MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE LETO VII, Številka 3, 6. maj 1997 PROGRAM PRIREDITEV NA STARI SAW OB MEDNARODNEM DNEUU MU^JEVOD 16. DO 18. MAM 1997 Strun DNE VI ODPR TIH VRA T MUZEJA od 16. do 18. maja 1997 Razstava v Borovljah “VSE JE LOV” Branko Čušin: FORNARJ1 Zahvala ALOJZUNOCU 3 PROGRAM MDJ IN MUZEJA JESENICE za ma j in junij 1997 Anže Mrak: MUZEJSKA ZBIRKI IZ PR VE S VETO VNE VOJNE 1 DNEUI ODPRTIH VRAT V MUZEJU JESENICE Med mnogimi prazniki, ki jih praznujemo v mesecu maju je prav poseben dan posvečen tudi muzeju. To je 18. maj - svetovni dan muzejev. Slovenski muzealci že več let v okviru tega dne pripravljajo Muzejski sejem, ki bo letos v Narodni galeriji v Ljubljani od 19. - 24. maja. S predstavitvijo dela najnovejše Čopove zbirke bo sodeloval tudi jeseniški muzej. Kot uvod v muzejski praznik pa pripravljamo muzealci na Stari Savi tridnevne prireditve, ki bodo namenjene predvsem otrokom in šolski mladini. K sodelovanju smo povabili jeseniške vrtce ter osnovne in srednje šole. Ker pa so naši malčki najbolj živahni in neučakani smo sklenili, da bo otvoritev Muzejskih dni namenjena prav njim. Guvernanto Bemando smo naprosili za prijazen sprejem in pozdrav vseh naših “vrtrčkov", Aleša pa, da nam bo zaigral in zapel pesmico iz pravljice o Sneguljčici - Hej ho, mi kopljemo zlato. To pravljico si bodo otroci lahko ogledali tudi na videokaseti v Muzejskerri-kinu. V goste smo povabili še Rdečo kapico in hudobnega volka. Prišla pa bo tudi naša virtuozka vrana, ki nam bo predstavila instrument - čelo. Istočasno bodo otroci lahko sprostili svojo domišljijo z risanjem po asfaltu, izdelovanjem muzejske razglednice, guvernanta Bernarda in njena pomočnica pa jih bosta naučili izdelati verižico iz filca in to na Plavž na Stari Savi leta 1900 (Katalog in cenik izdelkov KID) kar 300 let star način. Na koncu bomo iz vseh izdelkov na leseni ograji pred muzejem pripravili razstavo. Vse dopoldne bodo odprta tudi vrata naše železarske zbirke, arhiva in knjižnice, kjer bomo strokovni delavci muzeja skušali na prilagojen način našim najmlajšim predstaviti muzej. Ker bo vse dogajanje potekalo v Ruardovi graščini in da s hrupom in živahnostjo ne bi razjezili spečega graščaka Viktorja, ki se po mnenju nas delavcev še vedno včasih sprehaja po hiši, smo mu nastavili vabilo, da nas pride obiskat. Vabilo je že vzel, ali bo prišel pa je skrivnost tako za nas kot bo tudi za naše in vaše otroke Morda pa nas bo presenetil ? Lov za skritim zakladom Jesenice so mesto, ki se na prvi pogled marsikomu zdijo le dolgočasno železarsko mesto Toda, to železarsko mesto skriva v svojih nedrjih prave zanimivosti.. Res, da fasade hiš niso tako lepe in razgibane kot so npr. ljubljanske, radovljiške, celjske ... , imajo pa zato izredno bogato vsebino, ki je močno povezana s kulturnim in političnim življenjem samega mesta. Pomislimo samo na šolske ure zgodovine, kjer so nas učili o raznih društvih, ki so začela nastajati proti koncu 19. stoletja. Se spomnite Sokola, Orla, poglavja o prebujanju delavske zavesti, o stavkah nezadovoljnih delavcev in društvih, ki so jih delavci organizirali, da bi dosegli svoje pravice? Pa o prizadevanjih nemških kapitalistov, da bi čimbolj uveljavili svojo kulturo in jezik med slovenskim prebivalstvom? Na Jesenicah so si s tem namenom postavili svojo šolo - nemško šolo, v kateri je danes čistilnica. Te in še vrsto drugih kultumo-zgodovinsko zanimivih hiš in postojank (npr. imamo eno najstarejših bencinskih črpalk na Slovenskem, pa najstrejšo lekarno na Gorenjskem, ... ) bodo s pomočjo zabavnega teksta in zemljevidov, ki smo jih pripravili skupaj z jeseniškimi skavti, odkrivali in spoznavali srednješolci. Za popestritev, vztrajnost in moč pa smo jim s pomočjo sponzorjev pripravili majhna presenečenja in celo zaklade. Ker pa v tem nekdanjem “mestu rdečega prahu" prebivajo ljudje, ki hranijo morda najdragocenejše dokumente jeseniške preteklosti - spomine, bodo naši “lovci” med potjo obiskali tudi njih. (nadaljevanje na 2. strani) MUZEJSKI ČASOPIS IDEJA ZA DRUŠTVENO EKSKURZIJO (nadaljevanje s 1. strani) Seveda mimo železarstva ne gre, saj je prav to tista dejavnost, ki je botrovala nastanku in razvoju samega mesta. Številne ostanke rudarske in železarske preteklosti, ki jih hrani naš muzej bodo prav tako preko zanimivih vprašanj in i številnih nagrad odkrivali osnovnošolci. Na koncu pa bodo za zabavo vseh navijačev, udeležencev j zabavnih iger in lova za zakladom poskrbeli skavti. Zgodovina je galaksija svetov, ki svetijo z različno močjo, nekateri šibkeje, drugi močneje' V zapuščino “od preteklih generacij in časov podedovano dediščino, ki je najbolj neposreden most med živimi, današnjimi, in mrtvimi, preteklimi življenji, seveda ne spada le tisto, kar je bilo napisano z namenom, da se ne pozabi. j Letopisi, spomini, pričevanja in razni, v času dogodkov zasnovani popisi in zapisi, ki so namenjeni kasnejšim bral-\ cem in "sodnikom", so le de! obsežne pisane dediščine... '2 Da bi oživeli samo majhen delček te zapuščine, smo j muzejski delavci povabili k sodelovanju jeseniški radio s katerim bomo v soboto dopoldne pripravili kontaktno oddajo, ki bo namenjena prav spominom in pričevanjem o nekdanjem življenju- na Jesenicah ... Vabimo Vas, da nas pokličete in nam tako s svojimi spomini pomagate oblikovati oddajo in s tem osvetliti že pozabljeno jeseniško preteklost. Drugi pomembnejši dokumenti naše preteklosti pa so : razni “pisani in poslikani preostanki, ki so resnično dokument : časa, v katerem so nastali: listine, urbarji, trgovske pogodbe, upravni, pravni in politični akti, oporoke, popisi zapuščin in dediščin, rojstne knjige, državni strankarski, občinski politični protokoli, družinske upodobitve, slike in razglednice - sicer pa, kaj bi naštevali, raznovrstnost zgodovinskih dokumentov in pričevanj ne pozna meja'2,. Zato vabimo vse, ki morda doma hranite stare fotografije, predmete, pisma, knjige, listine in za katere menite, da imajo zgodovinsko vrednost, da nas v soboto popoldne obiščete v Ruardovi graščini na Stari Savi in nam jih prinesete pokazat. Kajti “naše pozna- vanje in nepoznavanje posameznih preteklih obdobij je neredko bolj kot od same časovne daljave odvisno od njihove pisane in nepisane zapuščine, od tega kar so ljudje za seboj pustili, kar se je ohranilo .... Zgodovina povsod pušča sledove in kakor ni človeka brez spomina in osebne življenske zgodbe, tudi ni človeške skupnosti brez zgodovine. In naj smo še tako prepričani, da živimo le za danes in za jutri, vedno znova smo - v veliki večini mnogo močneje, kot to vidimo in smo si pripravljeni priznati - ujeti v preteklost, bližnjo in daljno. Muzejsko dgjštvo pa pripravlja literarni večer pod lipo, kjer bo Alenka Bole -Vrabec predstavila domačinko, pisateljico Gabi Kristan in njen roman “Razdrobljena skala in bog je ustvaril žensko’’. Še istega dne bomo pripravili tudi muzejski kino,"kjer bomo vrteli stare filme o Jesenicah in železarni. Dneve odprtih vrat bomo zaključili z otroškim Živ-žavom, ki ga pripravljata Miri in dedek in vzgojiteljice iz vrtca Pod-mežaklo. Vse tri dni si bodo lahko naši obiskovalci brezplačno ogledali muzejsko železarsko in paleontološko zbirko. Odprli pa jim bomo tudi vrata muzejske knjižnice in arhiva. Pod okrilje Muzeja Jesenice poleg Ruardove graščine spadajo tudi galerija in razstava delavskega gibanja in NOB na Jesenicah v Kosovi graščini, Liznjekova domačija v Kranjski Gori in nekatere spominske hiše znamenitih mož na “Deželi”: Prešernova rojstna hiša v Vrbi, Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah in Čopova rojstna hiša v Žirovnici,-Vljudno vabljeni ! Natalija Štular 1 Dokumenti slovenstva, iz uvoda dr. Petra Vodopivca 2’34 Isto Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam na kakršen koli način pomagali izpeljati naše prireditve in s V tem razveseliti obiskovalce našega muzeja, pa tudi nas. Se posebej se zahvaljujemo za pomoć vzgojiteljicam iz vrtca Mare Šivic Podmezakla in jeseniškim ter brezniškim skavtom. MUZEJ JESENICE '1 Ideja za društveno ekskurzijo DEŽELNA RAZSTAVA V BOROVLJAH NA KOROŠKEM “VSE JE LOV” R. ; azstava “VSE JE LOV” je v Köstagovem gradu ..v Borovljah. Odprli so jo 26. aprila 1997 in bo na ogled šest mesecev. V dvaintridesetih prostorih je predstavljeno okoli 1000 eksponatov iz številnih evropskih držav iz raznih zgodovinskih obdobij in so povezani z različnimi vrstami lovske dejavnosti. Osrednje mesto na razstavi ima znamenito boroveljsko puškarstvo, katerega začetki segajo v 16. stoletje. Časovno razstava obsega lovstvo od prazgodovine do današnjega dne. Kot okvirni program osrednje deželene razstave so slovenske organizacije in društva s podroqa Roža pripravile še nekaj spremljajočih prireditev. V kulturnem domu pri Cingelcu na Trati v Glinjah (Borovlje) so tematske razstave o LONČARSTVU, o STARIH LJUDSKIH INSTRUMENTIH in o NEKDANJI SLOVENSKI NEDELJSKI POSOJILNICI, ki je bila ustanovljena leta 1889 v Borovljah. V stavbi bivše staie posojilnice v Borovljah je razstava o KULTURNOPOLITIČNEM ŽIVLJENJU SLOVENCEV V NEKDANJEM BOROVELJSKEM SODNEM OKRAJU OD I. 1848 DALJE. V Šentjanžu ob Dravi, med Borovljami in Svečami je v kulturnem centru K&K na ogled razstava o KRIVOLOVU. Z enotno ROZANSKO IZKAZNICO si je mogoče ogledati vse naštete prireditve. Predlagamo, da bi organizirali enodnevno ekskurzijo v Borovlje v juliju 1997. JANEZ METERC Samostrel z naprožHom iz druge polovice 16. stoletja (Schenk) (Iz knjige J. Hartmana: Lovske puške nekoč in danes, Celje 1987) FORNARJI a prebivalce vasi Planina f ped Golioo poznamo več imen: Rovtarji, Križarji, pa tudi Fomarii. Čeprav ima to zadnje ime nekoliko zaničljiv pomen, lahko v virih najdemo razlago zanj. V knjigi “ILUSTRIRANI SLOVAR RIMSKIH STARIN" iz leta 1862 (Leipzig) lahko pod geslom FORNAX beremo naslednje: "FORNAX AERARIA v pomenu Ofen zum Schmelzen der Metalle, Hochofen s pripombo, da to omenjajo tudi antični pisci Plin. H.N., XI, 42; Vira. Aen. VII, 636. Ob tej razlagi lahko domnevamo, da gre za topilce, plavžarje ali debvoe ob talilnih pečeh, ki so se glede na tradicijo iz antike imenovali krmarji. To ime je imelo lahko zaničljiv pmen že od samega začetka, lahko pa je to rezultat kasnejšega socialnega položaja rudarjev in plavžarjev, ki so bili v nasprotju s kmečkim prebivalstvom v priviligiranem položaju. BRANKO ČUŠIN PROGRAM MUZEJSKEGA DRUŠTVA maj in junij 1997 RUARĐOVA GRAŠČINA Sobota, 17,maja 1997: ob 17. uri LITERARNI VEČER Gabi Kristan: RAZDROBLJENA SKALA IN BOG JE USTVARIL ZENSKO (roman) Večer pod üpo na Stari Savi pred gasano bo ob 17. uri popoldne v okviru tridnevnih prireditev Muzeja Jesenice Večer bo vodila igralka ALENKA BOLE VRABEC. ŽIROVNICA Sobota 21. junija 1997: MUZEJSKI DAN MRAKOVA MUZEJSKA ZBIRKA PRVE SVETOVNE VOJNE Muzejski dan bomo začeli ob 10. uri s predstavitvijo diapozitivov v Čopovi domačiji in zaključili z ogledom zbirke pri Albinu Mraku v Žirovnici, Žirovnica 2B. VABLJENI ! ALOJZ NOC PRIZADEVEN SODELAVEC MUZEJA JESENICE Muzej Jesenice vsako leto pridobi številne predmete in s tem 'dopolnjuje svoje zbirke. Največkrat mora predmete odkupiti, mnogokrat pa posamezniki ali inštitucije predmete podarijo. Ker navadno darovalci ostanejo anonimni, se je muzej odločil, da se bo z objavo v Muzejskem časopisu oddolžil tistim, ki so v preteklih letih darovali več predmetov. PROGRAM MUZEJA JESENICE maj in junij 1997 KOSOVA GRAŠČINA Od 8.do 17, maja 1997: ob 19uri OTVORITEV RAZSTAVE HOKEJSKI PLAKAT Ob 50 - letnici Športnega društva in Hokejskega kuba odpira muzej razstavo hokejskih plakatov. Razstavo bosta predstavila avtbija IRENA LAČEN BENEDIČIČ in TONE KONOBELJ. RUARDOVA GRAŠČINA NA STARI SAVI Od petka do nedelje 16, do -18. inaia 1997 Program prireditev ob mednarodnem dnevu muzejev. V petek od 9. do 17.ure, v soboto' od 10. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 16 .ure. Program je na prvi in drugi; strani. KOSOVA GRAŠČINA Od 22. ma ja 1997: OTVORITEV RAZSTAVE 50 LET GLASBENE ŠOLE NA JESENICAH Otvoritev razstave bo v četrtek, 22.5.1997 ob 1 Turi v Kosovi graščini. FINŽGARJEV'A ROJSTNA HIŠA - Nedelja. 1. junija 1997 ob 19,30 uri SPOMINSKA SLOVESNOST V kulturnem programu bo nastopila domača gledališka skupina s prizorom iz Gosteča Matevža. LIZNJEKOVA DOMAČIJA Sobota. 7, iuniia 1997 ob U. uri OTVORITEV RAZSTAVE Otvoritev razstave akvarelov Staneta Perka L VABLJENI! Eden takih je ALOJZ NOC, upokojeni martinar In navdušen lovec. Več let je sodeloval tudi s Tehniškim muzejem in prav po njegovi zaslugi je muzejska zbirka danes bogatejša za prenekatero posebnost. Naj bo ta objava predmetov obenem zahvala prizadevnemu zunanjemu sodelavcu muzeja in članu Muzejskega društva za vse, kar je v zadnjih letih daroval muzeju: PREDMETI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA - steklen frakej (1/81), steklen “karafe" (1/4 !) modeli za oblikovanje piškotov, ribežen (10x19 cm), svečnik (12 cm), "mečkab" za krompir (16 cm) kuhinjski nož (10 cm) starejši noži, vilice in žlice iz jedilnega pribora, ponev, pokrovke, modeli za peko, skode/ioe, kozard, krožniki in rožni venec s svetinjico. DRUGI PREDMETI: - obmejna tabla z napisom MEJNI PAS z grbom SFRJ. Tabla je bila last Mejne policije v Kranjski Gori. - kovani žebelj ( 1 m) iz fužine vRadovn/ - rudarski klin izMedjega dola - značka s srpom in kladivom iz španske državljanske vojne - sprehajalna palica ‘špandrštok", kakršno je uporabljal nekdanji generalni ravnatelj KD Kari Noot - vojaški daljnogled iz prve svetovne vojne. Daljnogled je bil last Jožeta Mikta, prostovoljca za severno mejo. DOKUMENTARNO GRADIVO: - predvojni časopisi (Ilustrirani Sbvenec 1930, 1931, 1932) - nemški btaki in časopisi iz 2. svetovne vojne (Der Heimatgruss, Karawankenbote in Werkszeitung) - nekaj številk povojnega časopisja - pbninska izkaznica Staneta Bokab izpred 2. svetovne vojne LITERATURA - katalog ob 120-btnid Mohorjeve družbe (1971) revija Jugosbvija (1945) knjiga Mihajb Pupina: Od pastirja do znanstvenika (1931, 1932) Alojzu Noču, želimo, da bo tudi v prihodnje s svojo nepogrešljivo pipo teko prizadevno sodeloval z Muzejem Jesenice in Muzejskim društvom kot dosedaj. Kolektiv Muzeja Jesenice I MRAKOVA MUZEJSKA ZBIRKA PRVE SVETOVNE VOJNE (80. OBLETNICA NAJVEČJEGA SPOPADA DVEH VOJSKA NA SLOVENSKIH TLEH Letos 24.oktobra bo minilo osemdeset let od največjega spopada dveh vojska na slovenskih tleh. Leta 1917 se je namreč začela dvanajsta avstro-ogrska nemška ofenziva na Soči. Namen ofenzive je bil prenesti fronto na italijansko ozemlje, oslabiti italijansko vojsko do te mere, da bi ta zahtevala premirje, dvigniti moralo v vojski in z evforijo ob zmagi zasenčiti gospodarske probleme in vse bolj glasne zahteve o reševanju nacionalnih problemov. Za mesto preboja so določili zgornje Posočje in sicer Bovec in Tolmin. Priprave so stekle že med enajsto italijansko ofenzivo. Ta dvanajsta ofenziva je dobila ime WAFFENTREUE (Zvestoba v orožju). Vse podrobnosti napada so bile skrbno pripravljene in strogo varovane. Za potrebe te ofenzive so pripeljali v enem mesecu na bojišče 3400 vlakov vojske in opreme. Na bojišče ob Soči so prišle tudi nemške enote, čeprav je cesar Karel temu najprej nasprotoval iz političnih razlogov, saj si ni hotel zavezati rok v svojih skritih pogovorih z Antanto o separatnem miru. Avstrijci so se zavedali, da so Italijani dobro utrjeni in da bo s klasičnim orožjem težko ob prvem poiskusu predreti italijanske obrambne linije, zato so se odločili za uporabo plina pri Bovcu. Sprva je bila ofenziva klasična. Najprej je topništvo začelo napadati nasprotnika z bobnečim ognjem, nato je šla v napad pehota. Na bovškem polju Italijani skoraj niso nudili nobenega odpora, saj je plinski napad naprav-ilsvoje. Visoko v gorah, ki jih je že pobelil prvi sneg, so se italijanske elitne planinske enote (Alpini) močno upirale in preprečile napredovanje. Te enote zaradi megle niso mogle vedeti, da je v dolini njihova obrambna črta že prebita in da avstrijsko-nemške enote napredujejo po dolini in ne po vrhovih, kar je bilo do takrat bistvo vojaške strategije. Prvič je bila uporabljena; metoda vojskovanja imenovana BLITZKRIEG. Avstrijske enote so prebile fronto tudi pri Tolminu in so napredovale po dolini Soče navzgor v Breginjski kot in preko Kolovrata v Benečijo. Slabo vreme je italijanskim topničarjem preprečilo uspešno artilerijsko podporo svojim enotam, ki se tako niso mogle ali niso znale ali pa celo niso hotele postaviti v bran. V italijanski vojski je namreč že dolgo časa tlel upor proti vojni, pa tudi ideje ruske revolucije so bile med vojaki že močno prisotne. Zaradi tega je italijansko poveljstvo ukazalo umik enot na južnem delu bojišča, saj se je balo popolne obkolitve le-teh. Italijani so se umikali, Avstrijci in Nemci pa so napredovali. Zaradi naglega napredovanja se italijanska vojska ni uspela prerazporediti in organizirati resnega odpora. Napredovanje avstrijsko-nemških enot so ob znatni pomoči Britancev in Francozov ustavili šele na reki Piavi, ki pa so jo enote pod poveljstvom bivšega poveljnika soške armade Svetozarja Borojeviča v spodnjem toku tudi prekoračile. Tako se je končala dvanajsta soška bitka, ki je presegla vsa pričakovanja njenih načrtovalcev in opravila s pozicijskim vojskovanjem ter končala trideset krvavih mesecev soške fronte, ki je bila na slovenskem etničnem ozemlju od maja leta 1915. Ta bitka je bila največji spopad dveh vojska na slovenskem ozemlju, prvič v vojaški zgodovini so uporabili taktiko bliskovitega vojskovanja (BLITZKRIEG), število ujetih Italijanov pa je bilo 300000, kar je bilo za tiste čase nekaj izrednega. Vojaki so odšli, topovi so utihnili, ostala pa je opustošena pokrajina ob Soči. Več kot 100 000 beguncev se je začelo brez vsega vračati na svoje porušene domove. Mrakova muzejska zbirka v Žirovnici Soška fronta je zahtevala ogromno življenj, med njimi tudi precej slovenskih, saj so se skoraj vse slovenske enote v sestavi avstro-ogrske armade bojevale na soškem bojišču. Poveljstvo armade je računalo na njihovo nacionalno zavest, ko so branile svojo zemljo. Na žalost pa so se ti boji prikrivali zaradi političnih vzgibov in se označevali kot imperialistični. Šele v začetku osemdesetih let se je tudi pri nas začelo zanimanje za to prikrito stran naše zgodovine, izšle so nekatere knjige (npr: Ivan Gradnik: KRVAVO POSOČJE, 1977), postavljene so bile prve zbirke. V Bohinju je bilo ustanovljeno društvo Mali vojni muzej, ki je združevalo redke zbiralce ostalin soške fronte. Tu je bila postavljena ena prvih zbirk na temo soške fronte. V zadnjih letih se je zanimanje za to obdobje močno povečalo, še zlasti po odprtju Kobariškega muzeja. Novih zbiralcev je vedno več, tako da sedaj v Solkanu deluje društvo Soška fronta, ki ima 136 članov. Na žalost pa je le malo zbiralcev, ki bi zbirali ostaline fronte sistematično, skušali povezovati svoje najdbe na terenu s pisnimi viri v celoto in jo prikazati kot zaključeno zbirko. Začetnik naše zbirke je oče Albin Mrak, ki je zbiral predmete že v mladosti. Z bratom Jernejem sva začela očeta spremljati po nekdanjih bojiščih soške fronte sredi osemdesetih let in takoj vzljubila zbirateljstvo in potepanja po gorah nad Sočo, kjer med podrtimi zakloni, zasutimi strelskimi jarki in v neštetih kavernah odkrivamo ostanke prve svetovne vojne. Med temi je tudi mnogo osebnih predmetov V naši zbirki je večina predmetov z bojišč na soški fronti Zbirko sestavljajo orodja, orožja, steklenice, osebni predmeti, značke, odlikovanja, deli vojaške opreme in drugo. V zadnjem času smo se posvetili zbiranju pisem, razglednic in fotografij. Naša zbirka je na ogled vsakomur, ki bi rad izvedel kaj več o soški fronti in predvsem o ljudeh, ki so se tam borili. Anže Mrak izdalo ■ MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE Urednik: TONE KONOBEU Naslov: Prešernova 45, 4270 JESENICE žiro račun: GB JESENICE 51530-678-50064 Naklada: 250 izvodov Cena. 50 tolarjev (za elane MĐJ brezplačno)