Poštnina plačana v Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VII. — Štev. 2 (125) UDINE, 16. - 31. JANUARJA 1956 Izhaja vsakih 15 dni Ne odnehamo! Vsi znaki kažejo, da je borba slovenske ■manjšine v Italiji za pravice v šolstvu stopila v novo, ostro dobo. Časopisne polemike, razne okrožnice šolskih oblasten, namigovanja in odlomki iz osnutka o uzakonitvi slovenskih šol v Italiji, vse to so znaki, da namerava vlada v vprašanju slovenskega šolstva nekaj ukreniti. Toda, žal, vsi ti znaki ne obetajo kaj prida niti bratom na Goriškem in Tržaškem, katerih se uzakonitev naravnost tiče, še manj pa nameravajo koristiti ali uresničiti težnje nas beneških Slovencev, o kgterih pri manjšinskem šolskem vprašanju sploh ni govora, kot da bi nas nikjer na svetu ne bilo. Zato smo prisiljeni v vesti in odgovorni pred vsem našim ljudstvom, da dvignemo v teh odločilnih trenutkih svoj glas in ne odnehamo, dokler nas vlada in ves svet ne bo slišal! Pravda za pravice v šoli Pravda, ki teče v Italiji že deseto leto za pravice, obstoj in razvoj slovenskih šol še ni končana. Kot kulturni madež lepi na licu vse evropske civilizacije dejstvo, da se mora še kaka skupina Evropejcev boriti za pravice v šolah, bi vendar države, družba in katerakoli skupnost vse šole, kakor jih kdo želi v okviru kulturnih odnosov imeti, morale naravnost vsiliti, ne pa jih še ovirati. V središču kulturnega sveta se pa dogaja, da morajo pripadniki slovenskega rodu za svoje šole šele prositi, jih braniti zanje trpeti tiha in mrzla nasilja, da morajo gledati, kako jih izganjajo iz slovenskih šol, češ da so optanti ali iz drugih provinc. Ne vemo kaj si še vsega izmislijo, da rušijo še tisto malo slovenskih šol kar jih v Italiji še obstoja. Boj za slovensko šolo so se Slovenci bojevali že pod Avstrijo. Malo pred vojno so izsilili od dunajske vlade vse pravice. Po vojni je Gentilejeva reforma vse vni-čila, kar je bilo na šolah slovenskega. Fašizem, ta največji zločinec nad našo kulturo, je hotel iztrebiti do korenik vse kar se mu ni slepo uklonilo, še imena z grobov nam je odklesal! Po vojni, ko je zavladala takozvana demokracija, bi človek menil, da boj za šolo v materinščini ne bo več potreben, ker bo prav gotovo država prisilila vse slovenske starše, koderkoli v Italiji bivajo, da pošljejo svoje otroke v slovensko šolo. Toda bridko smo se zmotili. Pravda in boj za slovenske šole v Italiji teče še vedno. Od padca nepravičnega fašizma je poteklo že deset let, vendar to kulturno vprašanje še ni rešeno v prid in po željah slovenskih državljanov italijanske republike. Utajiti nas hočejo Med tem ko se govori in piše o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, se o potrebi slovenskih šol na ozemlju beneških Slovencev ne črhne niti besedica. Kakor da bi državljanov slovenske narodnosti tostran Judrija in Brd sploh nikdar ne bilo.' Zdi se kot da gre po tistem receptu avstrijskih policijskih ministrov: če jim ni kaj prijalo ali če so hoteli skriti krivice, ki so se godile Slovencem ali Italijanom, so ukazali »totschweigen« (tot-švajgen) to se pravi, o tistem vprašanju naj se ne govori in ne piše! Na ta način so hoteli spraviti problem s sveta. Nekaj takega se godi tudi nam. Ne marajo, da se o Slovencih v naših dolinah nič ne zine, še manj o njih šolah — katerih sploh ni! Tako nas hočejo pred svetovno javnostjo in pred svojo vestjo utajiti in va lep način prikriti, da nimamo niti otroških vrtcev, niti osnovnih ljudskih v maternem jeziku. Nasprotniki naših naravnih pravic bi radi dokazali, da nas ni in kjer nič ni, tam torej tudi zatiranja in krivic ni/ Slovencev v Benečiji ni, zato tudi ni slovenskih šol! Tako tuhtajo v svoji omejeni pameti in depošteni duši. Zgodovina in številke pa izpričujejo drugače. Mar naj zopet navajamo kar so ° nas pisali Pavel Dijakon in za njim vsi objektivni italijanski zgodovinarji do Fr. Marnano, ki navaja v »Annali del Friuli« o beneških Slovencih »La loro lingua è soavissima... e richissima nella sua grammatica«. Isto ponavlja vseučv-liški profesor Conti v »Storia universale«; Prospero Antonini v vii Friuli Orientale^ nas ne zataji, ko nam posveča še posebno nalogo: vGli Slavi.... del Friuli sono forse predestinati a servire di anello il quale congiunga la coltura italica e la slava....« Se vrsto drugih bi lahko našteli, a že ti znanstveniki zadostujejo vsakemu objektivnemu človeku tudi če bere te vrste kje v Afriki, da beneški Slovenci so bili, so in bodo. Torej bi morali imeti v naši demokratični dobi in v naši demokratični republiki tudi vse naravne in ustavne pravice. številke pa zopet pričajo drugače. Naša dežela ima nad 150 vasi, kjer govore ljudje med sabo samo slovensko. V teh slovensko - beneških vaseh je nad 3500 šoloobveznih otrok, ki so prisiljeni od okoliščin in razmer obiskovati samo šole, kjer ni materinščina učni jezik. Takih šol je na našem ozemlju 72, otroških vrtcev pa 50. Ko prvič prestopi otrok prag teh šol, ne zna niti besedice pravilne italijanščine. Potem so pa taki uspehi kot so! Osnovno predagoško načelo pa je, da se mora vsak otrok šolati v maternem jeziku in na tej osnovi si šele zamore pridobiti drugo izobrazbo! Povsod po svetu pri črncih v Kongu, Eskimih na tečaju ali celo brazilskem pragozdu je dana možnost imeti šole v svojem jeziku, gojiti domačo kulturo, moliti Boga javno v materinščini — le pri nas tega še ni! Dokazali smo, da živimo že od vekov tu, da obstoja veliko število naših otrok, a tem ni še dana, kot vsem drugim otrokom sveta, možnost, da bi se vzgajali v svojem jeziku. Dolžnosti države Nasprotniki naših temeljnih pravic bodo v člančičih ob robu svojih glasil vse mogoče razloge navajali, toda zgodovine in številk ne bodo pobili. Nazadnje bodo privlekli na dan tezo, da starši sami raje pošiljajo otroke v italijansko šolo, zato da slovensikh ni potreba ustanavljati. Tem odgovarjamo samo to: naj neha sleherni, tudi tihi in podtalni pritisk na slovenske starše; grožnje s kruhom in brezposelnostjo; migljaji, da naši izšolani ljudje ne bodo dobili služb; tajna preiskovanje iz katere province so dijaki, pravimo, naj nehajo taki pritiski in grožnje, pa ne bo ene poštene slovenske družine, ki bi ne vpisala svojih otrok v svojo šolo! Dolžnost države je ustvariti tako ozračje, da se tudi beneški Slovenci otresejo strahu: terjati svoje pravice in svoje šole. Taka zahteva ni prav nič novega. Italijanski senator Conci iz Poadižja jo je že leta 1907. postavil v dunajskem parlamentu, ko je zahteval za italijansko manjšino, da MORA DRŽAVA STARSE PRISILITI, DA POŠLJEJO OTROKE V SVOJO JEZIKOVNO ŠOLO in ne v drugo! Ko bo tak zakon podpisan, bomo lahko v tej sveti borbi odložili pero in priznali, da je republika Italija res demokratska in vredna svojega kulturnega izročila! Dokler pa ne bodo pri uzakonjevanju slovenskih šol upoštevane tudi pravice nas beneških Slovencev, ne bomo odnehali od borbe za pravice šol v maternem jeziku; od pravice, k.f, je.vsgjn. narodom že od rojstva zapisana! Adagio, on. Nenni! Vogliamo essere sinceri sino in fondo. Dopo l’ultimo discorso di Nenni a Trieste e relativi commenti di stampa, nasce o si rafforza il dubbio che, forse senza rendersene perfettamente conto, siamo rimasti vittime un’ennesima volta dell’abilità politica ed oratoria del leader del partito socialista italiano. Questo dubbio e questo sospetto si rafforzano non appena si rilegga attentamente il testo di quel discorso, come riportato dall’Avanti del 17 c. m. Ora, e lo vogliamo dire subito, noi non crediamo affatto alla virtù miracolosa dell’abilità per quanto concerne la soluzione dei problemi vitali che interessano una Nazione od anche soltanto una Regione come la nostra. Se possiamo ammettere che al PSI ed al suo leader ciò che preme nell’attuale congiuntura politica interna non è tanto l’impegnarsi in termini precisi sui problemi più scottanti di queste terre, quanto al creare condizioni favorevoli ad un’affermazione propria dell’ex T.L.T., evitando di urtare suscebilità ombrose che a Trieste in particolare vivono, anzi sopravvivono in stato di allarme, non possiamo capire perchè l’Avanti presenti questo discorso quasi come un consuntivo da prendere o lasciare, o come un’insieme di soluzioni organiche ben definite di cui occorra solo affrettare la messa in esecuzione. Innanzitutto, non ci convincono nè il tono nè la trama che è data sopratuttd da una ricostruzione e da una interpretazione degli avvenimenti, che possono sembrare attendibili, solo perchè esse non notano direttamente nessuno, per esem- ■ ■••■il i l i uni niiiiiriiiiiiin n i un i iiiimmiiiiiiim,! i, , ,,i, hu m h inumimi nitiiiiiiiiiiniii iiiiiiriiini ili i l n ini i nini 11 ri i n : i nini m i ninnimi TVOJA DOLŽNOST! Tekom vsega dolgega leta se naše glasilo »Matajur« oglaša samo v prid in blagor naših naročnikov, bralcev in beneških Slovencev sploh. Njim velja vse njegovo pisanje in trud, za nje se mora list, njegovi uredniki in sodelavci pustiti celo blatiti, zasramovati in morda goniti pred sodnike. Dostikrat se zgodi, da celo od tistih, katerih pravični klicar je »Matar jur«, ne prejme za plačilo drugo kot — mrzlo nehvaležnost. Vendar pa mora enkrat v letu, navadno se to zgodi okrog novega leta, tudi list, ki vedno govori le za druge, spregovoriti besedico še zase. Potrkati mora na vest svojih bralcev in prijateljev ter jim zastaviti vprašanje, kakor to delajo vsi časopisi in listi na svetu, in to je: »PRIJATELJ, ZAVEDNI BENEŠKI SLOVENEC! ALI SI PLAČAL NAROČNINO ZA NOVO LETO? MORDA ŠE STARE NISI PORAVNAL? SI PODPRL SVOJE GLASILO S KAKIM DAROM ALI MU PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA?« Tako te sprašuje glas iz »Matajurja« kot dober prijatelj zvestega pobratima. List ima desti ljudi, ki ga berejo. Na tihem vam izdamo skrivnost — še preveč! Te bralce pa deli naše uredništvo in uprava v več vrst ali kategorij, kakor imajo pač pamet in dobro voljo ustrojeno. Prva vrsta je tista najbolj poštenih. Ti navadno ne govorijo dosti, ampak mirno in točno izvrše svojo dolžnost, to se pravi, da ob zapadlosti poravnajo naročnino in še kaj po svojih močeh primaknejo. Klobuk dol pred takimi možaki. Tem ne veljajo zgornji opomini. Na nje se obračamo le s prošnjo: OSTANITE NAM ZVESTI ! V drugo vrsto naših bralcev spadajo taki, ki se morda ne spomnijo, da so listu kaj dolžni. V svojih skrbeh in delu so pozabili, da »Matajur« čaka tudi na njih delež. Te vrste naših bralcev prosimo: SPOMNITE SE NA SVOJO DOLŽNOST! Pa je še ena tretja vrsta med našimi bralci. Ti list tudi radi' berejo in ga vča- sih iz radovednosti komaj čakajo. Ce jim ga pošta redno ne dostavi, se že pritožijo — in to je tudi prav. Ko je pa treba poravnati naročnino, takrat pa postanejo brezbrižni in gluhi ko skala vrh Matajurja. Opravičujejo se sami pri sebi: »Kaj ravno na mojo naročnino čakajo, hm, tistih par lir? Bom že plačal, kar dar se mi bo zdelo, če ne naj pa pustijo.« Takim pcštenjakovičem pa naš list odgovarja: GORJE, CE BI IMEL LIST DOSTI TAKIH PRIJATELJEV! Nazadnje pa spada v krog naših bralcev še ena vrsta ali kategorija. Ti so pravzaprav - tatovi. Malo čudno, boste rekli, da so tudi taki med nami. In vendar so! To so tisti, ki puste, da jim list izhaja nekaj časa; plačajo pa nič, odpovejo ga tudi ne. Ko jim ga uprava ustavi se pa hinavsko nasmehnejo, češ pa me tožite. Taki so pravi, resnični tatovi. Potem pa hodijo še k sosedovim ter list na »škrok« ali zastonj čitajo. Take smrduhe odganja naš list: POJDITE DRUGAM SLEPARIT!« Prave in zveste prijatelje in naročnike pa »Matajur« prosi, naj si zgornje opomine blagotno vzemo k srcu. Le tako se bo list materieino okrepil in bo lahko zboljšal obliko in vsebino. Dobro urejevan, razširjen in lepo opremljen list bi prav gotovo vsem benenškim Slovencem ugajal in nasprotnikom vzbujal strah in spoštovanje. Toda za kaj takega je treba denarja in materieine podpore. In kje naj ga dobimo, če ne pri zvestih naročnikih in ob podpori bralcev?! Vsak naročnik bi se moral zavezati, da bo listu prav gotovo pridobil Še enega novega naročnika, pa lahko mirno gremo na lepši razvoji »Matajurja»! Premislite malo o tem predlogu. Ob koncu nam je pri srcu še ena misel: ne gre ob tem pozivu, kaj je in mora biti tvoja dolžnost napram tvojemu glasilu le za materieino stran medsebojnih odnosov. Gre še za nekaj več : glasilo in njgovi bralci se morajo med sabo tudi duševno povezati, da se bodo v borbi za skupne interese čutili ena družina, en dom. Le ob takšni materialni in duševni povezavi med listom in bralci ter naročniki, bo glas »Matajurja« lahko budil rojake, zagovarjal njih pravico in kot grom nastopal proti krivicam z geslom: ))zvestoba za zvestobo/« Kratke vesti plificare nè l’estrema destra, nè l’èstrema sinistra. Se ha voluto portare il suo contributo alla riduzione della tensione politica locale, se ha voluto essere un tentativo di gettare, in nome dell'avvenire, un ponte sull’abisso delle vecchie e recenti discordie, tra settore e settore, forse ancora ostili e chiusi e diffidenti l’un verso l’altro, accetteremo questo discorso dell’on. Nenni, se non altro per questa lodevole intenzione. Ma non possiamo tacere le nostre riserve sul modo. Per noi, certe indulgenti compiacenze verso miti e slogan del più recente passato dimostrai solo quanto sia difficile disancorarsi da posizioni tenacemente difese sino a ieri, quantunque anche ieri assurde e faziose, ed oggi largamente superate dagli avvenimenti internazionali. Non è giostrando con le interpretazioni comodo che si fa della politica e della politica responsabile. Ed esemplifichiamo: polemica contro il governo per la firma del Memorandum dì Londra. Davvero che gli spunti demagogici sopraffanno, in questo discorso, gli argomenti seri. Nenni dice che il governo ha ceduto e lo critica; poi aggiunge che il cedimento era forse inevitabile dopo sei anni di errori e di immobilismo; è lecita, allora, la domanda se Nenni avrebbe o non avrebbe firmato il Memorandum, anzi meglio se Nenni avrebbe trattato con Belgrado. E’ ormai quasi pacifico che la politica italiana verso la vicina Jugoslavia ha risentito troppo dell’influenza di circoli nazionalisti: un errore e non dei minori di De Crunpeii. Disgraziatamente, Nenni non può venirci a dire che ci avrebbe, lui, offerto una politica migliore, poiché sono note le tampagne antijugoslave del PCI e del PSI. Su questo punto il silenzio sarebbe stato d’oro, on. Nenni! V VENOSI V JUŽNI ITALIJI se je policija spopadla z brezposelnimi kmečkimi delavci, ki so zahtevali delo, ter ubila 20 letnega delavca Rocco Girasole. Ves italijanski tisk in vsa javnost se zgraža nad nesramnim ravnanjem policije proti ljudem, ki so zahtevali pravico do dela. SLOVENSKA GOSPODARSKA KULTURNA ZVEZA v Trstu je poslala prosvetnemu ministru protestno pismo zaradi nedemokratičnih in protiustavnih določb, ki naj bi jih vseboval osnutek zakona za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. PREDSEDNIK REPUBLIKE GRONCHI je podpisal odlok o sklicanju ustavnega sodišča (Corte Costituzionale) na prvo sejo, ki bo v palači Konzulte v Rimu 23. t. m. LJUBLJANSKA OPERA je sklenila pogodbo za gostovanje v Italiji in sicer v mestih Livorno, Aquila in Bari. Uprava Opere se pogaja tudi za gostovanje na Holandskem. MINISTRSKI PREDSEDNIK SEGNI je v Parlamentu izjavil, da se bodo upravne volitve za obnovo pokrajinskih in občinskih uprav vršile na letošnjo pomlad in sicer do 30. junija in da bo vlada v najkrajšem času, če treba osmih ali desetih dneh, predložila svoj načrt zakona za upravne volitve. V VIDMU bodo tekom tega leta organizirali slikarsko razstavo, na kateri bo- Povratek predsednika Tita v Jugoslavijo Predsednik FLR Jugoslavije se je vrnil v domovino. Pristanišče v Pulju, kjer je stopil na jugoslovanska tla, je napolnila množica ljudstva iz bližnje in daljne okolice, da bi izrazila svojo radost nad njegovim povratkom. ■ Predsednik Tito je ob svojem prihodu v puljsko pristanišče zbrani množici in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu izročil pozdrave ljudstev Etiopije in Egipta, nato pa govoril o svojih vtisih z 40 dnevnega potovanja po prijateljskih afriških deželah. Posebno je podčrtal vztrajno prizadevanje obeti držav po ohranitvi in krepitvi miru in neodvisnosti, ki sta ju ti državi, prav tako kakor Jugoslavija, dosegli z velikimi težavami in žrtvami. Dejal je, da je bil s tem obiskom ponovno utrjen velik ugled, ki ga uživa Jugoslavija v svetu. do razstavljali poleg furlanskih tudi umetniki iz Koroške in Slovenije. PO PODATKIH, ki jih je izdal pokra-j inski urad za delo, se je iz videmske pokrajine v povojnih letih izselilo za stalno v inozemstvo 44.000 ljudi, to je 6% celotnega prebivalstva. JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE na Reki, v Pulju in Splitu bodo letos izročile prometu deset večjih tovornih ladij in dve potniški. Ladjedelnica na Reki bo letos spustila v morje sddetn desefr-tisočtonskih tovornih ladij, štiri za »Ju-golinijo« in tri za švicarsko družbo »Oceania Shipping«. NA TISKOVNI KONFERENCI Sekre-tarjata za zunanje zadeve v Beogradu je Branko Draškovič izjavil, da so z obžalovanjem ugotovili, da Nennijeve izjave v Trstu, niti najmanj ne prispevajo k uresničenju izboljšanja ozračja dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. i « » T1PANA Usjem to je znano, ke so u Muzcu u Terski dolini ustanovili žej pred 15. lje-ti 'dno gozdarsko koperativo. Sočjinji te koperative so skuažej usi djelouci od te vasi. U začetku te bo zlo težko an so se muorli zlo maltrati za njih ezištencijo, zak’ koperativa tàboto na nje mjela a dišpozicion kapitala an na nje mogla Sfratati kreditu, za mor jeti pokriti usé špeže. Djelouci so se kontentali u začetku magari štantati, pur ke na poj inda-vajnt koperativa, A počasu, s pacijencijo an dobrò uójo djelouceu ne diventala Muška koperativa močna, ke na garan-tiua anjelé djelo škuažej usjem djelou-cem sve vasi. Muška koperativa na horé ujema djela pousode an na ma zlo velike kapitale a dišposicion. Muzac to je edina vas u naši okuolioi, ke ne se znala sama pomagati an venča part judi na njema bizunje hoditi po svjetu za dje-lom. Ker so u našim kumunu škuažej sami gozdni djelouci, ke no muorejo hoditi na gozdne djela deleč po svjetu fin na Pireneje u Franciji an na Korziko, kjer jih neusmiljeni ospodarji šfrutuajo kar največ no morejo an no jih plačuajo man-kuj ke no morejo, no bi muorli še par nas se djelouci organizati an si ložti hore 'dno koperativo tej u Muzcu. To bi ne bó bizunjo dosti, le dobra uoja an fi-ducija med sabo. To nje dificilo lošti oré no koperativo djelouceu an še velikih kapitalou to nje bizunjo. Posnemejamo zatuò Mužčene, ke so si znali pomagati an itako se suhurati kruh ne delčč od svoje hiše. REZIJA KONZORCIJ ZA VZDRŽEVANJE CESTE CENTA-BELI POTOK Že v zadnji številki našega lista smo razpravljali o konzorciju, ki bo vzdrževal cesto Čenta-Beli potok, danes se pa zopet vračamo na to vprašanje, saj je živ-ljenskega pomena za prebivalce Belega potoka. Občinski upravni odbor je končno stopil v konzorcij in prevzel nase 10% celotnih stroškov in potrdil tudi Statut konzorcija. Sklep mora potrditi sedaj še pokrajinski upravni odbor in potem bo Kakor znano je naša dolina venč part poljedelska. Največ sadimo sjerka, posebno u Ažli, Dolenjem Barnasu an okuoli-ci Petjaha an Lipe. Pardjela se pa tud no malo ušenice, a te dosti manj kot sjerka, čeglili so naši kraji buj primerni za pardjelovanje ušenice an ta bi tud parneslà več profita gospodarstvu. An glih tle je skrito njekšno pereče upraša-nje. To uprašanje je mlaču. Naši kmetje njemajo mlatilnic, kot tuo vidimo u drugih krajih an tud ne drugega potr-jebnega orodja an zatuò par nas rajš usak kmet, ki ima malo zemje posadi sjerak, ker par tej pardjelavi ni potrjeb-no mlatit. že večkrat smo pisal u našem listu, de bi bluó potrjebno, de se kmetje kupe spravijo an kupijo use potrjebne puoj-ske makine. Kmetje u Dolenjem Bama-su so tuò že začel an so kupili kar dva nova traktorja. Usi dobro vjedó kulko truda si s tjem paršparajo an kajšne koristi imajo. Zaki bi jih ne posnemali tud kmetje drugih vasi? Na isto vižo, kot so si kupili kmetje u Dolenjem Barnasu traktorje, takuò bi lahko par nas paršli do mlatilnic, ki bi mlatile uso uše-nico, ki se pardjela u useh sedmih ka-munih Nadiške doline. Za kupit nove mlatilnice ne bi bluó nobedno riskiranje kapitala, kot bi mo-rebit kajšni mislili. Skupine kmetu, ki kupijo mlatilnico, traktor ali kajšno drugo makino, imajo posebne privilegije, ker njekšan lec pravi, de da država za tajšne nakupe 70% pomoči. Zaki ne pro-fitajo naši kmetje tega lečd? Na žalost pa se nobedan par nas ne interesira za tuò. Trjeba se je organizirat an profitat use možnosti, ki se nam ponujajo. Ne čakajmo, de bi nas paršli morebit nagovarjat za tajšne iniciative kajšni poglavarji iz Vidma ali Čedada. Tisti ljudje ne poznajo naših problemou an tud če jih poznajo njemajo nobednega interesa, de bi jih rešil. Dobro jih poznamo, tiste ga-spuode! Kadar pridejo u naše vasi, pridejo le djelat propagando an prosjačit za naše vote za njih stouček u parlamentu al u provincialnem konseju, ali pa nas hodijo pitat s »patriotizmom« na tajšno vižo kot ga oni vidijo, tuó se pravi, de patriot je samo tisti, ki da njim voto. Ankul ne čujemo, de bi paršli kaj- videmski prefekt izdal odredbo o ustanovitvi konzorcija. Občine Centa, Brdo in Tipana so vstopile v konzorcij že lansko leto, naša občina pa se ni mogla odločiti za ta korak, ker ni imela na razpolago zadosti sredstev. Cesta, ki vodi iz Cente v Beli potok, je dolga približno 35 km in sicer prične na mostu preko Tera v Centi in konča v Belem potoku tik ob italijansko - jugoslovanski meji. Ker se poslužujejo te ceste tudi občine Brdo in Tipana bodo morale seveda tudi te prispevati svoj delež Narbuj težka rana, ki jo tarpi gospodarstvo našega komuna, je dižokupacion. Ku u druzih krajih Beneške Slovenije, takuò muorajo tud naši ljudje povezati na pomlad fagòt an iti po svjetu, de par-služijo tarkaj, de se more družina usaj za silo preživiti čez ljeto. Kalkolal smo an paršli do zaključka, de muora skuažej 90 par stuò družin poslati kajšnega svojih u druge države s trebuhom za kruhom. Druga ljeta je bluó po Nadiški dolini več djelounih centrou, kjer je bluò oku-panih nimar precej djelucu, ljetos pa ne nucajo tarkaj djeloune sile an zatuó je dižokupacion buj velika ku kedarkuòl prej. Na kamunu je sadà upisanih 362 dižokupanih djelucu, a u resnici jih je več, ker se jih dosti ni upisalo. Tjem di-žokupanim muormo dodat tud use tiste, ki hodijo na sezonska djela, saj sede uso zimo ta duome križem rok an čakajo, de pride pomlad an de jih spet pokli- šan h nam z drugim namjenom, na primer, de bi se interesiru za naše socialne probleme, za kmete al za dižokupacion, ki je usako ljeto buj velika par nas. Demokristjanski deputat Schiratti, ki je par nas nabrau taužente an taužente votou se ni več parkazu potlé odkar sedi u parlamentu. Sevjeda potlé, kar je kupu luksuzne vile u Rimu u Castelgandolfu, u Sanremu u Ligurji an buoh vje še kuod, nas ne pozna več. Takuò od taj-šnih ljudi ne moremo parčakovat ne pomoči an niti interesamenta, de bi za nas kje potukli na kajšna vrata an se zauzeli za naše vasi. Trjeba se je zatuó organizirat an računat na svoje sile an izbuoj-šat agrikolturo, de bo več pardjelka dala, kot smo gor povjedali. AZLA. Lansko ljeto so namestili u špetru neon luči za razsvetljavo po var si, pretekli tjedan pa so jih postavili tud u naši vasi. Zaenkrat so jih postavili samo na placu. Troštamo se, de bojo po-skarbjel še ljetos, de bo imjela vsa vas tajšno luč, saj manj košta kot navadne lampadine an buj svjeti. ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE. Šuolski proveditorat u Vidmu je podeliu trem študentom, ki so lansko ljeto hodil u drugi ljetnik strokovne šuole za zidarje u špetru, štipendije po 100.000 lir usake-mu. Ti prem jani so Florjančič Renato an Florjančič Atilij iz Hostnega (občina Grmek) an Petrovčič Mario iz Černiče (Sv. Lenart). Ta konkors je razpisalo prosvetno ministrstvo (Ministero Pubblica Istruzione) med študenti, ki so imjeli u šuolskem Ijetu pni dobre uspehe an dobro kon-doto. PARVEŽITE PSE! Direkcija lavske rezerve u špetru opozarja, de bojo lovski guardijani ujeli an zaprli use tiste pse, ki bojo hodil okuol po terltorju špeterskega kamuna. Gospodarji neparvezanih psou bojo muorli plačat multo. Daržite zatuò pse parve-zane. ZLATNINO SO JI UKRADLI Neznani tatovi so ukradli učiteljici Di Lennardo Emi zlatnino za pou milijona valorja, ki jo je imjela spravjeno u škatli na svojem duomu. Karabinerji djelajo preiskavo. k stroškom, kakor so določili z ozirom dolžine ceste, ki poteka po posameznih občinskih ozemljih. Vzdrževanje te ceste bo izredno važnega pomena posebno za Beli potok, ki je do sedaj skoraiji od sveta odrezana vas prav zaradi slabih cestnih zvez. Upamo, da bodo v kratkem odprli tudi obmejni blok v Belem potoku in zato bo tem bolj potrebno, da bo cesta vedno dobro oskrbovana. Ljudje komaj pričakujejo te rešitve, saj se bo potem gotovo marsikaj spremenilo. čejo u Francijo ali Švico na začasno djelo. Ce štejemo tudi tele za dižokupa-ne, ki u resnici u tjelem momentu njeni ajo nobedne entrate, lahko rečemo, de je u podbonješkem kamunu najmanj 700 ljudi brez djela. Tuó je zlo dosti, če pomislimo, de ima naš kamun le 3000 ljudi. Malo tajšnih pfimerou je u Italiji. Fred dnevi je kamunski oficih za djelo dau nabit razglas po vaseh, de naj se upišijo usi djeluci, ki bi tjeli iti na djelo u Nemčijo. Za podbonješki kamun je bluò namreč 50 razpoložljivih mjest. Fred kamuskim oficihom se je kar tri dni vila douga vrsta djelaželjnih djelucu; bluó jih je več ku 300, ki bi šli radi u Nemčijo. Iz tega usak lahko razvidi kajšno živenje je par nas. Upisane dje-luce bojo u kratkem klicali u Videm pred nemško komišjon, ki jih bo pregledala an odbrala. Lahko si predstavljamo, de bo ta pregled zlo strog, ker bojo imjel na razpolago kar 300 djelucu, nucajo jih pa le 50. Izbrali bojo sevjeda narbuj cvetoče puobe, puni živenja, de jih bojo buj lahko šfrutali an imjeli več interesa od njih. Drugi djeluci bojo muorli še čakat an čakat, de pride pomlad an de bo na kamunski deski an po vaseh spet nabit morebit kajšen razglas, de tista al ta druga država nuca djelouno muoč. An spet bojo odbrali narbuojše od tistih, ki bojo sadà ostali ta duome an takuò naprej, dok je kak zdrii an sposoban, de ga čč uzeti kajšna država za djelo. Ja, tajšno je živenje naših djelucu, naših družin an naših mladih mož, ki se muorajo ponujati na targu ku živina na sejmu. Potlé, kar so dal državi use tuó kar je od njih tjela, nobedan ne skarbi zanje, de bi jim dali djelo par domači hiši ali u Italiji. Takuò se naše vasi spraznujejo ne de bi kajšnemu paršlo u glavo, de bi tuó na kajšno vižo ustavu. Usedno pa, če bi se tisti, ki imajo dužnost, de pomagajo našim ljudem, almanj malo interesirali, ne bi bluò par nas takuó žalostno. U našim kamunu bi bluó puno djela, saj je takuò potrjeban, de se kaj izbuojša. črni vrh je na primer še donàs brez cjeste an tud druge manjše vasi, Nadiža prestopa ob hudih nalivih brjegove, ker je brez rečnega zidu an zatuò poplavja tud tisto malo njiu, ki jih imamo; tud naše gore bi lahko pogozdili, ki so dve tretjini go-lé. Usa tista djela so nujna an potrjeb-na an če bi se začela djelati, bi lahko dala djela za več ljet našim ljudem. Poleg tega, če bi imjeli naši ljudje djelo na domači zemji, bi Sigurno zbuojšali tud živinorejo. Donàs hodijo ljudje po svjetu za zaslužkom an zatuó ostane mako ljeto po gorah skuažej eno tretjino neposječenega sena. Tuò je zlo velika škoda. Dosti bi se kambialo an malokatjera družina bi imjela potrjebo, de bi pošijala može, sinove an čečč po svjetu za koščkom kruha. Tuó so zlo težki problemi an ki bi jih bluò trjeba rešit šobit. Država ima dou-žnuost, de poskarbi za tuó, a tud ka-munske oblasti ne bi smjele spat. Kamun bi muoru povjedat višim organom u kajšnem kritičnem stanju živimo zavoj dižokupacion!, ne pa podpjerat emigracijo. Ne bi smjeli pozabit, de emigracija ne parnaša nobednega progresa, na-spruotno, naše gospodarstvo je začelo propadati zatuò, ker je odšla an hodi po svjetu na djelo narbuojša djeluna muoč. P. Mlinar SOVODNJE NESREČA PAR DJELU Pretekli tjedan je muoru iti u špitau 34 ljetni djeluc Zufferli Ferruccio, ker si je zlomu prst na roki, kar je djelu u javi kamna u Tarpeču. SENATOR PIEMONTE PAR NAS Sekretar socialdemokratskega parttida senator Piemonte je paršli u naše vasi, de si je ogledu u kajšnih razmjerah živimo. U Gabrovici je imeu tud riunion z nekatjerimi domačini simpatizerji njegovega partida an jim je razložu sedanje politično stanje Italije. POROKA. Poročila se je naša vaščanka Costaperarja Zora s Pittioni Egidijem iz Čedada. GROB V TUJINI. V Clevelandu je umru u starosti 72 ljet naš občan Medved Tomaž, ki je šli u Ameriko pred 45 ijeti. Renki je use svoje živenje posvetiu djelu an se nimar troštu, de bo paršli na stara ljeta umrjet na domačo zemjo. Tega pa ni parčaku, ker ga je huda bolje-zen daržala več ljet parklenjenega na pa-stejo. Renki ni biu poročen an zatuó bojo verbali use njegove prihranke sorodniki, ki živijo u Nadiški dolini. Predsednik republike je podpisu dekret s katjerim so usi naši kamuni uklju-čeni u pasiuni gorski teritorij an bojo zavoji tega imjel posebno pomuoč od države. Teritorij, ki je predviden u tjem de- V P M CON ČEDAD MALI OBMEJNI PROMET Odkar je začeu djelovati mali trafik s kraji, ki ležijo na drugem kraju kunfina, je naše mjesto dobilo čisto drugačen videz. Iz martvila, ki je bluó do pred nekaj mjesceu, se je razviu precej dob ar trafik. Posebno ob sobotih, kar je u Čedadu trg, je use puno ljudi, de se muora človek kar prerivati po tesnih mjest-nih ulicah. Butjehe so pune kupceu an po oštarijah je tud use puno ljudi. An use tuò so parnesli dobri raporti med obema državama. želja useh je, an tega se troštamo usi, de se bo mali trafik kunfina nimar buj krepiu, saj gre za pogin al obstoj našega malega mjesta. Zatuó muoramo rejči, de če se je Čedad donàs spet oživu, gre zasluga pni dobrim raportom med Italijo an Jugoslavijo. Nimar smo pravili, de bo trafik kunfina za Čedad živjenskega pomjena, an do tega je tud paršlo. Troštamo se, de bo s časom paršlo tud do buojših carinskih olajšau (agevolazioni doganali), saj je trjeba samo malo dobre voje par zainteresiranih carinskih organih na tej an na oni strani. Tuò se je že pokazalo na tisti riunioni, ki so jo imjeli u Gorici pretekli tjedan. Tud po vaseh Nadiške doline se je dosti spremenilo odkar je odpart kunfin. Sem an tje hodi nimar dosti ljudi an tud komportaiment nekatjerih pesimistou u špetru se je spremeniu. Use kaže, de bo pamesu ta trafik ljepše an buojše živenje u našo deželo, katjerega so ljudje že tarkaj časa parčakovali. muorli, de se napounijo hljevi z dobro živino, de se pogozdi več ku se more, de se postrojijo cjeste an s tjem pomagajo za razvoj turizma, ker se bo lahko samo na to vižo ustavila emigracija an z njo izumiranje popolacioni Beneške Slovenije. (ilirsko pndručje lulijskih primlp \ jUC03LAVlJf\ HUmiN frftPO WH1 PKftPOT VP 1 m MPtopK «/■«« s»oyODNXi «1^ ■** 0 _ SREOMU »' sv-itnaM 0 < U GOSLfWIJft kretu, je tretji teritorij u videmski provinci. Do sadà je biu lec za pomuoč gorskim krajem raztegnjen samo na teritorij visokega Taljamenta (kaimor spada tud Rezija) an na teritorij Cellina-Me-duna na desnem brjegu Taljamenta. Z novim dekretom bojo naši kamuni, ki so kot znano med narbuj pasiunimi kraji u Italiji, končno zadihali an se začeli tro-štati buojših časov. Praktično se bo pomuoč začela, kar bo ustanoviu konzorcij, ki bo koordinniru videmski prefekt s posebnim dekretom an aministriru fond 2 milijard lir, ki ga je država določila naši daželi. Konzorcij bo nardiu prožet za izbuojšanje cjetne mrježe, napejavo vodovodou, sistematično pogozdovanje an izbuojšanje živinoreje. Predusem je za Beneško Slovenijo živ-jenske importance izbuojšanje živinoreje, od katjere so enkrat naši ti stari tud živ-jeli, dokler niso bli zavoj zanemarjenosti uprave parmuorani živino prodati an iti u emigracijo. Dosti ljudi bi lahko živ-jelo tud od gozdou, a tud u gozdarstvu ni bluó nobednega dobrega upravljanja an naši gozdovi so počasi propadli. Ce se bo pomuoč rjes dobro ponucala, se bo lahko dosti izbuojšalo. Predusem pa se bojo muorali aministratorji državnega denarja truditi, de ga bojo vložili takuò, de bomo imjeli od njega kaj interesa an ne kajšni špekulanti, ki jih je pousod nimar zadost. Poskarbjet bojo HllltllHMIIIIIIIIIIllllllll!l!lllll!llllllM!lllllilllllllllllllllr’lllll llllllllllllllllllllliu Sestanek carinskih organov Italije in Jugoslavije Pretekli teden so se sestali v Novi Gorici italijanski in jugoslovanski carinski organi. Razpravljali so o enotnem tolmačenju in izvajanju določil videmskega sporazuma, ki se tičejo carine ter dosegli v tem pogledu soglasnost. Italijanska delegacija je postavila nekatera vprašanja v zvezi z domnevnimi slabostmi nekaterih točk videmskega sporazuma. Predstavniki jugoslovanske carine so menili, da to ne sodi v pristojnost tega sestanka in naj bi to predlagali v razpravo mešani komisiji. Na sestanku so izmenjavali tudi izkušnje o dosedanjem izvajanju carinskih organov. Obe stranki sta poudarili potrebo, da bi zaradi točne informiranosti prizadetih objavili na vseh mejnih prehodih listo dovoljenega blaga za prenos preko meje. Razpravljali so tudi o olajšanju avtomobilskega in motornega prometa med obema mejnima področjema. V tem pogledu predvideva sporazum uvedbo car-neta ali triptica. Vsekakor bi bil prikladne j ši triptic. To je bil prvi uradni sestanek italijanskih in jugoslovanskih carinskih oblasti. Il 111111111 I I I 11111 lllllflllllllll lil |;| lil |i| |i|)|l|l|<| 11 || | |1|i|:|i|f| 111II11 l M 1111 I I I I 111 lill|i|ll:l III ll|[| |mn IH |i| lilim m | |i| |[| 1111| SV. PETER SLOVENOV Ce si sami ne bomo pomagali, nam tudi drugi ne bojo PODBONESEC Ku živina na sejmu n n i n 111 n 1111 m 1111 i m i iiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniM n m 111111 iiiiiii un i i um Beneška Slovenija priznana kot pasivno področje Iz zgodovine Ahtna ZVEZDE IN ZVEZDICE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA Anton Aškerc pesnik slovenskih balad, romanc in epov [1856 — 1912] Moja Musa ni mehkužna, bledolična gospodična, Črnogorka je, Špartanka, deva zdrava, ognjevita. (Aškerc: Moja Muza). Anton Aškerc je pesnik mejaš iz štajerske, kjer je zagledal luč sveta v Globokem pri Rimskih Toplicah 9. januarja 1856. Starši so obubožali in za dečka se je zanimala teta Agata, ki ga je poslala v Celje na gimnazijo a pozneje je vstopil v mariborsko bogoslovje. Ko je postal duhovnik je služil najprvo kot kaplan v Podsredi, nato po različnih vaseh, slednjič pa je zaprosil za mesto mestnega arhivarja v Ljubljani, kjer je bil imenovan 1898. Anton Aškerc je začel objavljati pesmi v Zvonu pod psevdonimom Gorazd, zvon je urejeval Levec. Ko mu je Aškerc poslal romanco Madono, je v njem spoznal epski talent. V Aškercu je bila zares velika epska dispozicija in je začel pošiljati Zvonu celo vrsto prekrasnih balad in romanc, ki jih je pozneje povil v knjigo, ki je njegova najboljša in ki jo je naslovil »Balade in romance«. Knjiga je izšla v začetku aprila leta 1890 in je vzbudila med Slovenci veliko presenečenje. Naš narod, ki je bil navajen le na Stritarjevo liriko, je začutil v Aškercu velikega epika. To je bila Velika noč slovenske balade in romance. Tu so domoljubne romance kot so »Trije popotniki« obenem že balada »Stari grad« kot uvod v Staro pravdo. Tu so balade iz naše slovenske zgodovine kot »Brodnik«, »Ilirska tragedija« in tu je »Venec balad« iz dobe kmečkih uporov pod naslovom »Stara pravda«, deset balad do zadnje »Kronanje Matije Gubca v Zagrebu« kjer je dosegla njegova zgodovinska balada in slovenska balada sploh svoj najvišji vrh. Snov za balade in romance je zajemal tudi iz slovanske in svetovne zgodovine tako »Svetopolkovo oporoko«, »Judit«, »Celjsko romanco«, »Boj pri Pirotu«, »Napoleonov večer«, »Ukrajinsko dumo«, »Atila in slovenska kraljica«. V tej knjigi pa so še balade, romance in legende iz našega kmečkega življenja, ki hrepeni po Pravici tako »Mejnik«, »Kristus in Peter», »Slovenska legenda«, »Na sedmini«, »Svatba v Logeh«, »čmošolee«, »List iz kronike Zajčke« in »Godčeva balada« pa staroegiptovska bajka »Prva mučenica« kjer proslavja Misel svobodno. V drugi knjigi Lirske in epske poezije, ki je izšla leta 1896, so prav tako močne njegove baladeskne strune, tu srečamo sledeče balade, do kraja dognane kot so »Ponočna potnica«, »Mutec Osojski«, »Perunov žrec«, »Balada o sv. Martinu«, »Osvoboditeljica sužnjeva«, »Tujega goslarja poslednja pesem«, pa že tudi vmes filozofske pesmi kot so »Krišna« in »Bu-