanju nas meščencev pa nameščencu samemu ne jemlje pravice, da zahteva odškodnino; pač pa daje nameščencu tako kot vsa? kemu drugemu državljanu to pravico o. d. zakonik.
Glede tožb proti družabniku iz terjatev proti javni tr= govski družbi določa člen 146. trg. zak., da tožbe zastarajo v 5 letih po razdružitvi družbe; če zahtevek dospe v plačilo šele po vpisu razdružitve v trgovski register, se začenja za; staranje s trenutkom dospelosti. Zastaranje tožbe se seveda ne more začeti prej, preden je tožba siploh mogoča. Odškod; ninSka tožba radi opuščenega ali nepravilnega pokojnin; skega zavarovanja je pa mogoča šele potem, ko potečejo 3 leta po dospelosti premij in pokojninski zavod sam ne more več zavarovanja naknadno izvesti, in potem, ko nameščenec sploh zve, da je oškodovan, za koliko je oškodovan in aH mu je dolžan novrniti škodo pokojninski zavod za nameščence ali pa službodajalec.
216 Zastaranje odškodninskih toižb radi pokojn. zav. nameščencev.
Odškodninski zahtevek dospe v plačilo takrat, ko po; stane sodba o zahtevku odškodninske tožbe pravnomočna in izvršljiva. Če je bila javna trgovska družba v trgovskem registru že zbrisana in nameščenec prej sploh ni vedel za škodo, odškodninski zahtevek prej siploh ni mogel dospeti v plačilo in začne teči zastaralna doha za tožbo po čl. 146. trgovskega zakonika šele s pravnomočnostjo sodbe, tako da je mogoče tožiti bivšega družabnika zbrisane javne trgov* ske družbe še pet let, odkar je postala sodba v odškodninski tožbi pravnomočna in izvršljiva.
Določba § 35. zakona o pokojninskem zavarovanju na* meščencev, da pokojninski zavod premije ne more predpi; sati naiknadno za več kakor 3 leta nazaj, prejšnje premije pa so zastarane, se ne more uporabljati za odškodninske tožbe tudi zato, ker tožbeni zahtevek ne gre za tem, da službodajalec naknadno^ plača premije, marveč da povrne vso škodo, ki jo ima nameščenec, ker sploh ni bil ali ni bil pravilno zavarovan. Ta odškodnina je pa popolnoma nekaj drugega kakor so premije, ki bi jih moral službodajalec pla* čati, če bi bil nameščenca o pravem času in pravilno zava* roval. Višina škode za nameščenca ni le tolika, kolikoršne so premije, marveč tolika, kolikor bi znašale njegove pra; vice pri pokojninskem zavodu če bd bil pravilno prijavljen. Pokojninski zavod mu pa teh pravic ne more priznati, če ni bila plačana vsa potrebna premijska rezerva, odnosno kritni kaipital. Višina teh je pa že v navadnih razmerah zlasti pri starejših in za službo nesposobnih nameščencih dostikraJt mnogo večja od navadnih premij z obrestmi; sedaj, ko je pokojninski zavod stara vplačila svojih zavarovancev vailo;' riziral, je razHka še znatnejša. Če bi bil nameščenec o pra* vem čaisu pravilno prijavljen, bi mu pokojninski zavod premije in premijisko rezervo računal z valoriziranim zne; skom; ker ni bil prijavljen, ima škodo, da mu pokojninski zavod ne šteje v ipoikojnino valoriiziranih zneskov, katere mora potem vplačati službodajalec, da pokojninski zavod utegne izvesti prostovoljni dokup in nameščencu računati valorizirane pokojninske pravice. Plačilo te odškodnine torej ni istovetno z naknaidnim plačilom premij in sploh utegne priti v poštev šele potem, ko je za naknadno plačilo premij radi § 35. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščen« cev že prepozno.
Dokler nameščenec za škodo sploh ne ve, ni mogoče, da bi začela teči nroti njemu kakšna zasebndpravna zasta« ralna doba, razen kolikor ugasne tožbena pravica po 30 letih pri oškodovancu, ki sploh ni zvedel za škodo ali za osebo
I
Zastaranje CKlšikodn.:nskih tožb radi pokojn. zav. nameščencev. 217
poškodcvalčevo, ali ako jc nastala škoda iz hudodelstva. Tega dejstva ne upošteva nobena obeh sodb. Za škodo, višino škode in osebo poškodovalčevo pa nameščenec sploh ne more zvedeti prej, preden mu tega ne razloži pokojninski zavod sam. Tudi če prejme nameščenec zavarovalni odlok, iz katerega povzame, da ni bil pravilno zavarovan, še ne ve, da ima radi tega škodo, še manj pa, kolika je ta škoda in kdo mu jo je dolžan povrniti.
Zavarovanec, kii ni bil pravilno prijavljen, utegne biti 'mnenja, da on zato ne bO' prav nič oškodovan, ker mu gredo pač dajatve, določene v zakonu ne glede na to, ali je bil pravilno prijavljen ali ne. Morda je celo mnenja, da se je službodajalcu, eventualno tudi njemu, posrečilo pokojninski zavod dobro »^potegniti«, tako da je treba za zakonite da^ jatve plačevati manj, kakor bi bilo treba, če bi bila nave; dena pravilna višina prejemkov ali pravilni datum vstopa v službo. Saj je splošno znano, da je na pr. v bolniškem in nezgodnem zavarovanju popolnoma vse eno, ali je bil uslužs benec pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev siploh zavarovan ali ne, in ali je bil zavarovan s pravilnimi prejemki in s pravilnim dnevom vstopa v službo. Po zakonu o zavaro; vanju delavcev mu gredo pač vse zakonite dajatve po nje* govih resničnih prejemkih in po resnični dobi njegovega službovanja, stvar nosilca zavarovanja samega pa je, da se odškoduje pri službodajalcu.
Nepoznanje zavarovanja je celo pri zelo inteligentnih zavarovancih cesto toliko, da niti ne vedo, da se pokojnina zviša z vsakim mesecem zavarovanja. Saj je tudi na pr. in« validska renta po sedanjem zakonu o zavarovnju delavcev, ki se sicer v panogi invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja še ne izvaja, po zavarovanju 500 tednov 36 % zavarovalnih prejemkov in se prav nič ne zviša, četudi služi zavarovanec še 40 let, razen kolikor se renta odmeri s 36 % morda višjih zavarovalnih prejemkov zadnjih 10 let. Tudi je v nekaterih državah invalidsko in starostno zavarovanje urejeno tako, da prejme zavarovanec po izpolnitvi pogojev določen znesek kot rento.
Če je službodajalec dokazal, da je nameščenec zavaro« valni odlok prejel in tako moral vedeti, kako je z njegovim zavarovanjem, mora pa še dokazati, da je nameščenec ta« krat tudi že vedel, da je radi prepozne ali nepravilne prigla« sitve oškodovan, za koliko je oškodovan in kdo mora škodo nositi. Vobče pa zavarovanci sploh ne vedo, da so oškodb« vani in za koliko, preden jim tega ne razloži pokojninski zavod.
14
218 Zastaranje odškodninskih tožb radi pokojn. zav. nameščencev.
Zakon o pokojninsikem zavarovanju nameščencev je tako zapleten, da ga more pravilno razlagati, zlasti kolikor se tiče vračunavanja službene dobe v pokojnino, večinoma le tisti, ki se dalje časa z njim natančno bavi. Navadnemu lajiku, kakoršni so večinoma zavaroivanci pokojninskega za* voda, je pa siploh skoro nemogoče, da bi si znal stviori;ti iz zveze raznih paragrafoiv pravilno sliko. Za dokaz, da si včasih niti pravniki niso na jasnem, ali je nameščenec oško« dovan ali ne, naj znova oipozorim, da je bil zavrnjen celo odškodninski zahtevek z napačnim razlogom, da neprijav; Ijeni nameščenec sploh nobene škode ne bo mogel imeti, ker mu bo moral dati pokojininski zavod določeno rento ne glede na to, ali je bil prijavljen v zavarovanje ali ne, tako da bo utegnil škodo imeti kvečjemu pokojninski zavod, ne pa nameščenec.
Ta primer pravnopomotne sodbe se je pripetil morda zato, ker je sodišče bržčas prečitaloi le prvotni zakon o po* kojninskem zavarovanju nameščencev z dne 16. decembra 1906., drž. zak. št. 1 iz leta 1907., ki je določal »ipso iure za* varovanje«, kot pri bolniških blagajnah, dočim je novela z dne 25. juinija 1914., drž. zak. št. 138, zakon bistveno spre* menila tako, da se upošteva za pokojnino^ le (prijavljena službena doba, naknadno prijavljena pa le, če so prisipevki zanjo v 6 letih po dospelosti plačani.
Službodajalec sploh nobenemu nameščencu ne bo mogel dokazati, da je nameščenec vedel, da je oškodovan, za ko* liko je oškodovan in kdo mora plačati odškodnino, če mu ne dokaže, da ga je o tem poučil uradnik pokojninkega za« voda. Saj vobče nihče ne ve, kako odmerja pokojninski zavod rento v raznih primerih glede na ono dobo zavaro* Vanja, odnosno službovanja, ki sploh ni bila nikdar prijav* Ijena, ki ni bila prijavljena s pravilnimi prejemki, ki za njo premije sploh niso bile pilačane, ki so bile plačane šele naknadno, ki so bile plačane 6 let po dospelosti, ki so bile plačane še pozneje itd. Še manj mogoče je pa zavarovancu vedeti, za koliko je oškodovan, ker more škodo izračunati le pokojninski zavod sam po svojih tabelah premijiskih re* zerv, ki sploh nikjer niso objavljene, tako da nihče drugi premijskih rezerv, odnosno kapitalov za rente ne more iz* računati. Preden pa nameščenec ne ve, za kateri znesek mora tožiti, seveda ni mogoče, da začne teči zastaralna doba. Vsak zavarovanec pa sme vsaj upravičeno domnevati, da prej sploh nima škode, preden ne postane invalid, ali pa da škode sploh nikdar ne bo mogel imeti, ker mu bo moral pokojninski zavod itak zakonito rento plačevati. Ker mora
Književna poročila. 219
zastaranje dokazati nameščencev nasprotnik, sem prepričan, da bodo sodišča prišla na to, da o zastaranju sploh ne bodo resno razpravljala, preden službodajalec ne bo dokazal, da je bil nameščenec po pokojninskem zavodu že prej kakor pred tremi leti poučen, da je oškodovan in za koKko.