-I/o
■o
im
■in
-c--
iE-
V Laškem je civilna
iniciativa na nogah str. 7
Tragedija pri Arji vasi
spet na sodišču str. 23
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Zaupate nam že 69 let

Št. 16 / Leto 69 / Celje, 17. april 2014 / Cena 2,50 EUR
Skupaj gre bolje
Sodelovanje, pomoč, solidarnost, to so vrednote, ki počasi izginjajo, zato vsaj enkrat na leto v nekaterih občinah nagradijo najbolj prizadevne prostovoljce. Tudi postavitev velikanske butare je pred dnevi zahtevala takšno skupno sodelovanje. Da bi le bili tudi sicer tako složni! str. 35, 44-45
str. 12-13

str. 15-17
Novi avtomobili gredo
\	v
Foto sher\ za med. Zal ne v Sloveniji.
str. 2-3
CELJE -
Trajna rešitev za javno
kuhinjo str.
VELENJE -
Spomini na gradnjo
mesta str. 40
(sreda
«a
Radi«
Ce\je,
Do polnega
vozička
brez mošnjička
TT
TSF
OTVORITEV
v četrtek, 17. 4. 2014, ob 10. uri
SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26
2
AKTUALNO
UVODNIK
Naš mali avto ... v
[■■[«KHiCTKI
mmm
ram
mt
ČETRTEK
š T'
Novi avtomobili g
TATJANA CVIRN
Pred časom sem poslušala dve različni zgodbi, povezani z avti. V prvi je šlo za nakup starejšega vozila, ki naj bi še nekaj časa služilo svojemu namenu, bilo poceni, a hkrati lepo ohranjeno in dobro vzdrževano. V drugi je šlo za podajo enega od rahlo »utrujenih« jeklenih lepotcev, ki pa mu v bistvu ni manjkalo nič, le poskočen mladostnik ni bil več. Kako najti nekaj primernega, ne da bi kupil mačka v žaklju, ki bi kasneje zahteval celo premoženje za popravilo, se je spraševal kupec v prvem primeru. In kako na drugi strani najti kupca, ki bi znal ceniti šarmantnega lepotca v letih in zanj odšteti nekaj tisočakov, je skrbelo prodajalca v drugem primeru. Vprvem primeru seje kar dobro izteklo, v drugem pa ne, ker je kupec vrnil avto, češ da ni tak, kot je pričakoval...
Takšne so zadnje čase običajne zgodbe prodajalcev in kupcev pločevine, ki nimajo denarja, da bi lahko pomislili na nove štirikolesnike. Če nimajo v mislih raznih preprodajalskih aktivnosti, ampak jih žene enostavna želja po nakupu vozila, ki jim bo služilo še nekaj časa, se največkrat spuščajo na spolzka tla. Prekupčevalcev, ki bi radi na hitro zaslužili, je cela vrsta. Vsi ponujajo odlično ohranjena vozila, ki pa žal nimajo nobene servisne knjige, ki so menjala že številne lastnike in ki naj bi jih kupili kar tako na osnovi lepih besed. Pogajanje s prodajalcem se namreč pogosto konča ob predlogu, da bi avto pregledal mehanik in povedal, kakšno je dejansko stanje. Kako naj potem človek kupi nekaj spodobnega in kako naj na drugi strani proda svoj avto, če mu v takšnih razmerah noben kupec ne bo verjel ničesar, čeprav nima za bregom nobenega trika?
Zapleteno, se boste strinjali, zato me že zdaj tlači mora, kako bo, ko bo moj prijazni štirikolesnik začel počasi kazati znake utrujenosti. Še desetletje nazaj sem veselo odkorakala v avtomobilski salon in naročila nov avto, in to takšen, ki se mi je tisti trenutek zdel še posebej moderen in lep. Danes razmišljam predvsem o tem, kateri se mi bo zdel posebej poceni in uporaben. Problem, ki zadnja leta muči vse več ljudi, se odraža tudi v vse slabših razmerah za prodajalce novih vozil. Skoraj tretjina osebnih vozil je pri nas stara več kot 12 let! Da je to za marsikoga tudi zelo stresno, je jasno, saj je avto med Slovenci še vedno eden najbolj zaželenih statusnih simbolov, s katerim se lahko postavijo pred sosedi. Z zarjavelo »kripo«, ki zjutraj komaj vžge, to pač ne gre. Če je nakupov novih avtov vse manj, pa na drugi strani cveti industrija, ki na Celjskem dela za zahodni avtomobilski trg, kjer očitno kriza pojenjuje, saj so v začetku leta že zaznali porast prodaje novih vozil.
Pri nas bomo na svetle trenutke na vseh področjih očitno čakali še dolgo. Denarja primanjkuje na vseh koncih, na sodiščih grozijo še z večjimi zaostanki. Toda državljani bi bili veseli že tega, če postopki ne bi padli po pritožbah na višjih sodnih ravneh, kjer se večkrat izkaže, da nekateri spet niso dobro opravili svojega dela. Kako je z odgovornostjo v takšnih primerih?
Za plačilo pa ne sprašujejo vsi tisti, ki se leta razdajajo za druge, pomagajo v različnih organizacijah, da je vsem lepše in lažje, in za nagrado pričakujejo le besedo hvala ali »lubčka«, kot je nazorno povedal eden od letos nagrajenih prostovoljcev. Dokler so med nami takšni, tudi mladi brez služb, ki na ta način najdejo osebno izpolnitev, še lahko upamo in verjamemo v ta svet. Kot so verjeli nekoč, ko so udarniško zidali cela mesta, kot je Velenje. O tem so ostale vsaj fotografije za spomin, ki si jih te dni lahko ogledujejo, če so že časi povsem drugi.
Medtem eni pripravljajo vse potrebno za praznovanje največjega krščanskega praznika in so že pred dnevi blagoslovljeno zelenje razdelili tako, da bi jim varovalo vrtove, njive in travnike pred vremenskimi ujmami. Da bodo letos nujno potrebne najrazličnejše pomoči, se je pokazalo že v torek, ko je toča naenkrat prekrila okolico Šentjurja in spravila v slabo voljo vrtičkarje in kmete, pa verjetno tudi kakšnega lastnika jeklenega konjička. Ker je šele april, bo dogajanje v prihodnjih mesecih zagotovo pestro. Če nam ga ne bodo začinili politiki, bo zagotovo poskrbela narava, da se ne bomo dolgočasili.
Zal ne v Sloveniji.
Tudi na Celjskem težave med prodajalci avtomobilov - Dobavitelji sestavnih delov, ki niso vezani na slovenski trg, povečujejo prodajo
Minuli konec tedna so ljubitelji avtomobilov in motorjev lahko na celjskem sejmišču uživali v največjem domačem pregledu novosti in dosežkov avto-moto industrije.
Na štirih mednarodnih strokovnih sejmih Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila si je bilo mogoče ogledati več kot 350 najboljših blagovnih znamk. Tudi zato so v družbi Celjski sejem, ki je organizator sejmov, omenjali, da je tudi iz bogatega razstavnega programa možno težkih gospodarskih razmer, ki so jih med prvimi občutile avtomobilska industrija in z njo povezane dejavnosti.
Napovedi ne kažejo na bolje
Vendar s terena, povezanega s slovenskim trgom, slišimo nekoliko drugačna opozorila. Podajalci avtomobilov opozarjajo, da je globalna ekonomska kriza povzročila upad prodaje novih avtomobilov, saj se potrošniki težko odločajo za nakup dragih izdelkov, kot je na primer nov avtomobil. V Sloveniji je avtomobilski trg v upadu, a tudi napovedi za prihodnja leta ne kažejo bistvenega izboljšanja.
Morda bi bila prodaja vozil tudi pri nas boljša, če bi zraven ponujali še takšne lepotice, kot smo jih ujeli na sejmu v Celju.
Igor Pipan, sekretar sekcije avtoser-viserjev pri OZS: »Kar se servisiranja vozil tiče, lahko rečem, da v tej panogi ni mogoče zaznati resnih pretresov. Še vedno se odpirajo novi servisi. Pozna se tudi, da lastniki bolj redno in vestno skrbijo za svoja vozila, čeprav je tudi vse več pojavov, da se za popravilo odločijo prepozno. Bolj kot na pomanjkanje dela bi v tej avtomobilski veji veljalo opozoriti na delo na črno.«
IlESEl
Glede na gospodarski položaj je bilo v letih 2010 in 2011 v avtomobilski panogi mogoče opaziti velik upad prodaje novih avtomobilov. Številni, tako podjetja kot posamezniki, so začeli razmišljati, da še ni nujno treba zamenjati rabljenega vozila po treh ali štirih letih, ampak se je ta doba prestavila na pet ali celo šest let. Zaradi racionalnega razmišljanja kupcev in krize se je zelo spremenila tudi segmentacija pri prodaji vozil. Predvsem se prodajajo srednja in manjša vozila,
prodaje večjih vozil, ki so v preteklosti prinašali največ dohodka, pa menda skoraj ni mogoče zaznati.
Avtomobilska dejavnost med minusi ...
Zato ni nič čudnega, da se je kar nekaj prodajalcev avtomobilov na Celjskem znašlo v precejšnjih škripcih. V težavah je Avto Celje, Avtocenter Košak je že nekaj časa v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v Avtocentru Meh pa so že
lani pristali v stečajnem postopku ...
V Avtocentru Košak so kot vzrok za težje poslovanje in s tem za predlog za uvedbo poenostavljene »prisilke« navedli splošne gospodarske razmere, finančni krč, visok obseg finančnih obveznosti, znižanje obsega poslovanja, blokado računa in druge poslovne razmere. »V strukturi naše prodaje je bilo kar 70 odstotkov podjetij, ostalo so bile fizične osebe. Ne samo da se je povpraševanje po zamenjavi vozil zmanjšalo, poslabšala se je tudi plačilna sposobnost mnogih podjetij,« navaja direktor Duško Košak, ki je v predlogu za uvedbo postopka zapisal, da v Avtocentru Košak s plača-
mi zaposlenim zamujajo že pol leta, s plačilom davkom in prispevkov pa celo leto.
Tudi v Avtu Celje opozarjajo, da je gospodarska kriza prinesla velik padec prodaje v avtomobilski panogi - po oceni strokovnjakov znaša padec kar 65 odstotkov V Avtu Celje kot vzrok za težave poleg nerazumevanja bank priznavajo zapoznel odziv vodstva, sploh kar se tiče zniževanja stroškov in števila zaposlenih.
... in plusi
Na povsem drugačno sliko naletimo, če o stanju na avtomobilskem trgu povprašamo posamezne slovenske dobavitelje. Dejstvo je, da številna slovenska podjetja,
V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 podjetij z več kot 600 kooperanti. Panoga ustvari 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, ima 25 tisoč zaposlenih, prispeva 10 odstotkov k BDP in ustvari petino celotnega slovenskega blagovnega izvoza.
(2$	
E1IO	LH HI
AKTUALNO
3
redo za med.
Po podatkih iz zbirke registriranih vozil je bilo konec marca letos na slovenskih cestah že več kot milijon osebnih avtomobilov, skoraj 2.500 avtobusov, 91 tisoč tovornih vozil in skoraj 93 tisoč motornih koles. Če k tem številkam prištejemo še traktorje in priklopna vozila, potem pridemo do skoraj 1,4 milijona vozil.
Iskanje poti
Zaposleni v Avtu Celje, ki so že pred časom vložili predlog za stečaj družbe, uprava pa dva dni kasneje predlog za prisilno poravnavo, ki še ni potrjena, so minuli teden ponovno opozorili na svoj položaj.
Tretji mesec so brez plač, brez dela in tudi brez upanja, da se bo kaj spremenilo. Zaposleni so se za predlog za uvedbo stečajnega postopka odločili, da bi presekali agonijo in pridobili denar iz jamstvenega sklada ter pravice na zavodu za zaposlovanje. Morebiten postopek prisilne poravnave bo agonijo le še zavlekel, saj kot pravijo delavci, v družbi ni denarja. Avto Celje zaposlenim dolguje približno 300 tisoč evrov, zato je 47 delavcev pozvalo davčno upravo, policijo in tudi sodišče, naj opravijo svojo vlogo.
Zaposleni so ob pomoči sindikata vložili kazensko ovadbo zoper direktorja Branka Šibako-vskega zaradi kršenja delovnopravne zakonodaje, dogovarjajo pa se tudi o vložitvi kazenske ovadbe zoper lastnika Darka Zupanca zaradi izčrpavanja družbe Avto Celje.	US
tudi s Celjskega, razvijajo in dobavljajo ogromno različnih sestavnih delov za različne avtomobilske znamke. Menda je na trgu le stežka mogo-
izvajalce, program odkovkov pa ustvari približno polovico vseh prihodkov in je v kar 90 odstotkih vezan na proizvajalce avtomobilov. »Prav zato,«
Mirko Strašek: »Vsaka epidemija pobere tiste, ki so bolni - v primeru avtomobilske industrije tiste, ki niso dovolj kakovostni, dovolj usposobljeni in ki se ne znajo dovolj hitro prilagoditi.«
če najti avtomobil, ki nima vgrajenega vsaj kakšnega slovenskega dela. Slovenska avtomobilska industrija velja za izjemno močnega partnerja številnih znamk, tudi tistih, ki od dobaviteljev zahtevajo inovativnost in kakovost.
Takšen je vsekakor zreški Unior, ki ima na avtomobilsko industrijo vezanih od 60 do 70 odstotkov svoje proizvodnje. Program strojna oprema, ki v prihodke podjetja letno prispeva 26 milijonov evrov oziroma petino vseh, dela izključno za avtomobilske pro-
pravi predsednik uprave Darko Hrastnik, »nas je kriza leta 2009 tako zelo prizadela.« Hrastnik še pravi, da kakšne posebne rasti na evropskem trgu še vedno ni zaznati, lani je bil zabeležen celo rahel padec. Vendar prodaja Uniorja kljub temu raste, saj so ena redkih kovačnic odkovkov, ki ji je uspelo preživeti krizno obdobje. Poleg tega je podjetje zaradi svojih inovativnih tehnologij in kakovosti proizvodnje tako imenovani razvojni dobavitelj avtomobilskih proizvajalcev. »V vsakem osebnem
V tujini, kamor se ozira tudi KLS, je avtomobilska zgodba povsem drugačna, kot je v Sloveniji. »Naši kupci so razvili prodajne mreže po celem svetu, sicer pa prodaja avtomobilov praktično povsod narašča. Seveda je položaj vsakega podjetja odvisen do njegove konkurenčnosti, tudi od tega, kako uspešno
je pri prevzemanju tržnih deležev drugim tekmecem.« KLS skoraj tretjino zobatih vencev zdaj izvaža na Kitajsko, kjer se naročila povečujejo, poleg tega so v podjetju tudi del naročil, ki so jih prej imeli njihovi konkurenti iz drugih delov sveta.
Tudi pri pridobivanju naročil je pomembno, da gre
za zanesljivega partnerja, kakovostnega dobavitelja, ki se drži rokov. »In nihče v avtomobilski panogi se ne sme in ne more izgovarjati samo na krizo. V tem zaostrenem položaju je treba delati drugače kot včasih,« razlaga Strašek.
URŠKA SELIŠNIK, JI Foto: SHERPA
Dušan Bušen, direktor Slovenskega avtomobilskega grozda: »Za avtomobilsko industrijo, ki se ukvarja s sestavnimi deli, lahko rečem, da je položaj normalen. Letos pričakujem minimalno rast, kar je verjetno posledica tudi tega, da slovenski trg za našo panogo praktično ne pomeni nič. V Evropi prodajo letno 13 milijonov vozil, v Sloveniji pa 50 tisoč. Je pa res, da se vsaka sprememba na trgih v avtomobilski panogi izredno hitro odrazi. Vendar se, kot sem že omenil, trenutno na tem področju ne moremo pritoževati.«
Da prodaja avtomobilov v Sloveniji pada, je potrdil tudi Miha Matjaž, vodja prodaje v podjetju A2S. Po njegovem mnenju pomembno vlogo pri uspehu igrajo trdnost znamke in novi izdelki. »Z dobro ekipo in dobrim proizvodom je možen uspeh. Seveda je treba zanj veliko delati, ekipa pa mora biti nenehno pripravljena na spremembe, ki se lahko pojavijo na trgu.«
vozilu, narejenem v Evropi, je odkovek, narejen v Uniorju,« poudarja Hrastnik. Unior že nekaj časa kuje izdelke tudi za avtomobilsko industrijo na Kitajskem, proizvodnjo pa ima kar v tej državi.
Kupcem manjka optimizma
»Prodajalci avtomobilov so vezani na slovenski trg, kjer se še vedno odraža kriza. Poleg tega se mi zdi, da kupcem manjka tudi optimizma - za nakup novega avtomobila se ne odločajo niti tisti, ki imajo denar,« razmišlja direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. »Verjamem, da so se prodajalci znašli v resnih težavah, vendar se, tudi iz osebnih izkušenj, ne morem znebiti občutka, da niso naredili vsega, kar bi lahko. Še vedno v nekaterih avtohišah manjka uslužnosti, ki bi jo kupci upravičeno pričakovali. Vseeno pa menim, da si ta veja avtomobilske industrije ne bo opomogla, dokler ne bodo zaposleni prejemali boljših plač, banke pa znižale obresti za posojila.«
Povsod Blizu Storitev.
Naše poslovalnice se ne poslavljajo, poštna okenca prijazno pozdravljajo.
Bančne storitve, kijih v svojem kraju zadnje čase morda pogrešate, lahko na najbližji pošti uredite ugodno, varno in hitro. Okenca naših bančnih storitev so najdostopnejša in omogočajo široko razpoložljivost storitev. Poslovanje z osebnim računom, varčevanje in najem kredita so vam v gosti mreži poslovalnic vedno na dosegu roke.
PBS
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d.
Več informacij na 080 80 58 j www.pbs.si
4
GOSPODARSTVO
Banka Celje na poti v podržavljenje
Lani rekordna izguba največje celjske banke - Mali delničarji napovedali iz-podbojne tožbe na skupščinske sklepe
Prihodnji petek opoldne bo uradno znano, ali bo država morala rešiti tudi Banko Celje. Takrat se bo namreč iztekel rok za 160-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo zahteva Banka Slovenije. Sklep o povečanju osnovnega kapitala so delničarji celjske banke z 81-odstotno podporo sprejeli na seji skupščine minuli petek. Če bo dokapitalizacija neuspešna, bo uprava banke zaprosila za državno pomoč v obliki prenosa določenega dela premoženja na Družbo za upravljanje terjatev bank, je napovedal predsednik uprave Banke Celje Davorin Leskovar.
Davorin Leskovar: »Če bo iskanje dokapitalizatorja na trgu padlo v vodo, bomo morali zaprositi za državno pomoč.«
»Ne poznam junaka, ki bi v štirinajstih dneh vplačal 160 milijonov evrov, še zlasti ker banka na današnji dan nima revidiranih rezultatov lanskega poslovanja, ampak le nekakšne izvlečke,« je po seji skupščine razočarano povedal predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič. Male delničarje je zlasti zbodlo, da je banka že kar prevrednotila obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic in izračunala, da jim bo namesto 88 milijonov evrov vrnila le okoli štiri milijone evrov, to je dobrih 5 odstotkov vrednosti. S takšno računovodsko operacijo si je banka bistveno popravila lanske rezultate in se na račun imetnikov podre-
jenih obveznic izognila negativnemu kapitalu, je opozoril Stankovič.
Kljub prevrednotenju podrejenih obveznic je Banka Celje lani imela rekordno izgubo, ki znaša 126 milijonov evrov. Ob 15-odstotnem padcu vrednosti osnovne dejavnosti je namreč banka (večinoma v zadnjem četrtletju) opravila za
kar 214 milijonov evrov slabitev in rezervacij. Kot je znano, je Banka Celje v zadnjih letih nasedla v mnogih posojilnih zgodbah, zlasti zunaj celjske regije.
Le slepilni manever
»Vse, kar se danes dogaja z Banko Celje, kaže na nesposobnost zdajšnje uprave, ki se ni znala upreti in zaščititi družbe ter njenih delničarjev,« je še povedal Stankovič. Mali delničarji ne razumejo, kako je lahko banka še v prvi polovici lanskega decembra javnosti zagotavljala, da je stabilna, bilanca pa na zadnji dan decembra razkriva kapitalsko neustreznost. »Menimo, da je bilo vse skupaj, tudi enomesečno iskanje potencialnega vlagatelja, le slepilni manever. Žalosti nas, ker se je ponovno izkazalo, da nekdo ni opravil svojega dela in bomo mali del-
ničarji podobno kot v Abanki, Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor tudi v Banki Celje ostali brez svojega premoženja,« še pravi Stankovič. V imenu več kot sto malih delničarjev je zato napovedal izpodbijanje sklepa o dokapi-talizaciji.
V nasprotju z malimi delničarji je uprava Banke Celje prepričana, da je na seji skupščine na vsa vprašanja odgovorila izčrpno in korektno. Na očitke o predčasnem prevrednotenju podrejenih obveznic je predsednik uprave Davorin Leskovar odgovoril, da so postopek izpeljali »skladno z računovodskimi standardi in usmeritvami revizorja«. Kratek rok za nakup novih delnic pa je pojasnil z odredbo Banke Slovenije, da mora Banka Celje do konca junija zagotoviti potreben kapital. »Če bo namreč iskanje doka-pitalizatorja na trgu padlo v vodo, bomo morali zaprositi za državno pomoč, odločanje evropske komisije o tem, da je dovoljena dokapitalizacija z denarjem davkoplačevalcev, pa praviloma traja 60 dni,« je pojasnil Leskovar.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
V Banki Celje napovedujejo nov poslovni model, ki bo temeljil na sodelovanju z malimi in s srednjimi podjetji ter prebivalstvom, njen prednostni trg bo spet celjska regija.
Je odpuščanje res potrebno?
Negotovost zaposlenih v Ericu
V Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje bo vodstvo očitno uresničilo svoje napovedi, s katerimi je seznanilo zaposlene že v začetku leta. Zaradi potreb po zmanjšanju stroškov bodo, kot je potrdil direktor mag. Marko Mavec, kljub pozitivni bilanci lanskega leta odpustili nekaj zaposlenih. Mag. Mavec govori o treh oziroma največ štirih zaposlenih, medtem ko v sindikalni organizacija Skei - Sindikat kovinarske in elektro industrije - govorijo o več odpuščenih.
Tudi zato so minuli teden tudi druge možnosti varče-
glasno opozorili na namero vodstva Erica, da letos z odpuščanjem zniža stroške dela za desetino. »Prepričani smo, da bi vodstvo lahko preučilo
vanja, kot so znižanje ostalih odhodkov podjetja, skupnih stroškov, skrajšanje delovnega časa in podobno,« je povedal predsednik velenjskega Skei
Žan Zeba in dodal, da je odpuščanje določenega števila zaposlenih le hitra in enostavna rešitev, ki na dolgi rok ni nujno prava.
Nezadovoljni delavci
Odločitev vodstva je pri zaposlenih povzročila veliko nezadovoljstva, saj največji kapital podjetja predstavljajo prav delavci, ki so prispevali, da je iz nekdanje raziskovalne
skupine za spremljanje ekološke sanacije Termoelektrarne Šoštanj nastal eden najbolj prepoznavnih in kakovostnih inštitutov na področju varstva okolja in ekologije v Sloveniji.
Sindikat in svet delavcev Erico sta s Skei o dogodkih in problematiki, s katero se soočajo zaposleni v inštitutu, že dvakrat seznanila tudi lastnike Erica. To so Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj in
STROJNA OPREMA
Unior je mednarodno ugledna družba s slovesom vrhunske strokovnosti na področju obdelave kovin in strojev. Z lastnim razvojem si je Unior zagotovil položaj priznanega dobavitelja avtomobilske industrije. Z izjemno tradicijo kovaštva in z izvirnimi izvedbami kakovostnega orodja je že desetletja zaveznik ljubiteljskih in profesionalnih mojstrov. S celovitim razumevanjem tehnoloških procesov je Unior odličen partner pri razvoju rešitev za avtomatsko obdelavo kovin. Unior, ki deluje v zavetju Pohorja, sredi privlačne narave razvija dve med seboj povezani turistični središči; Roglo in Terme Zreče.
www.unior.si
Premogovnik Velenje. Pozvala sta jih, naj preučijo tudi druge možnosti, ki bi omogočile uspešen razvoj podjetja. Njihovega odgovora še nista prejela.
Predstavniki delavcev so posebej opozorili na slabo, enostransko in ohromljeno komunikacijo. Da si zaposleni ne upajo izraziti svojega mnenja, je pokazala tudi anketa, ki so jo februarja izvedli v podjetju.
Le trije ali štirje
Vendar direktor Erica mag. Marko Mavec še vedno vidi rešitev v odpuščanju. Povedal je, da bodo najverjetneje brez službe ostali trije do štirje za-
posleni. »Na trgu, ki je vezan na investicije in gradbeništvo, beležimo rahel padec, poleg tega se končuje sanacija okolja v Šaleški dolini in je potrebnih manj študij vplivov in raziskav okolja,« utemeljuje Mavec odločitev vodstva velenjskega podjetja. Zato morajo v nekaterih programih prilagoditi kadrovsko zasedbo, kar naj bi bil normalen odziv družbe, ki svoje prihodke ustvarja na trgu.
Poudaril je, da je podjetje lansko poslovno leto zaključilo pozitivno, brez likvidnostnih težav, odplačalo pa je tudi posojila, ki jih je najelo za naložbe v preteklih letih.
RENATA PODLINŠEK
Višje trošarine prinašajo
Potem ko se je zaradi dviga trošarin že podražil alkohol, je od torka dražji bencin, s 1. majem pa se bodo podražili tobačni izdelki. Nove cene je prinesla spremenjena novela zakona o trošarinah, ki jo je vlada sprejela za krpanje proračunske luknje zaradi padca davka na nepremičnine.
Trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol so se zvišale za deset odstotkov. Trošarina za pivo se je z 11 zvišala na 12,10 evra za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva, trošarina za vmesne pijače s 120 na 132 evrov za en hektoliter vmesnih pijač, trošarina za etilni alkohol pa s 1.200 na 1.320 evrov za sto odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola. Po nekaterih izračunih bo pollitrska steklenica piva v trgovini dražja za približno tri odstotke. Predlagani dvig trošarin bo po vladnem predlogu prinesel v letošnjem letu 5,8, v prihodnjem letu pa 9,7 milijona evrov.
Drugi vladni varčevalni ukrep je dvig trošarin za energente, ki se je odrazil v zadnji uskladitvi cen. Pogonska goriva so se podražila za več kot dva centa. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,3 centa na 1,477 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za dva centa na 1,504 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 2,1 centa na 1,366 evra za liter. Precej manjša je podražitev kurilnega olja, saj bo za liter treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,003 evra oziroma 0,1 centa več kot doslej.
Trošarina za tobačne izdelke bo višja za 5 odstotkov, in sicer se bo s 101 evra povišala na 106 evrov za tisoč kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret. V praksi naj bi bila škatlica cigaret dražja za 10 do 20 centov.	US
POLITIKA / IZ NAŠIH KRAJEV
5
Kam vodi politična nestabilnost?
Ali nas še letos čakajo tudi predčasne državnozborske volitve, bo znano po kongresu Pozitivne Slovenije, ki bo 25. aprila
Če je vladni koaliciji uspelo neverjetno hitro, v zgolj triurnem srečanju, najti rešitev, kako zapolniti 200-mi-lijonsko proračunsko luknjo zaradi izpada nepremičninskega davka, pa je veliko manj uspešna pri zagotavljanju vsaj minimalne politične stabilnosti v državi.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je že po padcu nepremičninskega davka na ustavnem sodišču napovedala vložitev predloga za glasovanje o zaupnici vladi in do tega glasovanja v začetku tedna začasno prevzela tudi vodenje ministrstva za zdravje.
S tem glasovanjem je želela preveriti trdnost koalicije, a zadeve je dodatno zapletla napoved Zorana Jankoviča, da bo kandidiral za predsednika Pozitivne Slovenije. Stranka je namreč za 25. april sklicala kongres, na katerem naj bi po lanskem začasnem umiku Jankoviča kot prvega predsednika in ustanovitelja PS izvolili novega predsednika. Če je Bratuškova še lani napovedovala, da bi se ob morebitni Jankovičevi kandidaturi umaknila, je zdaj bolj odločna. Poudarja, da je vlada v tem času uspela opraviti toliko dela, da bi bilo zdaj
nedopustno, če bi preprosto »dvignila roke« in se predala. A na Jankovičevo napoved kandidature so se odzvali tudi koalicijski partnerji, ki se v primeru, da bi ga stranka izvolila za predsednika, ne vidijo več skupaj s PS v vladi. Zato kot najverjetnejše, kar bi sledilo takšnemu razpletu na kongresu PS 25. aprila, tako v koaliciji kot opoziciji napovedujejo predčasne držav-nozborske volitve.
Kdaj na referendum?
Tako še vedno ni jasno, kolikokrat bomo volivci v
Sloveniji letos šli na volišča. Zagotovo nas 25. maja čakajo volitve poslancev Evropskega parlamenta, zatem pa jeseni lokalne volitve. Ali bodo še letos potrebne predčasne državnozborske volitve, bo najverjetneje znano po kongresu PS, kdaj bo referendum o arhivski noveli, pa morda že danes, v četrtek, ko naj bi se predvidoma spet sestali ustavni sodniki. Ti so namreč minuli petek z odločbo zadržali izvajanje odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli, zato je referendum 4. maja nemogoč. Še vedno ga je mogoče izvesti 25. maja, sočasno z evropskimi volitvami, lahko pa tudi pozneje. Tudi načina, kako priti do datuma referenduma, sta dva - lahko ga ob vsebinski presoji pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti določijo kar ustavni sodniki, lahko pa odločanje o datumu znova prepustijo državnemu zboru.
IVANA STAMEJČIČ
Problem je predvsem brezposelnost
Poslanci SDS na obisku v Savinjsko-šaleški regiji
V začetku tedna so Savinjsko-šaleško regijo obiskali poslanke in poslanci iz skupine SDS. Srečali so se z župani, gospodarstveniki in drugo javnostjo. Na novinarski konferenci v Šoštanju so vodja poslanske skupine Jože Tanko, poslanka Romana Tomc in župan Občine Šoštanj Darko Menih spregovorili o stanju v regiji in izpostavili nekaj večjih težav, s katerimi se regija srečuje.
pri čemer ugotavljamo, da se vlada tega ne loteva tako, da bi naložbo končala v sladu s pogoji iz poroštvene pogodbe,« je
»Na delovnem sestanku smo sprejeli vrsto sklepov, pri čemer se prvi nanaša na eno ključnih naložb, to je Teš 6,
povedal Tanko. Problem predstavlja tudi prometna povezava z ostalim delom Slovenije, kar onemogoča konkurenčnost
Z vami skozi generacije
Iz leta v leto, že 150 let.
150 let ) banka celje
www.banka-celje.si
regije. »Čim prej je treba umestiti 3. razvojno os v prostor,« je povedal. Tudi glede sanacije po poplavah, ki so bile na tem območju pred časom, do zdaj ni bilo nič storjeno. »Ukrepi, ki so bili izvedeni, so minimalni in ker se določene stvari ciklično ponavljajo, naj vlada sprejme ukrepe za sanacijo in za dolgoročno ureditev izboljšanja poplavne varnosti na tem območju,« je poudaril Tanko.
Energetski gigant
Župan Občine Šoštanj Darko Menih je na delovnem sestanku poslanke in poslance seznanil z izzivi, s katerimi se srečuje regija, in izpostavil nekaj bistvenih. »Naš velik problem je brezposelnost. Vprašanje je, kaj bo z delovnimi mesti, ko bo stekla proizvodnja v Teš 6. Takrat bomo imeli višek delovne sile in treba se bo dogovarjati z elektrarno, kako naprej. V Šoštanju je veliko brezposelnih tudi zato, ker je propadlo kar nekaj velikih podjetij in sistemov,« je povedal šoštanjski župan. Velik problem predstavlja tudi občinski prostorski načrt, ki ga občina ne more sprejeti zaradi aktivnosti in usklajevanj, ki potekajo tudi z ministrstvi.
Ob zaključku delovnega obiska so poslanke in poslanci SDS sodelovali na javnih tribunah v Velenju in Mozirju, na katerih so spregovorili o razlogih, zaradi katerih je Slovenija v krizi.
Župan Občine Šoštanj je spregovoril tudi o vprašanju odškodnine zaradi delovanja Teš 6. »Istočasno bodo izkopavali premog, dolina se bo pogrezala in uničevala, za to pa bi ljudje morali dobiti odškodnino ali rento.« Pogovori med vodstvom HSE, Rudnikom Velenje in Teš že potekajo. Za konec je še dodal: »Poskušali bomo iskati rešitve za dobrobit občanov, da bodo še naprej zadovoljni v naši dolini, ki je energetsko zelo pomembna za vso Slovenijo.«
RENATA PODLINŠEK
VELIKONOČNO VOŠČILO
Pripravljeni na težave
Z veseljem in s hvaležnostjo obhajamo velikonočne praznike, ki nas s svojim sporočilom vodijo v središče naše vere in našega krščanskega življenja. Obhajamo Kristusovo vstajenje, zgodovinski dogodek, radostno sporočilo, da je Jezus Kristus z velikonočno skrivnostjo svojega trpljenja, smrti in vstajenja premagal greh in smrt in začel novo obdobje človeške zgodovine, ki svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost.
V	to dogajanje smo vstopili pri sv. krstu, ko smo postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in kot taki luč sveta in sol zemlje, za katere velja Jezusovo naročilo: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih.«
Zdi se, da naloga presega naše moči, ko v današnjem svetu vedno znova ugotavljamo spopad med temo in lučjo, med dobrim in zlim in na vsakem koraku srečujemo posledice moralne, socialne, ekonomske in tudi verske krize, ki se lahko priplazi tudi v sredo mojega in tvojega srca, v zavetje naših domov in družin, a tudi med posvetne in cerkvene ustanove.
Položaj je zaskrbljujoč, a ni brezupen. Papež Frančišek, ki je s svojim preprostim in iskrenim načinom izvajanja Petrove službe osvojil srca vseh ljudi dobre volje, zagotavlja, da je vse odvisno od naše zvestobe in predanosti Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju. Tudi Cerkev v naši domovini se kljub vsem težavam in nezvestobi nekaterih članov njenega občestva pogumno podaja na pota pastoralne prenove, ki jo usmerja krovni pastoralni dokument Pridite in poglejte. Odločilna je naša zvestoba Jezusu Kristusu. Čim bolj se bomo z njim srečevali v molitvi, pri obhajanju zakramentov in v službi bratom in sestram, tem bolj bomo nosilci njegovega velikonočnega miru, tolažbe veselja in upanja.
V	teh dneh si segamo v roke, pišemo voščila in si voščimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Tudi narava se vključuje v to praznično dogajanje, ko se odeva v pomladno cvetje in zelenje. Posebej smo veseli, da letos velike noči ne obhajamo le skupaj z brati evangeličani, ki se ravnamo po gregorijanskem koledarju, ampak tudi z brati in s sestrami iz pravoslavne cerkve, ki se ravnajo po starejšem julijanskem koledarju. Potrudimo se, da bomo drug drugemu, posebej našim preizkušanim in pomoči potrebnim bratom in sestram pomagali k lepemu praznovanju.
Problemi bodo ostali tudi po prazničnih dneh. Temu se ne moremo izogniti. Bo pa lepo in koristno, če bomo sami po teh prazničnih dneh postali drugačni, bolj pripravni za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni soočiti se z obstoječimi problemi in nalogami, To je moja želja, to je moje velikonočno voščilo.
Pravila za
spremljanje
volitev
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje volitve poslancev v Evropski parlament 2014 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem predvolilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji.
V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki so kakorkoli povezane z volilno kampanjo.
Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
MWöteOoÄ
dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof
Trajna rešitev za celjsko javno
If ■ ■ rn^k ■ ■ ^^ Razdelilnica in jedilnica pripravljeni v nekdanjem hišniškem stanovanju v I. OŠ Celje -l\U I I I I II	Pogodba sklenjena za sedem let, selitev 1. maja
Vodja oddelka za družbene dejavnosti MOC Polona Ocvirk v jedilnici ob razdelilni kuhinji, kjer bo po 1. maju lahko istočasno kosilo 16 ljudi. Svetel v toplo rumeno barvo prepleskan prostor z rožami na oknih se močno razlikuje od dosedanjih jedilnic javne kuhinje.
CELJE - Občina že od leta 1998 podpira program javne kuhinje in ga od leta 2001 - čeprav to ni zakonsko določena naloga lokalnih skupnosti - tudi v celoti financira. Če je bilo leta 2001 do brezplačnih kosil upravičenih manj kot sto občanov, so marca v javni kuhinji pripravljali obroke že za 448 občanov. Številka v zadnjem obdobju niha, vendar v občini ne pričakujejo, da bi se do konca leta povzpela čez 500. Za največ toliko obrokov dnevno imajo namreč v letošnjem občinskem proračunu zagotovljen denar do konca leta, kar pomeni, da so za ta program namenili malo več kot 330 tisoč evrov.
Doslej je občina najugodnejšega izvajalca programa javne kuhinje iskala z javnimi razpisi, po lanskih zapletih s selitvijo javne kuhinje pa so v mestni občini v dogovoru s I. OŠ našli trajnejšo rešitev. V nekdanjem Pionirskem domu, ki sodi pod okrilje šole, so v začetku lanskega leta končali temeljito obnovo šolske kuhinje, kjer lahko pripravljajo več kot tisoč obrokov dnevno.
Glede na število učencev in dijakov bližnjih srednjih šol zmogljivosti še zdaleč niso izkoriščene, zato se je konec leta, ko se je v šoli izpraznilo še hišniško stanovanje, dogovor z občino ponujal kar sam od sebe.
Vse dni v letu, vsak dan med 11. in 13. uro
Ravnatelj Branko Močivnik
pojasnjuje, da so v preureditev stanovanja v razdelilno kuhinjo in jedilnico s pripadajočimi servisnimi prostori in sanitarijami vložili 28 tisoč evrov, v šolski kuhinji pa so ob dosedanjih 3,5 priznanega kuharja zaposlili še tri. Dodatno bo po 1. maju v javni kuhinji pomagal še preko programa javnih del zaposlen informator, za red in zlasti za usmerjanje do jedilnice pa bo med 11. in 13. uro skrbel varnostnik podjetja Prosignal.
Kosila bodo pripravljali v šolski kuhinji, od koder bodo pripravljene obroke prepeljali v razdelilno kuhinjo. Obroke bodo pripravljali ločeno od šolskih in dijaških kosil in tudi živila zanje bodo kupo-
vali posebej, saj bodo morali v kuhinji skrbno ločiti tudi obojne stroške. Priznana cena za obrok v javni kuhinji namreč znaša 1,99 evra. Že zdaj izvajalcu prinaša nekaj zaslužka in glede na to, da bo tudi v prihodnje ostala nespremenjena, bodo v I. OŠ lahko ta denar prenesli v šolski sklad in ga porabili za pomoč svojim učencem iz socialno ogroženih družin.
Pravočasno obveščanje
V Celju še ni pozabljeno, kako boleči so bili lanski zapleti ob selitvi javne kuhinje iz prostorov ob Mariborski cesti v nesojeno razdeljevalnico in jedilnico ob Ljubljanski cesti in nato v začasne prostore Gostinstva Celje ob Ribarjevi ulici. Da se kaj podobnega ne bi ponovilo tudi zdaj, bodo zadnje tri dni aprila osebno obveščali vse, ki so upravičeni do brezplačnega kosila v javni kuhinji, o selitvi iz Ribarjeve v Vrun-čevo ulico. Kot je še poudaril ravnatelj Branko Močivnik, so v šoli najbolj veseli pozitivnih odzivov učencev zadnjega triletja in večine staršev, ki so
novico lepo sprejeli in nekateri celo ponudili svojo pomoč, če bi jo potrebovali v razdelilnici. Nekateri starši so se ob tem spraševali, kako bo urejeno prehranjevanje v šolski jedilnici in ali ne bo preveč gneče
Mestna občina je predlani in lani v temeljito obnovo 60 let stare kuhinje v nekdanjem Pionirskem domu vložila 200 tisoč evrov. Šolska kuhinja je zdaj sodobno urejena, ima odlično prezračevanje, pri čemer je opremljena za pripravo več kot tisoč obrokov dnevno. Pred njo je šolska jedilnica, v kateri lahko istočasno je do 150 učencev oziroma dijakov. V I. OŠ namreč pripravljajo malico za 343 svojih učencev in kosila za 250 učencev, ob tem pa še za 120 dijakov bližnjih srednjih šol. Pravilnik o šolski prehrani določa tudi urnik, kdaj v jedilnici jedo dijaki in kdaj učenci, ki smejo imeti po veljavnih predpisih za kosilo na voljo največ dve uri časa. Učenci I. OŠ tako kosijo od malo pred 12. do malo pred 14. uro.
na šolskem dvorišču, vendar jim je Močivnik pojasnil, da bosta jedilnici ločeni, učenci so med 11. in 13. uro še v učilnicah, šolsko dvorišče pa je že zdaj precej »obljudeno«, saj ga veliko meščanov uporablja za bližnjico med potjo v mestno središče.
Občina pomaga, kjer lahko
Kot pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti MOC Polona Ocvirk, skušajo v občini ob siceršnjih zakonsko določenih obveznostih socialno ogroženim občanom pomagati še na druge načine. Če ostanemo zgolj pri zagotavljanju vsaj enega brezplačnega toplega obroka dnevno, so v Celju ob programu javne kuhinje za odrasle priskočili na pomoč otrokom s subvencioniranjem šolskih kosil za učence iz tistih družin, ki se znajdejo v trenutni finančni stiski. Ob tem finančno podpirajo delovanje prostovoljnih društev, programe Rdečega križa in škofijske karitas ter otrokom omogočajo letovanja v okviru brezplačnih socialnih in zdravstvenih kolonij v Baški.
Do brezplačnega toplega obroka so v Celju skladno s kriteriji, ki so oblikovani v sodelovanju s centrom za socialno delo, upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in vse več upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek, ob tem pa še nekatere druge ranljive skupine. Iz javne kuhinje dostavljajo kosila tudi v materinski dom, zavetišče za brezdomce, krizni center in varno hišo.
Glede na to, da je mestna občina ustanoviteljica I. OŠ Celje in da tudi veljavni Zakon o javnih naročilih v določenih primerih dovoljuje sklepanje neposrednih pogodb, je tokratna rešitev zastavljena dolgoročno. Občina in I. OŠ sta namreč zaenkrat sklenili sedemletno pogodbo o zagotavljanju dnevnih obrokov v javni kuhinji, ki jo seveda lahko podaljšata, prekine pa se le v primeru, če mestna občina v svojem proračunu ne uspe zagotoviti potrebnega denarja za to pomoč občanom.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Ravnatelj I. OŠ Celje Branko Močivnik ob pultu v razdelilni kuhinji. Tu bodo kosila prevzemali tisti, ki jih odnesejo domov, prav tako pa po dosedanjih izkušnjah tudi tistih 15 do največ 30, ki dnevno pojedo obrok v jedilnici javne kuhinje.
NA KRATKO
Rotovnik ostaja na čelu planincev
ŠOŠTANJ - Na volilni skupščini Planinske zveze Slovenije so za predsednika planinske organizacije ponovno izvolili Šoštanjčana Bojana Rotovnika, ki je tudi edini kandidiral za to odgovorno funkcijo.
V planinske vrste je vključenih več kot 55 tisoč članov. Kot je po izvolitvi povedal Rotovnik, je funkcija predsednika Planinske zveze Slovenije prostovoljna in glede na zelo široko vsebino dela in množičnost planinske organizacije terja veliko časa. Zato je bil vesel velike podpore društev, saj mu veliko zaupanje daje še dodatno motivacijo za opravljanje te odgovorne funkcije. Glede na to, da je Rotovnik vodil zvezo en mandat, večjih sprememb v načinu dela ni napovedal.
US
Načrti na čakanju
ROGAŠKA SLATINA - Občina je pred časom odkupila stavbo nekdanjega nadzorništva Elektra Celje, da bi v njej zagotovila prostore za podjetniški inkubator in ostale poslovne vsebine. Trem projektantskim hišam je naročila izdelavo načrtov za obnovo obstoječih prostorov ali za rušenje in gradnjo novih.
Slatinski župan mag. Branko Kidrič je pojasnil, da pridobljenih rešitev na občini še niso analizirali. Ker je projekt vreden več milijonov evrov, želi občina zanj poiskati možnosti sofinanciranja. A kot trenutno kaže, to ne bo možno na razpisu za regionalne spodbude, kot je sprva predvidevala. Občina je del prostorov stavbe tik ob krožišču pri vhodu v mestno središče za določen čas dala v uporabo posameznici iz občine, ki se ukvarja s humanitarno dejavnostjo. V delu garaž je začasno skladišče za enega od izvajalcev projektov v Rogaški Slatini, poslovna stavba pa je zaradi nizke višine prostorov za druge namene po besedah župana skoraj v celoti neuporabna.
TV
Posekana samo četrtina drevja
NAZARJE - Gozdarji so opozorili na težave pri odpravljanju posledic februarskega žledoloma.
V nazarski enoti je poškodovanih tretjina oziroma 19 tisoč hektarjev gozdov. Skupno bo treba posekati več kot 150 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je skoraj povprečen letni posek. Gozdarji na poldrugi milijon ocenjujejo škodo zaradi zmanjšane vrednosti lesa za posek, na 2 milijona evrov pa je ocenjena izguba zaradi izpada prirastka. Na gozdnih prometnicah škodo oziroma stroške za obnovo cest in prometnic ocenjujejo na 500 tisoč evrov. Seveda so se nazarski gozdarji že lotili sanacije, doslej pa so odkazali slabo polovico lesa, predvidenega za posek. Lastniki so doslej posekali slabo četrtino poškodovanega drevja. Gozdarji ocenjujejo, da bodo do 15. maja, ki je zakonsko določen rok za končanje zimske sečnje za iglavce, odstranili 80 odstotkov poškodovanega drevja. Večino poškodovanih listavcev naj bi odstranili do konca prihodnjega leta. Verjetno kar nekaj drevja ne bo posekanega, ker poseka ne bo možno izvesti racionalno in varno. US
Civilna iniciativa na nogah
Osnutek OPN po njenem omogoča umestitev tretje razvojne osi skozi dolino - Odgovorni trdijo, da so bojazni odveč
LAŠKO - Občina je v torek v tamkajšnjem kulturnem centru pripravila javno obravnavo dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN). Predstavitev dokumenta je doletela na buren odziv občanov, združenih v Civilno iniciativo krajanov Laškega (CIKL). Ti menijo, da OPN pravzaprav omogoča pogoje za umestitev osrednjega dela tretje razvojne osi skozi Laško. Pripravljavci dokumenta in predstavniki občinske uprave jih mirijo, da je razvojna os predmet ločenega državnega prostorskega načrta.
Pripravljavka osnutka OPN Aleksandra Geršak Podb-reznik iz podjetja Razvojni center planiranje Celje je že v uvodu javne obravnave pojasnila, da je v strateškem delu osnutka OPN zapisana le ena od možnih variant umestitve tretje razvojne osi, in sicer zgolj kot predlog. Občinski prostorski načrt po njenih besedah ne daje možnosti umeščanja takih infrastrukturnih objektov, kot je tretja razvojna os, saj je to državna cesta, za katero prostorski načrt pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in prostor. »Tudi v izvedbene delu se je zgodila neka nejasnost in se je ta os pojavila, vendar bo v prostorskem aktu izbrisana,« je dodala. A njeni odgovori civilne iniciative niso pomirili.
Želijo novo predstavitev
»Prepričani smo, da občina igra izrazito dvojno vlogo in da pred ljudmi skriva načrte, ki bi jih rada uresničila s tretjo razvojno osjo,« je dejal predsednik CIKL Franci Vin-dišar. Opozoril je še, da bi morala biti javnost v skladu s sklepom laškega občinskega sveta in državnega sveta obveščena o napredovanju postopkov za umeščanje tretje razvojne osi, kar je po prepričanju CIKL le mrtva črka na papirju. Na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor so Laščam namreč videli podatke, da je bila zadnja študija o razvojni osi narejena septembra 2013, o čemer niso
Civilna iniciativa meni, da v laško dolino dodatna tranzitna cesta ne sodi.
Spomnimo, da je bila za srednji del trase tretje razvojne osi leta 2008 kot najprimernejša varianta opredeljena različica G2, ki je predvidela cesto od Celja na zahodu (razcep Lopata) proti jugu mimo Laškega in Rimskih Toplic ter v nadaljevanju mimo Radeč, Sevnice in Zavratca proti Smedniku v občini Krško, kjer bi se z razcepom priključila na avtocesto. V Laškem je ob javni razgrnitvi proti njej glasno nastopila civilna iniciativa. Zato je decembra 2008 za območje Laškega sledila izdelava optimizacij trase, ki pa njenih nasprotnikov v Laškem še zdaleč ni zadovoljila, kljub načrtovanim rešitvam z več tuneli in izpeljavo mimo Rimskih Toplic. Glede Laškega je bila v igri tudi tako imenovana »minimalna alternativa«. To so na ministrstvu za okolje in prostor utemeljili z dejstvom, da naj bi na območju med Celjem, Šentjurjem in Šen-trupertom vozilo le nekaj sto vozil na dan. Tudi po pričakovani rasti prometa naj bi bilo zgolj tri tisoč vozil na dan, zato bi projekt oklestili na rešitev zgolj najbolj kritičnih točk obstoječega omrežja ter vzpostavitev povezav v smeri tretje razvojne osi.
»V Sloveniji imamo zakon o prostorskem načrtovanju. Na državni ravni imamo državne prostorske načrte, ki jih sprejema država, občinske prostorske načrte pa sprejema lokalna skupnost. Zato ni razloga za vašo skrb,« je CIKL mirila Aleksandra Geršak Podbreznik.
bili obveščeni. Zato od predstavnikov občinske uprave v mesecu dni pričakujejo javno predstavitev, kako napreduje načrtovanje tretje razvojne osi skozi Laško.
Viadukti in turizem
Na javni obravnavi je Vindi-šar spomnil, da sta Direkcija RS za ceste in takratno ministrstvo za okolje in prostor leta 2009 predlagano traso že označila kot ekonomsko neupravičeno. Njena gradnja bi po prepričanju CIKL pome-
Aleksandra Geršak Podbreznik je pojasnila, da osnutek OPN z novimi prostorskimi smernicami omogoča krepitev turizma in gospodarstva ter gradnjo stanovanjskih objektov predvsem v Laškem in v Rimskih Toplicah ter zaokrožitev ostalih, že obstoječih naselij. Občani Laškega so v času priprave dokumentacije podali 456 pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Pozitivno je bilo ovrednotenih 242. Občani lahko svoje pobude na razgrnjene dokumente podajo še do 5. maja, OPN pa naj bi bil sprejet jeseni.
nila trajno degradacijo okolja. »Predlagana trasa posega v poseljeno območje. V laško dolino, kjer imamo že sedaj veliko infrastrukturnih objek-
»OPN v Strmci, Rečici in Debru predvideva takšne spremembe, da lahko nato le še vrišete tretjo razvojno os. A občani ne bomo dovolili, da nas občina žejne pripelje čez vodo,« je dejal Franc Vindišar.
tov, dodatna tranzitna cesta po našem mnenju nikakor ne sodi,« je dejal Vindišar. Poleg tega so občani povzdignili glas, da hitra cesta s tuneli in viadukti ne more prispevati k nadaljnjemu turističnemu razvoju občine, kar je eden izmed pomembnejših poudarkov osnutka OPN.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Podpora obvoznici
LUČE - Občani so na svetovalnem referendumu izrekli precejšnjo podporo gradnji načrtovane obvoznice z zagotavljanjem poplavne varnosti.
Svetovalnega referenduma se je udeležilo približno 54 odstotkov od 1.300 volilnih upravičencev. Podporo projektu je izreklo več kot 92 odstotkov vseh, ki so se udeležili referenduma. V Združenju za trajnostni razvoj Luč, ki nasprotuje gradnji obvoznice, so volivce pozvali k bojkotu referenduma, saj je bil po njihovem mnenju izid že vnaprej znan. Vendar zdaj velja, da so občani izrekli podporo gradnji obvoznice. Zato bodo na naslednji seji občinskega sveta svetniki pozvali investitorja, naj na osnovi referendumskih rezultatov čimprej nadaljuje gradnjo obvoznice in s tem poskrbi tudi za proti-poplavno zaščito Luč. Znano je namreč, da država nima potrebnega denarja, vendar v Lučah vseeno pričakujejo, da se bo gradnja začela.	US
NA KRATKO
Turistične informacije na dlani
ROGATEC - Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec po novem ponuja mobilno aplikacijo Visit Rogatec (Obišči Rogatec), ki v vsakem trenutku dneva omogoča pregled dogodkov in doživetij v tem kraju z bogato kulturno in naravno dediščino.
Aplikacijo si lahko uporabniki brezplačno naložijo na pametni telefon in tako spremljajo turistično ponudbo v kraju, odpiralni čas in kontakte zavoda za kulturo, turizem in razvoj. Vsaka opisana zanimivost ima povezavo na zemljevid, ki uporabniku sporoči njeno lokacijo. Aplikacija trenutno deluje v slovenskem jeziku, v prihodnosti pa na zavodu načrtujejo njen prevod v angleščino, da bodo informacije bolje dostopne tudi tujcem. Dostopna je na večjih iskalnikih mobilnih aplikacij, v prihodnosti pa bo omogočala tudi spremljanje statistike uporabnikov in njihovo neposredno nagovarjanje s sporočili, z nagradnimi igrami in ugodnostmi.
TV
Premalo zanimanja
TABOR - Center za socialno delo Žalec je s svojimi občasnimi pisarnami prisoten po vsej Spodnji Savinjski dolini, tudi v Taboru. Ker med prebivalci te občine za pisarno na terenu ni bilo dovolj zanimanja, se je center odločil prilagoditi njeno delovanje.
Pisarna centra za socialno delo je bila do zdaj odprta ob pekih enkrat mesečno. V njej so lahko Taborčani urejali in oddajali vloge ter obvestila, ki se navezujejo na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pisarna bo do nadaljnjega odprta le še jutri (petek). Maja in junija, kot je sporočil center, ne bo več delovala. V primeru, da bodo Taborčani izrazili potrebo po ponovni vzpostavitvi pisarne na terenu, jo bo Center za socialno delo Žalec, kot je zagotovil, ponovno odprl.
ŠO
Več nepravilnega parkiranja
VOJNIK - V občinskem središču je precej vozil nepravilno parkiranih, težave se prav tako pojavljajo v središču Nove Cerkve. Redarji so lani izrekli bistveno več opozoril na kraju samem in izdali bistveno več plačilnih nalogov.
O tem je poročala na zadnji seji občinskega sveta vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Nataša Kos. »Izstopa parkiranje na pločnikih in prostorih, ki so namenjeni invalidom, ter na intervencijskih poteh,« je povedala Kosova med svojim poročilom o delu inšpektorata in redarstva v lanskem letu. V občini Vojnik so tako redarji lani izrekli 85 opozoril na kraju samem in izdali 26 plačilnih nalogov (leto prej 36 opozoril in 19 plačilnih nalogov). Redarji opažajo v občinskem središču največ prekrškov pri zdravstveni postaji in ob Celjski cesti, kjer je veliko lokalov.
BJ
Medeni večer
VITANJE - V okviru vitanjskega abonmaja so pripravili v soboto Večer medu in čebel. Prireditev je bila plod sodelovanja med Zavodom Ksevt, Čebelarskim društvom Slovenske Konjice in Mestnim kinom Metropol iz Celja.
Tako so v otroški delavnici izdelovali sveče in priponke v obliki čebel, pred vesoljskim centrom je bila degustacija in prodaja izdelkov čebelarske družine Žvikart. Zaradi premajhnega zanimanja je okrogla miza o čebelarstvu in apiterapiji odpadla, v stavbi Ksevta je bil zato le krajši pogovor na to temo. Prav tako so predvajali dokumentarni film Več kot med, ki opozarja na velik pomen čebel v naravi ter nevarnosti zaradi njihovega izginjanja. Zavod Ksevt pripravlja vitanjski prireditveni abonma zaradi povezovanja z lokalnim okoljem.
BJ
Zanimanje za nov dom
PODČETRTEK - V stavbi, kjer urejajo manjši dom starejših občanov, opravljajo zaključna gradbena dela. Končana naj bi bila do konca aprila, na uporabno dovoljenje računajo do konca maja, stanovalci naj bi se vselili konec junija ali v začetku julija.
Manjši dom starejših občanov, kjer bo lahko trinajst stanovalcev, bo deloval kot enota Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. V slednjem bodo zato lahko letos ukinili sobe s štirimi in petimi posteljami, ki jih bodo preuredili v največ dvo- in triposteljne. Nekateri stanovalci šmarskega doma, ki so s širšega območja Podčetrtka, se že zanimajo za bivanje v novem domu, prejeli so tudi nekaj drugih vlog. V šmarskem domu menijo, da bo za vselitev dovolj zanimanja, saj nudijo manjši domovi za starejše občane večjo kakovost življenja. Dom bo stal skupaj z opremo 480 tisoč evrov. Dela opravlja družba Adaptacije gradnje iz Ljubljane.
BJ
Bogastvo vsakega mesta so ljudje
V Celju leto Barbare Celjske - V ospredju dobitniki letošnjih najvišjih občinskih priznanj
Po zamisli Vladimire Skale sta Celjane skozi prireditev vodili mladi umetnici Ajda Kus v vlogi Barbare Celjske in Neža Strenčan v vlogi Veronike Deseniške. Kot gostje so nastopili glasbena skupina Carpe Diem in pianistka Mateja Urbanč - Hladnik ter violinistka Nataša Brina Zupančič v veliko presenečenje materi, dobitnici srebrnega grba Brini Zupančič, ter skavtje Steg 1 in 2 Celje, ki so tako pozdravili prav tako srebrno občinsko nagrajenko, najstarejšo celjsko skavtinjo Terezijo Jazbec.
Celjski župan Bojan Šrot z dobitniki letošnjih najvišjih občinskih priznanj - zadaj z leve Nuša Komplet Peperko, Miha Simoniti, Eva Javoršek, Sara Poteko in direktorica podjetja Vivapen Petra Melanšek, spredaj Marija Fras, dr. Zlata Felc, Terezija Jazbec in Brina Zupančič.
CELJE - Rdeča nit osrednje slovesnosti ob 11. aprilu, celjskem občinskem prazniku, je bil v petek zvečer spomin na 600-letnico kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico - prav ta izjemna ženska je bila tudi navdih mladim, ki so ustvarili 30 velikih panojskih poslikav letošnje galerije na prostem ob prazniku. »Bogastvo vsakega mesta so ljudje,« je Celjane nagovoril župan Bojan Šrot in ob tem čestital dobitnikom najvišjih občinskih priznanj.
Slovesnost ob prazniku mestne občine je namreč v prvi vrsti namenjena prav njim ali kot je poudaril župan Šrot: »Vsako leto ob bok izjemnim zgodovinskim osebnostim postavimo naše nagrajence. To so ljudje, ki se zavedajo, da je vsak uspeh sad trdega dela, znanja, inovativnosti in še česa. Ti predstavljajo največje bogastvo našega mesta, mu dajejo blišč in zagotavljajo raven kakovosti življenja.«
Zlati celjski grb je letos prejela dolgoletna glavna otroška zdravnica v celjski porodnišnici, ki je pomagala na noge postaviti tudi Visoko zdravstveno šolo v Celju, dr. Zlata Felc. Srebrne celjske grbe so prejeli Brina Zupančič, Terezija Jazbec in podjetje Vivapen, bronastega pa Marija Fras. Za odličnost v času študija so kristalne celjske grbe prejeli diplomantki Fakultete za varnostne vede v Ljubljani Eva Javoršek in Sara Poteko, Nuša Komplet Peperko, ki je ob študiju filozofije in literarne komparativistike na filozofski fakulteti s povprečno oceno več kot 9 zaključila tudi študij dramaturgije na Akademiji za glasbo, film, gledališče in televizijo, in kot edini moški med letošnjimi nagrajenci zdravnik Miha Simoniti.
Priložnost za pogled nazaj in naprej
Župan Šrot je v nagovoru Celjanom še dejal, da je 11. april vsako leto tudi dan, ko se v mestu zazrejo nazaj v zgodovino, ocenijo sedanjost in pogledajo tudi v prihodnost. »Mesto niso samo stavbe, ulice, tlaki in zidovi, ampak so predvsem ljudje tisti, ki mu dajejo dušo.« Kljub temu da živimo v težkih časih, Celju še vedno uspeva zagotavljati denar za naložbe, obnovo mesta, vrtcev, šol in komunalne infrastrukture, ob tem pa tudi za delovanje društev in pomoč občanom, ki so se znašli v stiski. Zato je Celje lahko zgled mnogim mestom doma in v tujini, je dejal in poudaril: »Je dinamično in odprto, mesto tisočerih obrazov, multikulturno mesto. Želimo, da v njem ne bi bilo prostora za rasne, verske, kulturne in še kakšne razlike. Le takšno mesto je lahko prijetno in uspešno in v takšnem mestu je vredno živeti.«
IVANA STAMEJCiC, foto: SHERPA
NA KRATKO
Zapleti z imenovanjem direktorja
GORNJI GRAD - Podjetje Komunala tudi po zadnji seji občinskega sveta ostaja brez direktorja, potreben pa bo nov javni razpis.
Gornjegrajsko komunalo kot vršilec dolžnosti vodi Zdenko Purnat, ki se je tudi prijavil na razpis za direktorja, vendar po opravljenih postopkih med svetniki ni dobil zadostne podpore. Na razpis sta se prijavila dva kandidata, poleg Purnata še Tina Gutman, ki je sicer zaposlena v občinski upravi, pristojna komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja pa jo je pozvala k dopolnitvi vloge. Po pregledu dokumentacije je komisija občinskemu svetu kot najbolj primernega kandidata za direktorja predlagala Purnata, ki pa na seji ni dobil večinske podpore. Zato bo potreben nov javni razpis, vendar pa se bo pri izbiri novega direktorja verjetno še zapletalo. Gutmanova je namreč komisijo zaradi nepravilno vodenega postopka javnega razpisa prijavila na več inštitucij, med drugim komisiji za preprečevanje korupcije, varuhu človekovih pravic in pristojnemu inšpektoratu.
US
V pomoč slepim
SLOVENSKE KONJICE - Na dobrodelnem »stand up« večeru, ki ga je pripravil domači lions klub, so zbrali tisoč evrov. Gost večera je bil eden od začetnikov slovenske »stand up« komike Vinko Šimek.
Šimek, ki je nastopil v kulturnem domu, je predstavil svoj pogled na slovensko novejše in starejše politično ter gospodarsko dogajanje. Po njegovem nastopu je lions klub pripravil pogostitev z dobrotami turistične kmetije Goršek, Leo
klub Konjice pa je poskrbel za njihovo prodajo za dobrodelni namen. Celoten izkupiček prireditve so lionsi namenili za nakup tehničnih pripomočkov za slepe in slabovidne.
BJ
»Živa zgodovina« spet do pozne jeseni
CELJE - V Zavodu Celeia Celje so minuli konec tedna po zimskem premoru ponovno uvedli vodene oglede Starega gradu v okviru programa predstavitve »žive zgodovine«.
Vodenja bodo ob sobotah in nedeljah vse do jeseni izvajali lokalni turistični vodniki, obiskovalcem Starega gradu pa jih ne bodo posebej zaračunavali, saj so že všteta v ceno dnevne vstopnine na grad. Spomnimo, da lahko Celjani letos ob predložitvi osebnega dokumenta ob nakupu prve dnevne
(V ENERGETIKA CELJE
vstopnice za obisk Starega gradu dobijo letno vstopnico in potem z njo na grajsko območje vstopajo brezplačno. Obisk z letno vstopnico ne bo mogoč v času prireditev, koncertov in drugih dogodkov, ki jih bodo poleti pripravljali na Starem gradu. V ta okvir prireditev seveda ni vključen program predstavitev »žive zgodovine«, ki ga za obiskovalce Starega gradu od spomladi do jeseni pripravljajo ob koncih tedna že vse od leta 2010.
IS
Rdeči križ z okrepitvami
ŽALEC - Konec marca sta začeli delovati kar dve krajevni organizaciji Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Žalec. Po desetih letih je ponovno oživela Krajevna organizacija Rdečega križa (KO RK) Liboje. Organizaciji Petrovče in Levec, ki sta prenehali delovati pred časom, sta po novem združeni.
Po razpadu libojskega krajevnega urada je dejavnost na tem območju prevzela griška krajevna organizacija. Ker ta zaradi velikega območja in čedalje več prosilcev po socialni pomoči ni mogla več zadovoljivo opravljati vseh nalog, so se odločili, da znova ustanovijo samostojno krajevno organizacijo. Predsednica KO RK Liboje je postala Albina Fijavž. Z novoustanovljenim odborom že načrtuje humanitarne akcije in različne oblike pomoči sokrajanom. Spo-dnjesavinjčani so si prizadevali ponovno vzpostaviti tudi delovanje levške in petrovške enote. Ker za oba urada niso uspeli najti dovolj prostovoljcev, so se v žalskem združenju odločili, da ustanovijo združeno krajevno organizacijo KO RK Petrovče-Levec. Predsednica Ksenija Volpe z odborom že išče nove prostovoljce in se zaveda, da jih zaradi težke socialne situacije čaka veliko dela.
ŠO
v	■	■ v ■ I	i
Goreče saje uničile dom
Brez strehe nad glavo ostala petčlanska družina Ločan iz Andraža nad Polzelo - Družina Kuder iz Galicije že v prenovljenem domu
Stanki in Simonu Ločanu z otroki Katjo, Tanjo in Jožkom iz Andraža nad Polzelo se je v nedeljo življenje obrnilo na glavo, ko sta v požaru ostala brez strehe nad glavo. (Foto: ŠO)
POLZELA, ŽALEC - Potem ko je konec lanskega leta, tik pred božično-no-voletnimi prazniki, požar v celoti uničil hišo družini v Galiciji, se je enaka nesreča zgodila v nedeljo popoldne Ločanovim iz Andraža nad Polzelo. Nekaj minut čez 15. uro je zagorelo ostrešje eno-stanovanjske hiše. Ogenj, ki ga je gasilo malo manj kot 50 članov okoliških prostovoljnih gasilskih društev, se je razširil še na ostale dele zgradbe. Petčlanska družina je tako v nekaj minutah ostala brez strehe nad glavo. Začasno prebivališče so ji zagotovili sosedje.
Družini Ločan iz zaselka Lovče se je v nedeljo popoldne življenje v trenutku obrnilo na glavo. »Požar je najprej opazil sosed, ki je takoj pritekel do nas in nam povedal, da nam gori hiša. Dveletni sin Jožek in žena Stanka sta spala, hčeri Katja in Tanja sta se igrali, sam pa sem delal v bližnji delavni-
ci,« se usodnega popoldneva spominja oče Simon Ločan, ki je dobre pol ure pred požarom zakuril v centralni peči. Požar so zanetile goreče saje, ki so iz pregretega dimnika padle na streho. Ločanovi so takoj, ko so ugotovili, da jim je začela goreti hiša, začeli gasiti in poskušali rešiti, kar se je dalo. Na pomoč so jim v nekaj minutah priskočili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Andraž, Polzela, Ločica, Gotovlje in Pesje. Vodja intervencije, poveljnik andraškega društva Uroš Za-bukovnik, je pojasnil, da so prve ekipe gasilcev prispele do požara v pičlih šestih minutah. »Ko smo se pripeljali do hiše, je ogenj zajel že vso streho. Nemudoma smo začeli gasiti tako zunaj kot znotraj zgradbe.«
Gradnja nove hiše najboljša rešitev
Hiša je popolnoma uničena in neprimerna za bivanje. Zgorelo je celotno ostrešje in
v nekaterih delih celo spodnji prostori. Ločanovim je hišo začasno odstopila soseda, sama pa se je preselila k svojcem. Lokalna skupnost se je že organizirala. V ponedeljek dopoldne so se v polzelski občini z županom sestali predstavniki tamkajšnjih humanitarnih organizacij in naredili načrt, kako bodo pomagali prizadeti družini z dvema šoloobveznima deklicama in s predšolskim dečkom. Ker je že sicer nekoliko starejša hiša skoraj v celoti uničena, so se dogovorili, da bi bila najboljša rešitev, da s skupnimi močmi Ločanovim pomagajo zgraditi novo. Obnova obstoječe zgradbe bi bila povsem negospodarna. Hiša ima namreč še vedno lesene plošče, ki so zdaj popolnoma premočene in uničene. »Rdeči križ in župnijska karitas sta nam že takoj po nesreči prinesla hrano in oblačila, za kar smo zelo hvaležni,« pravi Simon, ki upa, da jim bodo tudi v prihodnje priskočili na pomoč pri zagotavljanju gradbenega materiala. Tega bodo namreč pri obnovi in gradnji nove hiše še kako potrebovali.
Galičani naj bodo za zgled
Občudovanja vreden projekt je pred kratkim uspelo uresničiti Krajevni skupnosti Galicija in tamkajšnjim prebivalcem. S skupnimi močmi so v nekaj mesecih uspeli popolnoma obnoviti v požaru uničeno hišo družine Kuder. Poleg tega, da so ulili betonsko ploščo in sezidali vse oboke, so postavili tudi streho in vgradili centralno napeljavo. Prav tako so Kudrovim pomagali pri notranjem opremljanju. Vrednost
celotnih del znaša med 130 in 150 tisoč evri. Od tega je Spo-dnjesavinjčanom uspelo 65 tisoč evrov zbrati s prostovolj-
nimi prispevki, 30 tisoč evrov je povrnila zavarovalnica. Razlika se skriva v prostovoljnem delu sokrajanov, ki so prizadeti
družini nesebično priskočili na pomoč. Uradno odprtje hiše bo v soboto, 26. aprila.
ŠPELA OŽIR
Družini Kuder iz Galicije je konec lanskega leta požar v celoti uničil hišo. Lokalna skupnost ji je takoj priskočila na pomoč. V nekaj mesecih so v celoti prenovili hišo, v katero so se Kudrovi ponovno vselili. (Foto: KS Galicija)
NA KRATKO
Najboljši v poznavanju kmetijstva
BRASLOVČE - Ekipa Društva podeželske mladine Bra-slovče je v Mirni Peči na Dolenjskem na državnem kvizu Mladi in kmetijstvo osvojila prvo mesto.
Braslovčani Jana Hrušovar, Denis Vasle in Anja Rožič Plazovnik so med enajstimi ekipami iz vse Slovenije pokazali največ znanja pri odgovarjanju na vprašanja o neposredni prodaji, socialnem podjetništvu in čebelarstvu. Spodnjesavinjčani, ki so bili že pred tem najuspešnejši na regijskem kvizu na Grobelnem, bodo gostitelji državnega kviza prihodnje leto.
ŠO
Bencinska črpalka še letos
POLZELA - Svetniki so na zadnji seji v prvi obravnavi sprejeli občinski podrobni prostorski načrt, ki predvideva gradnjo bencinskega servisa na levi strani ceste Loči-ca-Polzela pred krožiščem proti tovarni nogavic.
Polzelani so si že dlje prizadevali, da bi v občini dobili bencinski servis. Sprva so načrtovali, da bi bil za trgovsko zgradbo in igriščem v središču Polzele, in sicer v neposredni bližini dolgo načrtovane obvoznice. Ker kot kaže te vsaj zaenkrat še ni na vidiku, so se odločili, da bencinsko črpalko umestijo na Breg, kjer bo relativno blizu avtoceste. Investitor
projekta bo občan Matej Jelen. Gradbena dela naj bi se začela takoj po pridobitvi vse ustrezne dokumentacije, bencinska črpala pa naj bi bila zgrajena že letos jeseni.
ŠO
Z novo predsednico
VRANSKO - Krajevna organizacija Rdečega križa (KO RD) Vransko je lani po enoletnem premoru ponovno začela delovati. Pred dvema letoma so jo po neuradnih informacijah razpustili zaradi nesoglasij s takratno sekretarko žalskega območnega združenja.
Vodenje vranskega Rdečega križa je lani začasno prevzel Vlado Rančigaj, sicer tudi predsednik tamkajšnjega upokojenskega društva. Dogovorili so se, da bo funkcijo opravljal do letošnjega občnega zbora. Pred dobrim tednom so za novo predsednico izvolili vzgojiteljico Bredo Čvan. Vranšanom se zdi izbira več kot primerna, saj si prizadevajo, da bi se znotraj krajevne organizacije Rdečega križa oblikoval tudi močan podmladek.
ŠO
Tudi ponoči med ljudmi
ŠENTJUR - Delo Policijske postaje Šentjur je lani zaznamovalo pomanjkanje kadrov, saj je postaja imela le 75 odstotkov zaposlenih glede na predvideno popolnitev delovnih mest. Na šentjurski policiji so v sklopu varčevalnih ukrepov lani sredi leta ukinili nočno dežurstvo.
Komandir šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič je pojasnil, da ukinitev nočnega dežurstva pomeni, da policist ni stal-
no prisoten v stavbi policijske postaje. Klice občanov sprejema operativno komunikacijski center, medtem ko je policist na terenu in tako varuje življenje in premoženje občanov. Petrič je splošno varnostno situacijo v občini preteklo leto ocenil kot primerljivo z leti prej. Največji porast je doživela gospodarska kriminaliteta, ki se je povečala za približno 50 odstotkov. Več je tudi tatvin in vlomnih tatvin. To pa po besedah komandirja močno vpliva na občutek varnosti med ljudmi.
TV
Dočakali pestrejšo trgovsko ponudbo
LAŠKO - Občani so bili več let obsojeni le na enega trgovskega ponudnika, nekoliko več izbire pa jim bo prinesla novozgrajena trgovina Spar v središču občine, ob železniški postaji.
Občina se je urejanja prostora pred osrednjim križiščem v Laškem, kjer je poleg majhnega parka imel prostor tudi turistično informacijski center, lotila s prodajo tega zemljišča najprimernejšemu trgovskemu ponudniku. Zemljišče je bilo deloma v lasti občine in deloma v lasti turističnega društva. Trgovino bi morali zgraditi do julija lani, vendar se je zapletlo zaradi pritožbe na gradbeno dovoljenje. Stroji so nato zabrneli šele konec lanskega leta, ko so na Trgu svobode porušili paviljon, kjer je bil več let turistično informacijski center, in za potrebe gradbišča zaprli brezplačno parkirišče. V naslednjih dneh naj bi dokončno podobo dobila še parkirišče in park. Investitor pa mora avtobusno postajo urediti do konca maja. Na laški občini so veseli, da naj bi odprtje nove trgovine prineslo zaposlitev za okoli 30 ljudi.
TV
10
KULTURA
Od homofobije do ksenofobije
Kiparka Bojana Križanec z novo razstavo Panphobia
Bojana Križanec bo jutri (petek) zvečer v celjski galeriji AQ v umetniški četrti odprla razstavo Panphobia. Izhodišče njenega zadnjega projekta so različne fobije, ki so vedno bolj prisotne v sodobni družbi.
Za kiparko Bojano Križanec je značilna izrazita družbena kritičnost, ki se vedno znova odraža v njenih kiparskih projektih. Tokrat se je lotila različnih strahov, ki jo pri ljudeh še posebej motijo. S kiparskimi deli simbolično ponazarja homofobijo oziroma strah pred istospolnostjo, obesofobijo oziroma strah pred debelostjo, farmako-fobijo oziroma strah pred zdravili, gamofobijo oziroma strah pred razmerji, ksenofo-bijo oziroma sovraštvo pred tujci in filafobijo oziroma strah pred zaljubljenostjo.
Tokrat še posebej družbeno kritična
Prebivalci manj razvitih delov sveta v želji po boljšem življenju zapuščajo svoje domovine in se selijo v razvitejše države. Nekateri Evropejci njihovega priseljevanja ne odobravajo. »Zavračajo jih na zelo krute načine. Razvitejše države nimajo slabe vesti, da so oropale njihova naravna bogastva in si prisvojile nji-
Kiparka Bojana Križanec najraje ustvarja v kamnu, blizu sta ji tudi materiala, kot sta keramika in glina.
hov dobiček,« pravi avtorica razstave, ki ksenofobijo ponazarja s košem. Napolnila ga bo s testom, ki bo vzhajalo
Homofobijo oziroma nestrpnost do istospolno usmerjenih je Bojana Križanec prikazala z vrvmi za obešanje. Z vozloma je poustvarila grafični simbol za moški spol.
in prestopilo robove posode ter se nenadzorovano širilo. Kiparka bo na ta način prikazala, kako si nekateri želijo vse tujce »zapreti v koš«, a jim to nikakor ne uspe. Ho-mofobijo prikazuje z vrvjo, iz katere je naredila vozel za obešanje. Na razstavi ga bo postavila v položaj, podoben simbolu za moški spol. S tem želi opozoriti na kršenje človekovih pravic. V nekaterih državah po svetu je namreč istospolnost še vedno kaznovana s smrtjo.
Poleg kiparstva tudi performansi in inštalacije
Bojana Križanec je v prvi vrsti kiparka, a to še ne pomeni, da se ne ukvarja tudi z
Gamofobijo oziroma strah pred razmerji in navezanostjo predstavlja z ogromnim prstanom, na katerem je izklesan napis I-DO-N'T.
ostalimi umetniškimi oblikami, kot so performansi in inštalacije. Pred leti je na celjski mestni tržnici uprizorila zanimiv performans, imenovan Prepovedan sad. Križančeva je lepo urejena mimoidočim delila brezplačna jabolka, za katera je trdila, da so biološko pridelana. »Nihče ni vprašal, ali je to res. Jabolka so brez besed vzeli. Prepričali sta jih že zgolj dejstvi, da jih je delila ženska in da so bila brezplačna. Simbolizirala sem svetopisemsko Evo, ki je z drevesa odtrgala prepovedan sad. Ženska naj bi bila kriva za vse težave v sodobnem svetu,« pravi Kri-žančeva, ki je lani pripravila oziroma sodelovala na kar nekaj odmevnih razstavah. Prva izmed njih je bila razstava Akt, pornografija, umetnost kič v Galeriji Velenje. Na njej so razstavljali avtorji, ki so jih izbrali likovni kritiki. Celjska kiparka je na ogled postavila kip, imenovan Koline, prikazoval pa je moškega v kočljivem položaju s prašičem. V galeriji v Kanalu na Soči je bila na ogled razstava Keramika je ženskega spola, del širšega ciklusa Umetnost je ženskega spola. Trenutno pripravlja razstavo v podjetju Marmor v Hotavljah, pri čemer še posebej uživa, saj ima priložnost ustvarjati v svojem najljubšem materialu, kamnu.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Priznanje za velenjsko glasbeno pedagoginjo
Zveza slovenskih glasbenih šol je pred dnevi podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča za dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju glasbene vzgoje in izobraževanja. Med dobitniki je tudi profesorica klavirja in dolgoletna zborovodkinja otroškega pevskega zbora v velenjski glasbeni šoli Manja Gošnik Vovk.
Manja Gošnik Vovk se je po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani zaposlila v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Vzporedno s poučevanjem klavirja je kmalu začela voditi otroški pevski zbor. Intenzivno delovanje na zborovskem področju jo je spodbudilo k študiju glasbene pedagogike. Poleg dveh otroških pevskih zborov od leta 2007 vodi tudi Ženski pevski zbor društva upokojencev Velenje. Prav tako je aktivna pevka in korepetitorka v Šaleškem akademskem pevskem zboru. Ob aktivnem delu s pianisti in pevskimi zasedbami je uradna strokovna ocenjevalka območnih revij pevskih zborov in žirantka na regijskih tekmovanjih pianistov. Vodi seminarje in pevske delavnice ter piše članke za strokovne revije.
ŠO
NA KRATKO
Revija šolskih zborov
REČICA OB SAVINJI - Mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in rečiška osnova šola sta pripravili medobčinsko srečanje osnovnošolskih pevskih zborov.
Na 55. cicidoju so se občinstvu predstavili pevski zbori zgornjesavinjskih osnovnih šol in podružnic. Skupno je zapelo več kot 450 pevcev in pevk v 16 pevskih skupinah. Prisluhnila jim je strokovna spremljevalka Majda Hauptman, ki je omenila, da so nastopajoči zelo dobro opravili svojo predstavitev.
US
Zbirke tudi za gibalno in senzorno ovirane
VELENJE - Na Velenjskem gradu so v začetku tedna predstavili nove pridobitve in nadgradnje stalnih zbirk Muzeja Velenje in Galerije Velenje, ki so primerno urejene za gibalno in senzorno ovirane.
Mestna občina Velenje je v okviru projekta Clear izdelala tipni katalog stalnih razstav na gradu, kupila nekaj teleskopskih klančin, ki bodo gibalno oviranim olajšale premagovanje arhitekturnih ovir po gradu, izdelani so bili štirje tipni diagrami, na katerih so predstavljene razvojne faze gradu in razvojne faze mesta Velenje ter še mnogo več. S projektom Clear želijo prav tako spodbuditi zavedanje, da se s povečanjem dostopnosti do kulturnih objektov in vsebin za vse odpirajo nove tržne niše.
RP
Knjige, naš zaklad
ŠMARTNO OB PAKI - Mladinski center je v tem tednu v hiši mladih organiziral Bukvarnico, kjer je zbiral in izmenjeval knjige.
Zaposleni v mladinskem centru so društva, klube in posameznike pozvali, da v Bukvarnico prinesejo otroške knjižice, knjige, zbornike in učbenike, ki jih ne potrebujejo več oziroma bi jih želeli podariti. Hkrati omogočajo zamenjavo med zbranim gradivom. Akcija se bo končala jutri, zbrane knjige pa bodo podarili Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki in domu za starejše občane.
RP
Predstavljajo steklo
KOZJE - Na gradu Podsreda so v soboto odprli razstavo steklenih umetniških izdelkov z naslovom Ars vitraria. Svoje izdelke razstavljata Natalija Kukec in Aleksander Sušnik.
Kukčeva predstavlja nakit iz stekla, ki je na temo štirih letnih časov in z morskimi motivi, Sušnik razstavlja svoje svinčene vitraže in namizno luč v tiffany tehniki. Oba sta člana Društva steklarjev Slovenije, ki ima sedež na Bučah na Kozjanskem. V okviru otvoritve razstave je bila na grajskem dvorišču steklarska delavnica, kjer so prikazali steklarske veščine graverja, oblikovalec stekla na odprtem ognju in brusilec stekla. Razstava Ars vitraria bo na ogled do konca junija. Pripravili so jo v sodelovanju med zavodom Kozjanski park in društvom steklarjev.
BJ
Otroci so igrali
ZREČE - Otroška gledališka skupina KUD Vladka Mo-horiča Zreče je prejšnji teden predstavila na odru kulturnega doma mladinsko dramsko besedilo Brez. Delo avtorice Janje Vidmar opozarja na probleme najstnikov v današnjem času.
Glavni lik je Simon. Že njegov oče sedi v zaporu in tudi sin živi navzkriž z zakonskimi normami. Tako ropa in ukradeno blago prodaja, česar njegova simpatija Lejla ne odobrava. Otroška gledališka skupina iz Zreč, ki je to dramsko besedilo uprizorila, obstaja že tri desetletja in je doslej uprizarjala le pravljična dela. Dramsko besedilo Brez je tako njeno prvo mladinsko delo. V tokratni predstavi nastopajo učenci osmih in devetih razredov osnovne šole, njihova mentorja sta učiteljica Barbara Potnik in Zdravko Ivačič, predsednik KUD Vladka Mohoriča Zreče.
BJ
KULTURA
11
Vodile so jih želje
Celjski plesalci sodobnega plesa na Opusu 1 do vrste priznanj
Pretekli konec tedna je bilo v ljubljanskem Centru kulture Španski borci že 22. tekmovanje v sodobnem plesu, imenovano Opus 1 - plesne miniature. Namenjeno je mladi generaciji plesalcev sodobnega plesa in spodbujanju njihovega samostojnega ustvarjanja. Vsako leto plesalci, ki tekmujejo v štirih različnih starostnih skupinah, ustvarjajo na drugo temo. Letošnja rdeča nit plesnih miniatur je bila želja.
Komisija je ocenila vse na- Tudi letos so se zelo dobro Celje kot Harlekina - društva stope in podelila zlata, sre- odrezali plesalci s Celjskega. za umetnost plesa in Plesne-brna in bronasta priznanja. Tako plesalci Plesnega forum ga teatra Igen so se v knežje
Osrednji obraz Harlekina je mentorica Ana Vovk Pezdir. Njenim plesalkam je na letošnjem Opusu uspelo osvojiti tri zlate in eno srebrno priznanje. Na fotografiji je skupaj s povezovalcem programa Danijelom Petkovicem in plesalkama Nežo in Najo.
Plesalke Plesnega foruma Celje so se tudi letos vrnile iz Ljubljane z vrsto priznanj. Osvojile so štiri zlate, štiri srebrne in dve bronasti priznanji. Na fotografiji je Iza Teršek, ki si je priplesala zlato priznanje.
Hanni Rotar iz Plesnega teatra Igen je na lanskem Opusu (nastop na fotografiji) uspelo priplesati zlato priznanje. Letos je osvojila srebrnega.
mesto vrnili s kar nekaj priznanji. Tisti najboljši iz skupine B (rojeni 1996-1999) in C (rojeni 1990-1995) se bodo junija v Celju imeli pravico pomeriti še na mednarodnem delu tega vedno bolj priljubljenega plesnega tekmovanja. Najboljši plesalci kategorij A1 (rojeni 2003-2005) in A2 (rojeni 2000-2002) bodo nastopili na državnem tekmovanju v Ljubljani.
Spodbujajo ustvarjalnost
Plesalci Plesnega foruma Celje so si priplesali dve zlati
Mohorski večer o Celjanih, Turkih in še čem
Od Osmanov do Celjanov se imenuje najnovejša knjiga priznanega slovenskega zgodovinarja prof. dr. Ignacija Vojeta, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi ob njegovi 88-letnici. Še vedno ustvarjalen avtor in urednica Tadeja Petrovčič Jerina sta jo predstavila pred tednom na Mohor-skem večeru v Celju.
V knjigi je Ignacij Voje, velik poznavalec zgodovine jugovzhodne Evrope od 6. do 18. stoletja, še zlasti starodavnega Dubrovnika, zbral kratke poljudno napisane zgodovinske zgodbe. Z njimi je želel svoje bogato znanje o zgodovini, ki jo je dolga leta predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a tudi o geografiji in umetnostni zgodovini, ki sta ga vselej privlačili, na preprost način širiti tudi med povprečnimi bralci. Gre za vsebine, ki se dotikajo tudi današnjih dni ali pa jih morda s poznavanjem nastanka bolje razumemo. Tekste bi lahko razdelili v več sklopov, saj zajemajo tako ustno izročilo, povezano s turškimi vpadi, kot zanimive zgodbe iz preteklosti naših krajev in širšega Balkana. Vmes so popotni zapiski s potovanj po teh deželah in zapisi o njihovi ume-tnostnozgodovinski dediščini,
Tadeja Petrovčič Jerina, dr. Ignacij Voje in Matija Remše, nekdanji urednik Mohorjevega koledarja, ki je med drugim zaslužen za dolgoletno sodelovanje avtorja z založbo.
ki jo prebivalci precej bolje poznajo, cenijo in predstavljajo drugim kot mi. S spominskimi zapisi seže Voje med drugim tudi v čas po drugi svetovni vojni, ko je s prijateljema skoraj z detektivsko akcijo rešil arhivsko gradivo Mohorjeve družbe z avstrijske Koroške.
Med besedili, ki se na zanimiv način dotikajo naših
krajev, je tisto o naključno odkritih dokumentih o romanju grofa Ulrika v špansko Kompostelo, kar je bilo verjetno dejanje kesanja po smrti Veronike, hkrati pa povezano s političnimi in z ozemeljskimi cilji Celjskih. Na naše območje pa se navezuje tudi zgodba iz družinske kronike avtorja o tem, kako je njegov
priznanji v kategoriji A1, po eno zlato v kategorijah A2 in B ter v kategoriji C srebrno. V kategoriji A1 sta zlati priznanji prejeli Iza Teršek in Sara Praznik ter srebrno Zala Vrečer. V kategoriji A2 so se srebrnih priznanj veselili Zala Gazvoda in Ana Kukovičič ter zlatega Pia Jelena Džakulin. V B-kate-goriji je zlato dobila Tamara Macuh in srebrno Jona Veber. V skupini C si je srebro priplesala Kaja Vaj-detič in bron Lia Hofman. »Veseli nas, da smo vsa ta leta, odkar Opus obstaja, v samem vrhu. V plesnem forumu v prvi vrsti gojimo ustvarjalnost. Ogromno se posvečamo razvoju mladih plesalcev,« je ponosna vodja plesnega foruma Goga Ste-fanovič Erjavec.
Navdušili že najmlajši
Odlično so se odrezale tudi plesalke Harlekina, ki so tek-
movale v skupinah A2 in B. V skupini A2 sta s svojo avtorsko plesno miniaturo tekmovali Naja Podbrežnik in Neža Čuvan. Priplesali sta si zlato priznanje. Za skupino B so iz celjskega Harlekina tekmovale plesalke štirih miniatur. Špela Jezovšek in Medeia Pilih Bo-gme sta prejeli zlati priznanji. Violinski trio, kjer je prvo violino v živo igrala Eva Vrečko, plesali pa sta (tudi violinistki) Danijela Preskar in Špela Jezovšek, je z naslovom Virus nevztrajnosti prejel srebrno priznanje. Nina Kovačic si je priplesala bronastega.
Iz Plesnega teatra Igen so tekmovali trije plesalci. Vsi so se pomerili v kategoriji B. Dvojčka Ana in Tilen Ter-žan sta si z miniaturo Ti in jaz je enako jaz in ti priple-sala srebrno priznanje. Prav tako se je srebrnega priznanja veselila Hanna Rotar za nastop, ki ga je poimenovala Želim si želeti.
ŠPELA OŽIR
stric Anton Šebat, dvanajst let duhovnik na Žusmu, skrbno pisal župnijsko kroniko in bil sicer zaslužen za napredek kraja. Njegov delo je kasneje utonilo v pozabo, je pa lahko vir tudi za domačine, ki se trudijo oživljati kraj v turističnem smislu, je poudaril dr. Voje.
TC
PRILOGA
Kraj, ki izgublja in pridobiva
Lurška jama: od odlagališča odpadkov do turistične znamenitosti
Od javnega smetišča do turistične privlačnosti. Lurška jama, ki je v bistvu spodmol, privablja tako izletnike V znameniti zagorski romarski cerkvi so odkrili freske. Kaj se bo še kot obiskovalce prireditev.	prikazalo?
Iz Zagorja pri Lesičnem, krajevne skupnosti sredi kozjanskega raja, se mladi žal še vedno izseljujejo. Kraj, ki je dolgo samo izgubljal, zadnje čase veliko pridobiva, saj bo med drugim kmalu dobro poskrbljeno za okoliške ceste in vodovod. V Zagorju, ki je upoštevan romarski kraj, se je nekoč trlo romarjev od blizu in daleč, danes je v kraju vse več izletnikov.
Na območju zagorske župnije, ki ima podobne meje kot krajevna skupnost, so leta 1911 našteli 571 duš, danes ima krajevna skupnost le še 281 prebivalcev. Mladi stalno odhajajo, tu in tam se vrne domov kakšen upokojenec, prebivalstvo se nasploh stara. Celo družina iz Velike Britanije se je naselila blizu Zagorja, vendar na območju šentjurske občine. Pred petimi leti se je iz Ljubljane vrnil domov Daniel Zalokar, ki je kot geodet našel službo v Sevnici in je kmalu postal predsednik Krajevne skupnosti Zagorje pri Lesičnem. Prav tako je predsednik Kulturnega društva Zagorje, ki pripravlja odmevne prireditve.
Krajani Zagorja, Topolovega in Bistrice, treh vasi v krajevni skupnosti, živijo predvsem od služb in ne od kmetovanja. Kmetije so majhne, zemlja je hribovita in razdrobljena, tiste kmetovalce, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom, bi lahko preštel na prste. V kraju med Lesičnim in Šentvidom pri Planini je zadnje desetletje vseeno mogoče čutiti, da se prebuja na novo.
Zagorjani in Zagorci
Kljub temu da je Zagorje odročno, ima kulturni spome-
nik državnega pomena. To je daleč znana romarska cerkev zagorske Matere božje, ki naj bi jo po legendi postavil grof Attems v zahvalo za rešitev iz turškega ujetništva.
Vse do danes ostajata kot glavni tako imenovano zagorsko in leskovško romanje. Zanimivo je, da se zagorsko romanje, ki je na nedeljo pred binkoštmi, ne imenuje po vasi Zagorje, ampak po romarjih iz Hrvaškega Zagorja. Ti so vedno prihajali množično zato, ker naj bi jih Marija rešila kuge. »Danes je to bolj lokalno romanje, prihajajo ljudje iz bližnje okolice,« opa-
ža predsednik krajevne skupnosti. Drugo veliko romanje je avgusta, tako imenovano leskovško romanje, imenovano po Leskovcu pri Krškem, kjer so se v starih časih zaobljubili zaradi suše. Nekoč so imeli v Zagorju celo svojega župnika, danes je tam upravitelj župnik s Pilštanja Jože Hribernik.
Jama, ki
pravzaprav to ni
V kraju so v zadnjem obdobju celo poskrbeli za novo turistično znamenitost Kozjanskega, ki je nastala iz dolgoletnega smetišča. Nova
znamenitost Zagorja pri Le-sičnem je Lurška jama, ki je zgodba zase. »Ta počasi postaja zgodba o uspehu, vsako leto prihaja več obiskovalcev,« je zadovoljen predsednik krajevne skupnosti. Za prihodnje tedne sta posebej napovedana dva avtobusa izletnikov, med njimi skupina Karitasovih prostovoljcev iz Ljubljane.
In Lurška jama v bistvu sploh ni jama! Gre za devetnajst metrov visok spodmol nedaleč od romarske cerkve, kjer je od nekdaj izvir vode, ki naj bi bila zdravilna za oči. Ljudje so zato tja romali, leta 1921 so celo postavili oltar s kipom Lurške Marije in deklice Bernard-ke, ki jo je videla. Zaradi sporov je škof tamkajšnje maše prepovedal, jama pa je dolga desetletja samevala in služila predvsem kot lokalno smetišče za kosovne odpadke.
Dober začetek
Nato so jamo na pobudo župana Kozjega Andreja Kocmana očistili in pred desetletjem tam krstili prvega novorojenčka, pozneje je kulturno društvo uprizorilo božično igro z živimi jaslicami. Predstava je bila zelo obiskana, zato so predlani uprizorili še eno božično igro, ki si jo je ogledalo več sto obiskovalcev. Piko na i so dodali v zavodu Kozjan-
Mladi se še vedno izseljujejo. Predsednik KS Zagorje, Daniel Zalokar, se je pred nekaj leti iz Ljubljane vrnil.
ski park, kjer so uspeli na razpisu za ureditev poho-dniške Marijine romarske poti skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, ki poteka skozi Zagorje. V Lurški jami so tako pridobili še razsvetljavo, uredili so odvodnjavanje, obnovili izvir zdravilne vode in oltar, postavili nabožne kipe ter uredili krožno pot okoli jame.
Po zaslugi kulturnega društva je v jami vsako leto vsaj po ena večja prireditev. Lurška jama služi prav tako za zasebna slavja, saj sta se tam lani domačina poročila, krstili so že tri otroke. »Začetek je dober, upamo, da se
bo turizem še bolj razvil,« upa Daniel Zalokar, ki pripisuje uspeh Lurške jame pisanju v medijih. »Manjka predvsem točka, kjer bi se obiskovalci lahko ustavili in se okrepčali,« je manj zadovoljen.
Obnova vodovoda in ceste
V Zagorju je občina pred nekaj leti celovito obnovila dom krajanov, ki služi za potrebe krajevne skupnosti, društev in krajanov za njihova zasebna praznovanja. Poleg kulturnega društva deluje v kraju tudi športno, imajo tudi krajevno organizacijo Rdečega križa, organizirani so konjeniki, precej Zagorjanov je vključenih v gasilsko društvo Lesično-Pilštanj-Zagorje, ki ima sedež v Lesičnem. V krajevni skupnosti Zagorje so veseli dveh zelo velikih naložb, povezanih s sofinanciranjem Evropske unije. Tako vse od izvira v Zagorju do Pilštanja menjujejo vodovodne cevi iz azbesta z novimi. Obnavljajo pa tudi več cest, vključno z glavno cesto iz Lesičnega. Letos nameravajo urediti dodatni vodovod za potrebe Bistrice, obnovili pa naj bi tudi streho na prazni stavbi v občinski lasti, kjer bo po novem sedež krajevnega Rdečega križa.
BRANE JERANKO Foto: BJ
KOZJE PRAZNUJE
13
Kmetija z mlečnimi izdelki
Mlada magistrica znanosti se je na domači kmetiji lotila dopolnilne dejavnosti - Nadaljevanje družinske zgodbe
Katja Sinkovič od avgusta lani na domači kmetiji izdeluje različne mlečne izdelke.
»Odločila sem se, da družinsko tradicijo pridelave mleka nadaljujem in jo nadgradim z dodano vrednostjo, z novo vsebino in novim smislom,« pojasnjuje svojo odločitev za vzpostavitev lastnega živilskopre-delovalnega obrata Katja Sinkovič z Buč na Kozjanskem. Sirarno Kmetije Sin-kovič, ki se je z različnimi mlečnimi izdelki hitro uveljavila, je odprla avgusta.
Napredna sta bila že njena starša, ki sta prevzela kmetijo od očetovih staršev pred več kot štirimi desetletji. Kmalu sta zgradila nov hlev za trideset glav živine, kar je bilo za tiste čase kar veliko. To so bili časi, ko so imeli kmetovalci v hlevu ponavadi kakšnih pet govedi ali še manj. Sinkovičeva starša sta se takoj odločila za intenzivnejšo mlečno proizvodnjo, to je več oddanega mleka. Na kmetiji pridelajo danes približno 110 tisoč litrov mleka letno, ki ga večinoma oddajajo mlekarni v Arji vasi. V zadnjem času del pridelanega mleka zadržijo doma za potrebe lastne predelave v mlečne izdelke.
Po študiju domov
Sinkovičeva kmetija je srednje velika, ima dobrih deset hektarjev zemlje in okoli trideset glav živine. Na kmetiji med kozjanskimi griči imajo tudi nekaj vinograda in gozda. Pri hiši so imeli tri hčere, dve sta si ustvarili družino v okoliških krajih in se zelo radi vračata domov, kjer pri delu pomagata. Katja Sinko-vič si je ustvarila družino na domači kmetiji, kjer je posta-
la z izdelovanjem mlečnih izdelkov nosilka dopolnilne dejavnosti.
Najprej je študirala v Ljubljani na fakulteti za upravo, kjer je postala diplomirana upravna organizatorka. Študij je nadaljevala in opravila magisterij za področje davčnega inšpekcijskega nadzora. Široko znanje ji danes koristi, saj morajo kmetovalci na današnjih kmetijah obvladati vse od poznavanja podjetništva do trženja in administracije. »Med študijem me ni niti enkrat zamikalo, da bi ostala v Ljubljani,« se spominja študentskega obdobja. Pravi, da se je
kot študentka odpeljala z najbližje postaje Imeno z zadnjim mogočim vlakom in se iz prestolnice vrnila s prvim mogočim vlakom.
Prosta delovna mesta so na Kozjanskem skoraj kot zadetek na loteriji, od njene generacije so našli zaposlitev doma le redki. Posamezniki se s Kozjanskega dnevno vozijo v službo celo do Ljubljane, vendar si mlade mamice tega ne morejo privoščiti. Katja Sinkovič je nekaj let delala kot predavateljica v programih neformalnega izobraževanja v Rogaški Slatini, vendar to zanjo ni bil zadosten izziv. »Hotela sem nekaj več, ohraniti
našo družinsko zgodbo,« je bila odločena. »In verjamem, da sem se prav odločila,« je prepričana.
Zahtevni pogoji
Takšna zaposlitev seveda ni ravno preprosta. Katja Sinkovič se je najprej udeležila tečaja predelave mleka, ki ga je pripravila kmetijska svetovalna služba, letos je bila še na tečaju predelave mleka s poudarkom na novih trendih v mlekarstvu, ki ga je organiziral izobraževalni center v Naklem. Veliko se je naučila še sama, brez tega seveda ne gre. Od začetka ji je bila v veliko oporo sestra, ki je specialistka za predela-
vo mesa za območje celotne Slovenije, saj jo je spodbujala k dodani vrednosti na domači kmetiji.
Marsikdo bi se še lotil tega, česar se je Katja Sinkovič, vendar so pogoji izredno zahtevni. Poleg prostora je treba še marsikaj, predvsem veliko znanja in volje. Tega ima, zato je bila odločitev precej lažja. Za predelavo mleka je morala med drugim nabaviti opremo, kar je bil velik zalogaj, vendar so ji bili v pomoč starši in deloma lokalna skupnost.
Brez gensko
spremenjenih
organizmov
Tako v domači sirarni izdeluje probiotične sadne in navadne jogurte, sladko in kislo skuto, mlade sire in različne skutne namaze ter ustekleniči sveže mleko. Mlečne izdelke pod imenom Kmetija Sinkovič prodajajo na domači kmetiji, kjer je ob prometni cesti obvestilna tabla, zato se marsikdo oglasi. Prav tako jih prodaja v pekarni v Podčetrtku. Na Sinkovi-čevi kmetiji imajo zadostno količino mleka, zato bi lahko prodajali mlečne izdelke še
v večjih mestih, kjer bi bilo zanimanje toliko večje. To je seveda povezano s številnimi dodatnimi postopki, zato izdelovalka tega zaenkrat še ne načrtuje.
Odločilnega pomena je seveda kakovost. Za navadni jogurt je na lanskem državnem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela zlato priznanje, letos se tekmovanja namerava znova udeležiti. Takšna priznanja so za izdelovalca mlečnih izdelkov seveda še posebej pomembna. Za kakovost mlečnih izdelkov je velikega pomena prehrana krav, kar imata na skrbi predvsem starša. »Brez njunega pridnega dela, znanja in izkušenj bi bila odločitev za to dejavnost veliko težja,« ju je pohvalila hči. Veliko pomenita tudi certifikat in nadzor inštituta za kontrolo in certifikacijo, ki potrjujeta, da so vsi izdelki brez gensko spremenjenih organizmov. To pomeni, da je celotna veriga od pridelave krme in prehrane krav do izdelave mlečnih izdelkov nadzorovana.
BRANE JERANKO Foto: BJ
V sklopu dopolnilne dejavnosti imajo na Sinkovičevi kmetiji na Bučah registrirano še dejavnost izobraževanja na kmetiji. Sinkovičevi tako lahko sprejemajo na ogled kmetije skupine ljudi, ki jim lahko predstavijo življenje in delo kmetije ter okolico. Prav tako jim lahko predstavijo delo v obratu sirarne ter izvajajo izobraževalne tečaje.
Toča pobelila ceste in travnike
ŠENTJUR - Občane je minuli torek okrog 10. ure presenetil močan naliv s točo, ki je bila velika približno kot lešniki. Čeprav se zdi toča nekoliko nenavaden vremenski pojav za sredino aprila, so na Agenciji republike Slovenije za okolje (Arso) povedali, da se lahko popolnoma vsaki spomladanski nevihti pridruži kakšno ledeno zrno.
Meteorolog Brane Gregorčič iz Arsa je pojasnili, da toče v torek drugod po Sloveniji niso zaznali. Radarska slika je žarišče pokazala le na območju Šentjurja. »Debelina toče, ki nastaja aprila, je ponavadi bistveno manjša od poletnih toč, ki nastajajo v bolj pregretem ozračju. Nevihte s sodro smo ponekod beležili tudi ob prehodu hladne fronte v ponedeljek zvečer in v noči na torek. Je pa v višinah nad nami tako hladna zračna masa, da pride do hitrega razvoja kopaste oblačnosti,« je dejal Gregorčič.
Del območja, kjer je tokrat presenetila toča, si je ogledala specialistka za varstvo rastlin na celjski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije Iris Škerbot. Toča ni prizadejala večje škode kmetijskim rastlinam, je ocenila. »Sadno drevje in trta še nista tako razvita, da bi jima toča škodila, poljščine še niso prišle na pla-no. Na udaru so bile predvsem bolj razvite vrtnine, vendar se je toča k sreči hitro stopila,« je dejala. Posebni varstveni ukrepi po njenih besedah niso potrebni.
TV
Foto: MARJETA ROMIH
NA KRATKO
Spomini na Turčijo
ŠTORE - Turistično društvo, ki pripravlja med drugim potopisna predavanja, je v petek poskrbelo za predstavitev Turčije.
Zanimivo državo je v besedi in sliki predstavila Vlasta Vr-bančič iz Petrovč, ki si je ogledala različne kraje države - od Istanbula, Ankare in Burse do Konye in Kapadokije, kjer so nekoč nekateri domačini bivali v votlinah v skalovju. Na koncu predavanja je sledila še pokušina čaja, ki je v Turčiji veliko bolj priljubljen kot »turška kava« in tudi pri nas razmeroma pogoste baklave.
V	okviru potopisnih predavanj turističnega društva je novembra Jožica Videc predstavila Skandinavijo, v zadnjem obdobju je turistično društvo poskrbelo še za predstavitve vzhodne obale ZDA, južne Moravske, jadranja, Šrilanke, Namibije in še nekaterih drugih držav.	BJ
V ospredju je bil vrtec
DOBRNA - Po zaključnem računu proračuna, ki ga je občinski svet sprejel v ponedeljek, je imela občina lani 2,2 milijona evrov prihodkov in 2,4 milijona evrov odhodkov. Razliko predstavljajo neporabljena sredstva iz preteklih let.
Občina je lani namenila za naložbe 41 odstotkov proračuna, med njimi je bila v ospredju gradnja novega vrtca. Uporabljati so ga začeli pred kratkim. Zanj je občina lani najela 375 tisoč evrov posojila, za obroke posojil za pet različnih naložb iz preteklih let je lani odplačala 123 tisoč evrov. Med različnimi manjšimi naložbami je občina lani odkupila zemljišča za širitev ceste Dobrna-Gutenek in poskrbela za investicijsko vzdrževanje vodovodov.	BJ
Dolžniki ostajajo
PREBOLD - Osnovna šola se že dlje sooča z neplačniki. Za zadnjih pet let ji 25 dolžnikov dolguje približno 30 tisoč evrov.
V	prvi vrsti gre za družine, ki nimajo ne imetja ne prihodkov. Osnova šola od njih ne more izterjati sredstev niti z izvršbami. Preboldčani skladno z zakonodajo po petih letih dolg preprosto odpišejo. Ravnatelja Otona Račečiča skrbi, da se starši, ki imajo po več otrok, ne soočajo zgolj z dolgovi, temveč tudi z vedno večjo socialno in osebnostno krizo, zato je problem neplačnikov treba obravnavati večplastno.	ŠO
Bliže podjetnikom
V žalski občini si župan Janko Kos in s podjetništvom povezane občinske strukture že ves mandat prizadevajo za čim tesnejšo povezavo z gospodarstvom. Zavedajo se, da so gospodarski razvoj, rast in nova delovna mesta v tesni povezavi s prijaznejšim okoljem za podjetnike. Tokrat so se ustavili v dveh uspešnih podjetjih: Hidru in Sicu.
Zaposlujejo tudi invalide
Podjetje Sico se že 20 let ukvarja s predelavo kovin, lani pa je začelo tudi izdelovati gotove izdelke. Je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. Dela tudi za avstrijska, hrvaška, nemška in švicarska podjetja. Leta 1999 je bil Sico
prvič uvrščen na lestvico najhitreje rastočih podjetij, leta 2003 je pridobil standard ISO 9001:2000, leto kasneje pa se je preselil v nove prostore. Danes ima 68 redno zaposlenih in 10 pogodbeno, od tega je polovica invalidov, kar mu zagotavlja status invalidskega podjetja. Trenutno je najpomembnejši projekt, pravi direktor Marjan Volpe, gradnja nove proizvodne hale, ki bo omogočila tudi nove zaposlitve. Gradnja se bo začela že letos.
Spodbudno okolje
Družinsko podjetje Hidro deluje na dveh lokacijah in se ukvarja s proizvodnjo in z montažo vseh vrst hidravličnih priključkov na nizkotlačne in visokotlačne hidravlične cevi, cevi za vodo, zrak in olje, z iz-
Marjan Volpe
delavo agregatov po naročilu, dograditvijo hidravličnih inštalacij za tovornjake, traktorje in drugo. Kar 40 odstotkov izdelkov gre prek posredništva na tuje, med večjimi odjemalci so tudi slovenska podjetja Revoz, Gorenje, Unior in Dinos. Trenutno ima podjetje 11 zaposlenih, kader je predvsem mlajši, v naslednjih letih pa nameravajo v Hidru še dodatno zaposlovati. Konkurenca je huda, pravi lastnik Franci Šmarčan, vendar se s trdim delom in z vlaganjem v razvoj da. Pomembno je tudi pozitivno okolje, za kar si v žalski občinski upravi vsekakor prizadevajo, še dodaja.
V obeh podjetjih zagotavljajo, da je dobra klima v podjetju izjemnega pomena in da kadru posvečajo veliko pozornosti. Obe podjetji redno poravnavata svoje obveznosti, kar je čedalje večjega pomena. Imata pa tudi kljub krizi dobre poslovne rezultate.
Promocijsko besedilo
Manjši poplavni dolg
LJUBNO - V občini so bili v predlanskih poplavah med najbolj ranjenimi, saj so utrpeli približno 4 milijone evrov škode.
Največji problem je nastal, ker je narasla Ljubnica podrla enega od mostov in tako odrezala zaselek Rastke od središča Ljubnega. Zaradi tega so se odločili za gradnjo novega mostu, ki ga domačini imenujejo Pažetov most. V teh dneh končujejo gradnjo mostu in urejajo okolico, prihodnji teden pa naj bi poskrbeli tudi za asfalt. Vendar z novim mostom popoplavna sanacija še ne bo povsem končana.
US
Iz narave na krožnik
SOLČAVA - Številni domačini so se udeležili ponedeljkove delavnice o permakulturi, ki so jo izvedli v okviru projekta Iz narave na krožnik.
Delavnico je vodil permakulturni načrtovalec Tomislav Gjerkeš, ki je razložil, da osnovni princip permakulture temelji na opazovanju delovanja narave in vključevanju spoznaj, ki so se porodila iz tega, v bivanjske krogotoke. Bill Mollison je v začetku sedemdesetih let v pragozdovih Tasmanije opazoval, kako na majhnem prostoru uspešno sobiva veliko rastlin in živali. Videl je, da je sodelovanje med vrstami bolj izraženo kot borba in da so načela, porojena iz opazovanja ekosistema, uporabna tudi v drugih okoljih človeka. Rodila se je permakultura. V Solčavi so obiskovalcem predstavili kar nekaj poudarkov iz trajnostnega urejanja vrta.
US
Vino in salame
BISTRICA OB SOTLI - V kulturnem domu so v soboto slovesno podelili priznanja letošnjega društvenega ocenjevanja vina in salam. Letos so ocenili 106 vzorcev vina in 47 salam.
Skupna ocena vseh ocenjenih vzorcev vina znaša letos 17,83. Za najvišje ocenjeno vino je na podelitvi prejela priznanje šampion Klet Zorenč-Hohnjec iz Bistrice ob Sotli, medtem ko je najboljšo salamo na tekmovanju imel Roman Kragl iz okolice Sevnice. Ocenjevanje je pripravilo Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter iz Bistrice ob Sotli. Vino so ocenili že dvaindvajseto leto, ocenjevanje salam je bilo štirinajstič.
BJ
Brez častnega občana
MOZIRJE - Znani so nagrajenci, ki bodo prejeli priznanja ob letošnjem občinskem prazniku.
Zlato plaketo s priznanjem bodo podelili Javnemu zavodu Osrednja Knjižnica Mozirje, Franji Naraločnik in Petru Širku. Denarno nagrado bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje, medtem ko častnega občana letos ne bodo razglasili. Na osnovi predlogov je pristojna komisija sicer svetnikom predlagala, da za častnega občana Mozirja imenujejo Jurija Repenška, ki pa je še pred sejo občinskega sveta odklonil občinsko priznanje. Občinski praznik bodo v Mozirju proslavili v četrtek, 24. aprila.
US
Za harmonijo telesa in duha
O turizmu in trendih z Alenko Brezovnik, ki vodi apartmajsko hišo Skok
Mozirje leži na vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino. Odlikuje ga večkratno priznanje za najlepše urejeno trško jedro, s svojo ponudbo pa je kraj seveda še kako zanimiv za obiskovalce. Tu sta Mozirski gaj, cvetni dol ob reki Savinji, in Mozirska planina s turistično-rekrea-cijskim centrom Golte. Več kot jasno je, da je v kraju in okolici dovolj zanimivosti za turiste, vendar smo že večkrat opozarjali na pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti.
Delno so to vrzel pred tremi leti zapolnili v apart-majski hiši Skok, kjer so poleg sedmih sodobno opremljenih apartmajev za obiskovalce uredili tudi wellness in lepotni studio, ne manjka pa možnosti za masaže, savne, nego obraza ... Skratka, pri Skokovih poskrbijo za razvajanje duše in telesa. Poleg tega imajo na razpolago malo konferenčno sobo, primerno za srečanja do dvajset oseb, ki je opremljena z vso potrebno tehnično opremo za izvajanje sestankov, izobraževanj in poslovnih srečanj.
Posebnost, zaradi katere smo se odločili za obisk pri Skokovih, je nenehna skrb za zdravje, tudi s pomočjo organizacije različnih dogodkov, od organiziranih trim vadb do predstavitve naravnih kozmetičnih izdelkov. Pri Skokovih, kot pravijo, poskrbijo za harmonijo telesa in duha z zdravim načinom prehranjevalnih navad in s pravilno telesno aktivnostjo. Na različne organizirane dogodke vabijo tudi domačine in kot pravi direktorica Alenka Brezov-nik, je obisk tako apartmaj-skih gostov kot Mozirjanov zelo spodbuden. V njihovih prostorih ne manjka brezplačnih delavnic za ličenje ali ženskih večerov, pred-
R3BB i


Obarvajte
Colour your day-
skupim«
individual wdb6

/ konfcie""'—"
/ rojstni-ins»'1
»Ko delo postane rutina, ga moraš menjati. Če zaspiš na lovorikah, te drugi prehitijo. To velja za vsa področja, ne le za turizem.«
stavitev novih rekreacijskih trendov, lani so pripravljali tudi delavnice za otroke ... »Odločili smo se za bolj bu-tični turizem, saj se želimo posvetiti posamezniku,« pravi Brezovnikova.
Novi trendi
Mozirje je, kar se turizma tiče, res dokaj primerno izhodišče za takšne in drugačne vrste potepanj ali vseh ostalih oblik preživljanja prostega časa. »Res je okolica primerna za marsikatero doživetje,«
se strinja Brezovnikova. »Le da se mi še vedno zdi, da smo bolj na začetku in da bo treba še kar nekaj časa, da se bo celotna turistična ponudba zavrtela v pravo smer. Dejstvo je, da avtobusnih izletov, od katerih je nekdaj živela Zgornja Savinjska dolina, skoraj ni več. V naše kraje prihajajo turisti vseh vrst - Nizozemcem na primer zadošča pristna narava, Italijani imajo radi wellness razvajanja ... Seveda se ti trendi, ki jih narekujejo gostje, nenehno spreminja-
OČESNA OPTIKA LIKEB TERNIK
Očesna optika Mateja Likeb Ternik d.o.o. Na trgu 5 3330 Mozirje
Telefon:
Tel: 03/ 83 - 94 - 953 FAX: 03/ 83 - 94 - 954
Delovni Eas:
pon. - petek: od 8 - 19 ure sobota: od 8 - 12 ure
E-poSta:
info@optika-likeb.si optika.likeb@sioLnet
Našim strankam ponujamo širok izbor storitev:
-	korekcijski okvirji priznanih blagovnih znamk
-	zaščitna in sončna očala blagovnih znamk
-	vse vrste stekel
-	kontaktne leče Johnson & Johnson Zeiss Ciba Vision Baush & Lomb...
-	tekočine za kontaktne leče
-	pribor za čiščenje in vzdrževanje očal
-	povečevalna stekla
-	daljnoglede in baterije za slušne aparate
-	kontrola vida s pomočjo klasične ali računalniške meritve
-	popravila očal
-	možnost naročila na pregled preko zdravnika specialista
-	strokovno pomoč in prijaznost osebja v naši optiki
PP3
Me V IM
za zaupanje in se še priporočamo.
mm
SPODBUDNA ZGODBA
Alenka Brezovnik rada dela z ljudmi, predvsem pa razmišlja o tem, kako bi lahko gostom ponudila še več.
jo. Vendar se v vseh letih ni spremenila osnova v turizmu: prvo in najpomembnejše vodilo je zadovoljen turist, najboljša reklama za vsako turistično ponudbo pa je priporočilo gosta.«
V apartmajsko hišo v Mozirju v zadnjem času prihaja vse več mladih parov, ki se odločajo za krajša razvajanja. Očitno je, da nekoliko bolj prestižen turizem ni več zgolj domena bogatih. »Čas, ki ga turisti namenjajo za razvajanje, se je skrajšal, zahteve gostov pa precej povečale. Dandanes lahko marsikaj najdeš za nizko ceno in v bistvu moramo biti turistični ponudniki zelo iznajdljivi. Pomembno je, da presenetiš gosta in se zavedaš, da šteje vsaka podrobnost. Turistov,
ki bi prišli na tedenske počitnice in samo ležali, ni več,« navaja Brezovnikova nove turistične trende.
Premalo
zadovoljnih
gostov
Sicer je v Zgornji Savinjski dolini že dolga leta mogoče slišati opozorila turističnih ponudnikov, da se je treba povezati in poskrbeti za skupen nastop, če želijo v te kraje privabiti več obiskovalcev. »In ravno na tem področju se mi zdi, da turizem v celotni dolini še vedno šepa,« opozarja Brezovnikova, ki pogreša tudi boljšo skupno promocijo. »Pomembno bi bilo, da bi se povezali tudi z občinami, ki bi morale imeti izdelan koncept turističnega razvoja, pogrešam pa tudi bolj povezovalno vlogo tako imenovane desti-nacije Saša, saj naj bi bilo to njeno poslanstvo. Zagotovo bi morali imeti skupni turistični center, kjer bi gostje dobili vse informacije in ki bi tržil zgornjesavinjsko ponudbo tudi izven meja. Če ne bomo pridobili več tujih obiskovalcev, bo vse skupaj še slabše.«
Brezovnikova je opisala letošnje »smučarsko« dogajanje: »Štiri kilometre smo oddaljeni od spodnje postaje nihalke v Žekovcu, a smo imeli samo tri prave smučarske družine, ki so prišle z namenom, da smučajo na Golteh. Ostali še smuči niso prinesli zraven. Ne rečem, da niso šli do hotela in na smučišče, vendar je vse skupaj premalo. Menim, da bi morali na Golteh zastaviti nekoliko drugačno strategijo razvoja.«
Ko omenim konkurenco, Brezovnikova odločno zatrdi, da ta v dolini ne obstaja. »Bolj bi se morali ozreti po tujini in nekatere vzorce prenesti v naše okolje. Poglejte na primer Badkleinkircheim, kjer se v vsaki hiši tako ali drugače ukvarjajo s turizmom. V tujini se ponudniki v resnici povezujejo, saj vedo, da bo zadovoljen gost širil glas o njihovi ponudbi in bo prihodnje leto pripeljal s sabo deset novih gostov. Pri nas pa mislimo, da je dovolj, če gosta spravimo v svoj apartma ... Vse bolj se kaže, da je to absolutno premalo.«
URŠKA SELIŠNIK
Vsem občanom in občankam
čestitamo ob občinskem prazniku.
HidroizoUcijastrebe
Izdelava frčad
T: (03) 583 15 62; G: (051) 431 242 E: tesarstvo.napotnik@gmail.com W: www.tesarstvo-napotnik.si
16
MOZIRJE PRAZNUJE
Ležerno po poteh Mozirja
Potem ko je zaživela pot Voda nosi spomine, v občini urejajo tudi pešpoti
Trganko z zemljevidi lahko obiskovalci dobijo na Občini Mozirje in pri vseh turističnih ponudnikih v občini.
Trg Mozirje je urejen srednjeveški trg, ki je pomenil tržišče za širšo okolico. Kot trg se prvič omenja že leta 1318.
Izvor imena kraja lahko verjetno pripišemo slovenskemu korenu besede močvirje, kar zgodovinarji utemeljujejo s tem, da je bila okolica Mozirja nekoč izredno močvirna. Najstarejši potrjen vir o imenu Mosir je listina iz leta 1146, ki je darilno pismo oglejskega patriarha Palegrina, izdana v Tolminu, medtem ko se piše o imenu »Prossberch« (Prassberg) leta 1231. Kdaj je Mozirje dobilo trške pravice in kdo mu jih je prvi podelil, ni znano. Domnevamo lahko, da se je zaradi zemljepisne lege to zgodilo zelo zgodaj, saj iz raznih zapisov lahko razberemo, da so trški privilegiji »prastara pravica«. Vsekakor je bilo Mozirje trg pred letom 1318, dolga leta pa je bilo upravno središče Zgornje Savinjske doline.
V zadnjem času so Mozir-jani postali pravi pohodniki. Že od lani namreč živi projekt Voda nosi spomine, v okviru katerega so uredili pet točk, tako ali drugače povezanih z vodo. »V okviru projekta smo uredili tematsko pot, jo predstavili javnosti in jo vključili v turistično ponudbo. Točke poti so Kopelce, Šajspah, Dohtarjev izvir, trg in Mozirski gaj, ki so med seboj zgodovinsko povezane in skupaj s povirnim ozemljem pritokov Savinje tvorijo svojstveno izročilo >vodne< kulturne dediščine. Za boljši dostop in varnost obiskovalcev smo posebej uredili Kopelce,« je omenila direktorica občinske uprave Nada Brinovšek.
Voda v Mozirskem gaju
Skrbnik poti je namreč Občina Mozirje. Tematska pot Voda nosi spomine vodi po značilnih točkah, ki se dotikajo vode kot osnovne človeške dobrine in so tako v preteklosti kot tudi sedanjosti zaznamovale tako podobo kraja kot tudi način življenja. Pot vodi od točke do točke, vmes pa so kontrolne točke, kjer lahko obiskovalci pridobijo žige kot dokaz obiska posamezne točke.
Na pot pri Šajspahu
Pot se uradno začenja pri Šajspahu, kar je popačenka iz nemškega izraza Scheidebach, kar pomeni razmejni potok. Potok je bil meja med trgom Mozirje in zunanjim delom. O Trškem potoku ali Šajspahu, potoku s čudežno močjo, pravi izročilo, da je vsakdo, ki se je umil v njem, postal pravi tržan. Ob njem je
zrasla tržnica. Ta tržni prostor, ki so ga v celoti obnovili pred štirimi leti, v zadnjem času poleg sejemskega utripa postaja prizorišče iger, smeha in druženja.
Po ustnem izročilu Mozir-nica že od nekdaj slovi kot zdravilna voda. Pomagala naj bi pri ženskih (ginekoloških) boleznih in tudi pri lajšanju bolečin v očeh. Seveda je bila v preteklosti kristalno čista. Še lata 1978 so se redno ko-
Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom in občankam prijetno praznovanje in dobro počutje.
pali v njej, saj je bila čista in zaradi tolmunov primerna za kopanje. Enega od izvirov ob Mozirnici domačini imenujejo Dohtarjev izvir. V Mozirju je v prvi polovici 19. stoletja kot zdravstveni delavec deloval Žiga Laykauf starejši, ki se je izredno vživel v življenje v kraju. Zaradi njegovega dela so ljudje enega od izvirov ob Mo-zirnici poimenovali Dohtarjev izvir, ki je druga postojanka na poti Voda nosi spomine.
Tretja točka je zaplavna pregrada Krahelnovo. Vodotok
Trnava s spodnjim tokom teče skozi trg Mozirje in spada na tem območju med pritoke Savinje z največjimi pretočnimi količinami. Izvira izpod Med-vedjaka v Mozirskih planinah. Površina prispevnega območja znaša 14,7 kvadratnega kilometra. S pregrado in z umetno povečanim zadrževalnim volumnom na vodotoku nad trgom zadržijo naplavine, ki so se sicer odlagale na odseku Trnave skozi naselje in s tem zmanjševale pretočnost vode. Posledica slabe pretočnosti so bile številne poplave naselja v spodnjem toku Trnave.
Mimo Kopelc do gaja
Četrtič se obiskovalci oziroma pohodniki po vodni poti lahko ustavijo pri mozirskih Kopelcah. Prvi bazen so Mozirjani v leseni izvedbi zgradili že leta 1892. Poleg bazena sta bili postavljeni še dve leseni kabini. V sklopu bazena so zgradili še igrišče za tenis in balinišče kot dopolnitev turistične ponudbe. Leta 1932 so bazen posodobili, uredili so tudi športna igrišča. Mozirske Kopelce s svojo zgodovino in čudovito lokacijo vedno znova vabijo in hkrati nagovarjajo k nujnosti premišljenega sodelovanja človeka in narave.
Mozirski gaj, ki je naveden kot zadnja točka na poti, je poleg vode prepoznaven po avtohtonih drevesnih in grmovnih vrstah. Seveda ne smemo prezreti cvetočih tulipanov v spomladanskem času. Park je znan tudi po avtohtonih zgradbah, ki so tako po videzu kot po uporabi značilne za Zgornjo Savinjsko dolino. Park mozirskih vrtnarjev je zaradi zgodnje pomladi v teh dneh že odprt, prireditve
rv
DELOVNI ČAS:
pon-pet: 8h-16h sobota: 8h-12h Ob nedeljah in praznikih ZAPRTO.
tel.:+386 (0)3 839 49 50 fax:+386 (0)3 839 49 51 info@west-blue.com
ŠPORTNA ZAŠČITNA POKLICNA KONFEKCIJA OBLAČILA OBLAČILA
Avtoprevozništvo Šamu Josip s.p.
Nove Loke 5, 3330 MOZIRJE GSM: 041/666-213
1AKQJA
Otroški kombinezoni
Z različnimi motivi traktorje
John Deere, Steyr, Fendt
LETOŠNJI HIT VEZENJE!
_ PREVOZI	a
lljAKOVUN^TUDEt^^ IZREDNI^REVOZI^ ^ PRODAJA VOZiL
Več na:
www.samu-turs.si
Golte pred poletje
Smučarski center Golte je v letošnjem tekmovanju Naj smučišče znova osvojil naziv najboljšega v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov, prejel je kar 45 odstotkov glasov.
Čeprav je bila letošnja zima za kakovostno pripravo smučarskih prog izjemno nehvaležna, so se na Golteh celo leto trudili za lepo urejene smučarske proge in popestritev ponudbe smučišča z dogodki. V sezoni 2013/14 je smučišče obratovalo 114 smučarskih dni, smučišče pa je obiskalo 54 tisoč smučarjev, kar je manj kot v prejšnji sezoni. Na Golteh se pripravljajo na začetek poletne sezone, ki jo uradno odpirajo ob prvomajskih praznikih. Svoja vrata odpira tudi Alpski vrt, ki vabi na ogled več kot stotih alpskih rastlin. Junij bo na Golteh v znamenju kolesarjenja, saj bo takrat državno prvenstvo v gorskem vzponu. Poletno ponudbo bodo dopolnili z novimi vsebinami na akumulacijskem jezeru, kjer bodo omogočili vožnjo s čolni, vodni zorbing in pripravili sprostitvene prostore za piknike. V ponudbi ostajajo tudi plezalna stena, izposoja koles, vodeni pohodi, nordijska hoja, v načrtu pa je nadgradnja adrenalinskega parka.
»Poletna sezona predstavlja za Golte izjemno velik izziv. Z razširitvijo ponudbe želimo na planino privabiti nove obiskovalce, ki iščejo možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa v naravnem okolju,« je napovedal direktor Ernest Kovač.
US Alpski vrt na i
MOZIRJE PRAZNUJE
17
V okviru projekta so po dolgih letih lepšo podobo dobile tudi mozirske Kopelce.	Ob Dohtarjevem izviru
pa bodo tudi letos pripravljali po ustaljenem razporedu.
Letošnjo pomladno razstavo cvetja bodo odprli 27. aprila in bo na ogled do 4. maja. »V tem času bodo na obisku junaki risanih serij, razstava kač strupenjač in predstavitve šo-lanih psov reševalcev, obenem
bo seveda na ogled milijone cvetov pomladnega cvetja z edinstvenim tulipanom Mo-zirski gaj,« napoveduje Božo Plesec. Vse dni bo na ogled tudi razstava pletenih skulptur vrtnarja Jožeta Skornška.
URŠKA SELIŠNIK Foto: BENJAMIN KANJIR, US
Pešpoti po celi občini
Občina Mozirje je lani izdala tudi turistični zemljevid z vrisanimi kolesarskimi potmi in pešpotmi, saj želi omogočiti boljše možnosti za rekreacijo domačinov in animacijo športno razpoloženih obiskovalcev.
V tako imenovani »trganki« je prikazanih 16 pešpoti, izdelana pa je v merilu 1:35 tisoč. Vsaka pot na zemljevidu je označena s svojo barvo, ima svojo številko, označen pa je tudi čas hoje. Začetek vsake poti bo označen s »štartno« tablo in smerjo, po kateri bo vodila pot.
Poti bodo označevali sproti, kot prva pa bo z dodatnimi informacijami odprta pot po Lepi Njivi. Označbe, ki jih bodo obiskovalci srečali na poti, so povzete iz celostne grafične podobe občine in zato sovpadajo z ostalimi označbami v kraju. »V nadaljevanju bo vsaka pot označena tudi z markacijami v zeleno-modri barvi in s puščicami, na katerih bo številka poti. Poti bomo označevali postopoma, tako da bi bile vse označene do konca letošnjega leta,« načrtuje Brinovškova.
m
Takole so se lani ob občinskem prazniku odpravili na pohod po poti Voda nosi spomine.
Golteh
ZLATARSTVO
ROŽIC
Nakit je čudovito darilo za vse priložnosti, kot so krsti, birme, rojstni dnevi...
ZLAT IN SREBRN MODNI NAKIT • GRAVIRANJE NAKITA •
•	POPRAVILA NAKITA •
•	POROČNI PRSTANI ...

Delovni čas: vsak dan od 9. do 12. ure in od 13. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure.
ROŽIČ DARJA s.p., NA TRGU 22, MOZIRJE Telefon: 03 583-22-00
Čestitamo ob občinskemprazniku in se zahvaljujemo za vasezaupanje.
Okmna, ÜMiötlfaua,
Pwdajaa mosta	dütftClCC
Pekarna
Na trgu 52,3330 Mozirje Te..: 03/839 47 44 Mail: mismasdoo@siol.net
Slaščičarna pri Tatjani
Savinjska cesta 33,3330 Mozirje v Tel.: 03/839 52 46
Slaščičarna Šoštanj
Kajuhova 5-7,3325 Šoštanj T: 05/993 87 99 T: 03 588 11 43
Kombi potujoča trgovina
GSM: 041 930 238 '
mismasdoo@siol.net
www.mismas.si
NA KRATKO
Dobili so mlečno kraljico
ŠMARJE PRI JELŠAH - 24-letna Natalija Dečman je postala 7. mlečna kraljica Zelene doline Slovenije. Prihaja iz štiričlanske družine, kjer se pretežno ukvarjajo z živinorejo in s poljedelstvom. Sodeluje pri opravilih na kmetiji, v prostem času pa se rada ukvarja s tekom, sprehodi in z branjem knjig.
Natalija Dečman je osnovno šolo obiskovala v Šmarju pri Jelšah in šolanje nadaljevala na Ekonomski gimnaziji v Celju. Potem se je vpisala na biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živilstvo in prehrana. Trenutno je študentka drugega letnika podiplomskega študija na biotehniški fakulteti, smer živilstvo. Je tudi članica Kluba pokuševalcev vina Slovenije. Kot mlečna kraljica bo ljudi spodbujala k uživanju slovenskega mleka in slovenskih mlečnih izdelkov.
TV
Sodišče odkrilo
nepravilnosti
RADEČE - Računsko sodišče je lani opravilo revizijski nadzor poslovanja občine za leto 2011 in delno za leto 2012. V revizijskem poročilu je izreklo mnenje s pridržkom, ker radeška občina ni poslovala v skladu s predpisi v šestih primerih. Odzivnega poročila sodišče ni zahtevalo, ker so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
Radeška občina med drugim za najem prostorov v rade-škem zdravstvenem domu za nedoločen čas ni pripravila posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, pred sklenitvijo neposredne pogodbe pa ni objavila namere o oddaji poslovnega prostora. Pri plačilu obveznosti iz proračuna občina ni upoštevala pogodbeno in zakonsko določenih plačilnih rokov. Leta 2011 je sklenila tri pogodbe in izdala pet naročilnic v znesku nad deset tisoč evrov brez davka na dodano vrednost, vendar v pogodbe in naročilnice ni vključila protikorupcijske klavzule. Z izvedbo dveh postopkov javnega naročanja za enaka dela v skupnem znesku skoraj 66 tisoč evrov je vrednost javnih naročil razdelila in se izognila postopku javnega naročanja za sanacijo dveh javnih poti. Prav tako ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja, saj se je Javno podjetje Komunala Radeče zadolžilo brez njenega soglasja.
TV
Spodbuda za čistilne naprave
DOBJE - Da bodo občani lahko poskrbeli za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do leta 2017, občina pripravlja pravilnik, ki jim bo omogočal pridobitev subvencijo za gradnjo. V proračunu naj bi bilo za ta namen vsako leto zagotovljenih 20 tisoč evrov.
V občini Dobje operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda ne predvideva gradnje centralne čistilne naprave, saj zaradi razgibanega terena vseh odpadnih voda ni možno speljati na eno mesto. Občina je lani s pomočjo denarja, ki ga je dobila na evropskem razpisu, v vasi Ravno uredila skupne čistilne naprave. Ker je gradnja kanalizacijskih vodov glede na razpršenost poselitve draga, je po besedah župana Franca Leskovška bolj ekonomično subvencioniranje gradnje malih čistilnih naprav. Pred leti je v središču občine sicer začela delovati tudi rastlinska čistilna naprava. Ker je trenutno izkoriščenih le 40 odstotkov njenih zmogljivosti, občina spodbuja občane, da bi svoja gospodinjstva priključili na njo.
TV
Izberite pravega partnerja pri gradnji
Gradnja ali prenova doma vselej terja veliko časa in energije. Zato je pomembno, da Imamo v procesu gradnje ob sebi partnerja, na katerega se lahko popolnoma zanesemo. Spletna trgovina Cinkarne Celje vam je v prvi vrsti na voljo s kakovostno In cenovno ugodno ponudbo gradbenih materialov, ob tem pa vam bo delovni proces olajšala še s številnimi koristnimi nasveti In odgovori na vaša vprašanja. Za vse to pa vam sploh ne bo treba od doma. Po trgovini in brezplačnih nasvetih boste lahko brskali kar prek spleta.
V bogatem asortimanu izdelkov spletne trgovine cinkarne boste našli lepila in fugirne mase za keramiko, izdelke za groba zidarska dela in izdelke za zaključna dela. V ponudbo so vključene najbolj priznane in kakovostne blagovne znamke izdelkov, ki bi jih za gradnjo priporočali In uporabili tudi strokovnjaki iz cinkarne. Premišljena in kakovostna izbira materialov je namreč ključna, če želimo zanesljive, trajne in kakovostne rezultate gradnje.
A tudi kadar skrbno Izbiramo izdelke In materiale, se zapletom pri gradnji težko popolnoma Izognemo. Tukaj se lahko zanesete na strokovno znanje In izkušnje, kijih z vami deli cinkarna. Strokovnjaki za gradnjo vam bodo prek spletne strani poskušali kar se da po-magatiz brezplačnimi namigi, nasveti in koristnimi video vsebinami, ki vam bodo zagotovo olajšale pot do želenih rezultatov gradnje. Med nasveti boste tako lahko na-
šli namige, katere materiale uporabiti v določenih situacijah, kako se lotiti delovnih procesov in kako odpravljati morebitne nastale težave. S koristnimi in brezplačnimi nasveti, kijih najdete na spletni strani cinkarne, boste tako marsikatero težavo v procesu gradnje lahko odpravili in rešili kar sami.
Kadar se odločate za gradnjo ali prenovo doma, je spletna trgovina Cinkarne Celje zagotovo prava izbira partnerja. Poleg široke ponudbe iz-
delkov za gradnjo in spletnega svetovanja, vam nakupi prek spleta prinašajo še številne ugodnosti In popuste. Da bo nakupni proces za vas še enostavnejši In ugodnejši, pa lahko ob nakupu prek spleta izkoristite še možnost brezplačne dostave.
Obiščite spletno trgovino www.cinkarna-gradnja.sl, poenostavite si gradnjo In Izkoristite ugodnosti, ki jih prinaša nakupovanje prek spleta.

ŠPORT
19
Rusova trenirka prinesla srečo
Celjski nogometaši nanizali dve pomembni zmagi - Rudar še vedno v obetavnem položaju
Prvi prvenstveni gol je v dresu Celja dosegel Miha Zajc.
Velenjčani so v soboto v Novem mestu proti Krki (1:1) zamudili priložnost, da se povsem približajo drugouvrščenim Koprčanom, novo možnost pa so imeli sinoči v medsebojnem dvoboju na stadionu Ob jezeru. Na Dolenjskem so prejeli gol, nato je bil izključen Ivan Firer, toda Matej Pod-logar je uspel izid izenačiti. Celjani so po sedmem golu Benjamina Verbiča in prvem Mihe Zajca vknjižili drugo zmago zapored (proti neposrednima tekmecema) in si praktično zagotovili obstanek v prvi ligi.
Celje je imelo pred za-dnjeuvrščenim Triglavom 12 točk prednosti, pred Krko pa osem, toda boj za obstanek se bo nadaljeval, kajti do zaključka je še četrtina prvenstva.
Obleka ostala v slačilnici
Po slabem točkovnem iztržku na uvodnih letošnjih tekmah je bilo treba veliko spremeniti. Trener Miloš Rus se je trudil na treningih, vmes tuhtal in premleval. Fantje so mu več ali manj sledili. Toda tudi ko so igrali dobro, točk ni bilo. Rus se je odločil, da bo elegantno obleko pustil v slačilnici.
Morda je pred obračunom s Krko malce presenetil fante, ko je prikorakal v trenirki. Očitno je delovalo pozitivno - po 52. rojstnem dnevu je Rus prejel darilo moštva, dve zaporedni zmagi. Po tekmi s Kranjčani ni iskal dlake v jajcu: »Zadovoljen sem s potekom tekme, z rezultatom, predvsem pa z odzivom igralcev, ki so v zadnjem mesecu prepo-
znali, kako je treba delati in ustvarjati v nogometu, da lahko uresničuješ cilje. Od slednjih smo sicer še daleč, toda proti Krki in Triglavu smo nakazali, da se jim lahko približamo. Bili smo odločni in agresivni.« Zanimivo je, da le ena zmaga od osmih ni bila »vezana«. Jeseni so Celjani zapored ugnali Krko (2:0) in Triglav (1:0), kasneje pa jim je
uspel celo trojček: Olimpija (2:0), Maribor (1:0) in Krka (1:0).
Benijev sedmi
Celjani so Triglav nadigra-li brez kaznovanega Gobca ter poškodovanih Jugovica, Bajdeta, Močiča, Centriha in Krajcerja. Uvodne minute so nakazale, da so Vrhovec, Verbič in Zajc »naviti«. Že v 19. minuti je kapitulirala go-
Drugič zapored je trener Celja Miloš Rus tekmo vodil v trenirki - in obakrat slavil zmago.
renjska obramba. Čeprav pre-dložek Žagarja ni bil povsem natančen - bil pa je oster, kar je bistveno -, je žoga priletela do Benija Verbiča, ta pa jo je hladnokrvno poslal v nebranjen del mreže. Po poskusih Žureja, Vidmajerja in Zajca je ostalo 1:0, za vzdihe na tribuni pa je poskrbel Ajdin Redžic, ki se je pred celjska vrata pritihotapil mimo ne-pozornih branilcev; žoga je odskakljala mimo vratnice. To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali gostje in njihov trener Siniša Brkič ni skrival razočaranja: »Vajen sem že po tekmah s Celjem, da čestitam kolegu Rusu. Razočaran sem
s predstavo svojih fantov, tako se ne bori za barve kluba.«
Po Domžalah Zavrč
Končni izid je v 71. minuti postavil Miha Zajc, ki je končno dosegel prvenstveni gol za Celje. Natančno je zaključil hitro akcijo Verbiča in Vidmajerja. Sledil je še udarec z glavo Blaža Vrhovca, po katerem je vratar Darjan Curanovič prikazal svoje celotno znanje in žogo le odbil izpred golove črte. Po gostovanju v Novi Gorici bo sledila v soboto še pot v Domžale, potem pa bo v ostrem ritmu v sredo na sporedu že 29. krog. V Areni Petrol bo gostoval Zavrč (17.30). Fantje pravijo, da jih pogled navzdol ne zanima več in da se bodo zdaj, ko so sproščeni, podali v lov za Olimpijo. Tudi za Domžalami in Zavrčem?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (4-2-3-1): Mujčino-vič - Vidmajer, Žitko, Bilali, Žagar Knez - Kolman, Vrhovec - Rajšel, Zajc Verbič - Žurej. Igrali so še Ploj, Miškic, Jovanovic.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	26	16 4 6	57:26 52
LUKA KOPER 26		14 5 7	34:29 47
RUDAR	26	12 8 6	37:21 44
GORICA	26	11 8 7	41:24 41
ZAVRC	26	11 411	39:45 37
DOMŽALE	26	9 9 8	41:29 36
OUMPUA	26	9 611	29:35 33
CELJE	26	8 612	24:36 30
KRKA	26	6 416	21:47 22
TRIGLAV	26	4 616	24:55 18
V- ■■	av ■■ va	■
tujino si želi čim prej
Benjamin Verbič iz tekme v tekmo potrjuje vrhunsko kakovost
Benjamin Verbič
Redko se zgodi, da celjski nogometaši povežejo dve zmagi. To jim je uspelo v najbolj pomembnem delu sezone, v Areni Petrol proti Krki in Triglavu. Padel jim je kamen s srca.
Beni, kot ga kličejo soigralci, je v soboto dosegel prvi gol in začel akcijo za drugega.
Po daljšem času vaši navijači niso trepetali in so lahko uživali. Zakaj?
Dogovorili smo se, da bomo tekmo s Kranjčani začeli tako, kot smo igrali v drugem polčasu proti Novomeščanom, torej agresivno, odločno, saj je to edini način, s katerim se lahko dokopljemo do točk. Mislim, da smo bili precej kvalitetnejši od Triglava, ki ni imel praktično nobene priložnosti. Mi bi lahko dosegli še kakšen gol, toda najpomembnejše je, da so tri točke ostale na varnem, doma.
Zdaj je vse lepo in prav, toda v uvodu tekme ste bili neprepoznavni, vaša ekipa je v šestih, sedmih minutah zapravila vsaj deset žog. Je bil pritisk resnično tako močan?
Napetost je seveda bilo čutiti, na srečo smo se je kaj kmalu otresli. Vse pa je bilo lažje zaradi zgodaj doseženega zadetka. Po njem smo se umirili, igrali natančno in si ustvarjali priložnosti.
Dolgo ste vodili z 1:0, toda v izdihlja-jih prvega dela se je Redžic prebil pred
Mujčinovica. Če bi zadel ...
Tega smo se najbolj bali, namreč da bi nas katera od dolgih, naključnih podaj presenetila. Potem bi težko prebili gostujoči obrambni zid.
Kaj se je zgodilo z vami? Po izgubljenih žogah delujete kot branilec!
Ugotovil sem, da je to edini način, da uspeš v sodobnem nogometu. Zdaj vsi igramo tako.
Izkazalo se je, da bi bil za zmago dovolj le vaš gol.
Vsi obrambni igralci so zgrešili žogo, no, zadnjega je malce oplazila. Udaril sem takoj, >iz prve<.
Pa ste pogledali, kam boste usmerili žogo?
Sem, sem, leva stran vrat je bila popolnoma prazna in uspel mi je diagonalni strel.
Bili ste natančni z levo nogo!
Ja, drži, z levo nogo, >slabšo<.
To je bil že vaš sedmi prvenstveni gol v tej sezoni, precej daleč za vami so Andraž Žurej in Sebastjan Gobec po tri gole, Blaž Vrhovec, Gregor Bajde, Dragan Ča-dikovski in Igor Jugovic po dva.
Vsekakor je lepo dosegati gole, soigralci mi pri tem izdatno pomagajo. Sicer pa mi je lepo asistiral Tadej Žagar Knez.
Nato je bil asistent še en Tadej, Vidmajer, ki je lepo zaposlil Zajca. Toda krasno
akcijo ste začeli prav vi. Ste slutili, da bo padel gol?
Upal sem, kajti resnično lepo nam je steklo, sprva meni, potem je >Vico< lepo >zavr-nil< žogo in Zajc natančno sprožil. Lepo se počutiš, če po takšni akciji žoga konča v mreži in je tekma praktično odločena.
V strokovnem kadru menijo, da boste igrali precej kakovostnejše, ko boste neobremenjeni. Toda, ali ste si že zagotovili obstanek v ligi?
Ne bomo se več obremenjevali s tem, kaj se dogaja pod nami. Oziramo se proti višjim mestom. Mediji so nas uvrstili med tiste, ki se bodo borili za obstanek. Naš cilj je zgornji del lestvice. Drži pa, da je po tekmi s Triglavom bilo na voljo še 30 točk in marsikaj se še lahko zgodi, tako pri dnu kot tudi pod vrhom. Če bomo desetkrat zmagali, bomo drugi v državi ...
Šalo na stran. Ob vaši popolnoma spremenjeni miselnosti v igri lahko pričakujemo, da boste poleti, ko boste stari 20 let, zapustili Areno Petrol, čeprav vas pogodba veže do leta 2016. Kaj si želite?
Upam, da se mi bo dejansko uresničila želja in da bom prestopil v tuj klub. V zadnjih devetih tekmah se bom skušal še dokazati. Cilj je vsekakor čim prej oditi.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
20
ŠPORT
Arlič častni član NZS
Urban Lesjak (prvi z leve) in njegovi soigralci si takšnih trenutkov želijo tudi v prvenstvu.
Na derbi po kosilu
Priložnost velja izkoristiti
Herman Arlič	Jani Žilnik
trener mladinske reprezen-	delovanja prejel Nogometni
tance in selekcije do 21 let.	klub Vransko.
V mandatu 2011-2015 je član	DŠ
strokovne komisije NZS. Pri	Foto: arhiv NT
klubih je plaketo za 75 let	(GrupA, SHERPA)
bi bil ponosen
Rokometaši Celja Pivovarne Laško imajo kar naenkrat ekipo za prvaka. Čeprav zaostajajo za štiri točke za Gorenjem, pa diši po velikem preobratu. V nedeljo so brez preglavic opravili z gostovanjem v mariborski dvorani Lu-kna.
Tudi po četrtem krogu lige za prvaka zaostanek Celjanov za Velenjčani torej ostaja enak. Prepričljivo so dobili derbi v Mariboru, ob koncu je bilo sicer zgolj 29:31. Toda prednost je znašala že sedem golov in vijoličasti so doživeli prvi domači poraz.
»Lesi« odločil štajerski derbi
Pivovarji so imeli super razpoloženega vratarja Urbana Lesjaka, ki je zbral 17 obramb. Po pet golov so dali Gašper Marguč, Borut Mačkovšek, Mate Lekai in Luka Žvižej. Veselje so do-
polnili mladinci celjskega kluba, ki so postali državni prvaki pod vodstvom trenerja Tomaža Ocvirka. Člansko moštvo bo v prihodnji sezoni okrepil srbski krožni napadalec Živan Pešic, trenutno član Veszprema. Borut Mačkovšek pa se je dogovoril za triletno sodelovanje s francoskim Montpellierom, kjer že igrata Velenjčan Vid Kavtičnik ter Celjan Dragan Gajic, ki je najboljši strelec francoskega prvenstva in je pogodbo podaljšal do leta 2017.
Očitni favoriti
V soboto v dvorano Zlato-rog prihaja Gorenje. Žal so se morali v klubu prilagoditi zahtevam televizijske hiše in se bo tekma začela kmalu za tem, ko boste zaključili kosilo, ob 16. uri. Glede na videno ima celjsko moštvo ne zgolj teoretične, temveč povsem praktične možnosti, da končno osvoji naslov držav-
nega prvaka. Trener Branko Tamše je očitno uspel povezati vse niti. Uroš Bundalo je v obrambi nadoknadil odsotnost poškodovanega Vida Poteka, v napadu pa se je začel izjemno dobrodošel boj za minute, kajti konkurenca je zdaj zelo zaostrena. To je zgolj voda na trenerjev mlin. Ni vrag, da ne bi Marguč, Žvižej, Mačkovšek, Sliškovic, Zelenovic, Skube, Miklavčič, Bundalo, Lekai, Mlakar, Lesjak in Skok uspeli premagati Staša Skubeta. Če jim ne uspe tokrat, potem ... Drži, da jim v prvenstvu desetkrat zapored ni uspelo, toda razmerja moči - odhod Cehteta v Katar, prihod trojke Mačkovšek, Miklavčič, Bundalo - so zdaj povsem drugačna. »Ose« pa imajo najbrž še v glavah zadnjo četrtino v Mariboru, ko so morebiti zapravile naslov državnega prvaka.
DŠ
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Nogometna zveza Slovenije je na skupščini na Brdu pri Kranju podelila kopico priznanj za zasluge, dosežke in prispevek pri razvoju nogometa.
Naziv častni član NZS so prejeli Vojislav Simeunovic, Karlo Emeršič in Velenjčan Herman Arlič, ki je predsednik Ženskega nogometnega kluba Rudar Škale, bil pa je tudi predsednik Nogometnega kluba Rudar Velenje.
Med drugimi je medaljo zveze dobil tudi Celjan Jani Žilnik, ustanovitelj in predsednik Nogometnega kluba Šampion, sicer pa dolgoletni igralec Nogometnega kluba Celje. Leta 1995 je ustanovil prvo zasebno nogometno šolo na Štajerskem - Mali Šampion. Leto in pol je bil strokovni sodelavec NZS kot
Vinko
Laško je gostilo 23. strelsko državno prvenstvo z zračnim orožjem. Organizacija je bila na izjemno visoki ravni, kar se do sedaj v Sloveniji še ni zgodilo. Prvenstva se je udeležilo kar 765 tekmovalcev.
»Tako dobro izpeljanega turnirja ni bilo v triindvajsetih letih. Vse sile smo usmerili v to, da zadovoljimo strelke in strelce, ki se udeležujejo najvišjih tekmovanj. Želeli smo priti vsaj na podoben nivo. Težko je bilo, a nam je uspelo,« je po izpeljanem prvenstvu dejal predsednik strelskega društva Rečica pri Laškem Andrej Brunšek.
Pomoč iz Zagreba in Osijeka
Državno prvenstvo je bila v preteklih dvaindvajsetih letih venomer na drugem prizorišču. Letos je Laško gostilo strelke in strelce, ki so imeli odlične pogoje. »Finančni zalogaj je bil precejšen in zahvale gredo prav vsem, ki so nam pomagali. Ne bomo obogateli in ne bomo šli v
minus. Kar nam bo ostalo, bo šlo za obnovo našega strelišča v Rečici, ki ga bomo posodobili za manjše tekme in pa tudi za kontrolne tekme.« Osemdeset elektronskih tarč je bilo potrebnih za organizacijo. Laščani so si jih izposodili tudi iz Zagreba in Osijeka. Rezultati domačih tekmovalcev, ki sicer krojijo sam vrh strelstva, pa niso bili v ospredju.
Dosežki v ozadju
»Naš klub obeležuje 65-le-tnico in želeli smo si, da bi bili gostitelji prvenstva. Zavedali smo se, da bo pritisk velik, da je ogromno stvari za postoriti, zato tudi rezultat ni bil v ospredju, kajti bilo je ogromno drugih stvari, na katere je bilo treba misliti tako pri organizaciji kot tudi med samim tekmovanjem,« je pristavil Brunšek ter se zatem spomnil na bivšega, a žal že pokojnega predsednika Vinka Lavrinca, ki je bil zaščitni znak in prva violina strelskega društva Rečica pri Laškem. »Naš Vinko
bi dal za tole dušo. Večkrat sem ga zbodel, zakaj pa ne bi mi organizirali državnega prvenstva. Bal se je, da bo to prevelik zalogaj, saj so bile starejše generacije navajene na starejši sistem, tehniko ... Ko sem prevzel predsedniško funkcijo, je bila to moja prva naloga. Dejal sem si, da moramo poskusiti. Generalka nam je uspela v prejšnjem letu, ko smo organizirali prvi Lavrinčev memorial. Takoj smo dobili potrditev, da znamo. Tokrat smo to le še dodatno potrdili.«
Izmed predstavnikov s Celjskega je na zmagovalni oder stopila le Katja Vodeb iz SD Liboje, s pištolo je osvojila tretje mesto.
MITJA KNEZ
NA KRATKO
Odličen obisk
Velenje: V derbiju slovenske ženske nogometne lige je Rudar Škale pred 300 gledalci premagal Teleing Pomurje z 2:1 in s tekmo več prevzel vodstvo na lestvici. Za velenjsko ekipo sta zadeli Larisa Šoronda in Moira Murič. Če bosta ekipi do konca rednega dela zmagali na vseh tekmah, potem bodo na prvem mestu pred končnico Pomur-ke, ki so prvi derbi dobile s 5:1. Prav lahko se zgodi, da bo o prvaku odločala zadnja tekma v sezoni 8. junija v Beltincih.
Leber na SP
Ljubljana: Selektor Matjaž Kopitar je določil končni seznam hokejske reprezentance Slovenije, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu divizije I v Južni Koreji. Med trinajstimi napadalci je tudi Celjan Rok Leber. Kopitar je obžaloval dejstvo, da med njegovimi izbranci ni Kena Ograjenška, ki je tako kot Leber svojo športno pot začel v Celju. (DŠ)
Celjani po preobratu državni prvaki
V	Sodražici je bil zaključni turnir državnega prvenstva v košarki na vozičkih, kjer so naslov prvič osvojili košarkarji Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske - Thermana DP Celje.
Za naslov so se pomerile ekipe DP Palfinger Marine Maribor, DP Mercator Ljubljana, Thermana DP Celje in DP Kranj.
V	polfinalu je Celje proti Ljubljani v 25. minuti zaostajalo že z 38:22. Sledil je popoln preobrat. Celjani so z jekleno voljo v zadnjih petnajstih minutah prikazali, kako se igra odlična košarka na vozičkih. Proti favoritom so ob koncu slavili s 46:42. Na krilih polfinalne zmage pa so z zanesljivo igro v finalu ugnali Mariborčane z 59:42. Za Celjane je to prvi naslov državnih prvakov v zadnjih dveh desetletjih igranja košarke na vozičkih. Zasluge za zmago pripisujejo večletnemu napornemu treningu. V ekipi Thermana DP Celje so bili: Rudi Centrih, Simon Gračnar, Enis Music, Mičo Ostojič, David Slaček, Boris Hebar, Mitja Breg, Vinko Hren in Aleš Povše.
DŠ
Foto: arhiv VOZIM
Akcija košarkarjev Thermana DP Celje Enisa Musiča in Davida Slačka (z žogo) v rumenih dresih
ŠPORT
21
V novo sezono s prevetreno ekipo
Prva okrepitev je Annamaria Prezelj
Košarkarice celjskega At-hleta so bile po dveh zmagah nad Triglavom sinoči v dvorani Gimnazije Celje - Center na pragu desetega naslova državnih prvakinj. Če so bile še tretjič boljše od Kranjčank, potem so se veselile dolgo v noč, klubsko vodstvo pa je že prej kovalo načrte za naslednjo sezono.
Finalna serija državnega prvenstva za košarkarice se je pred tednom dni začela z uvodno zmago branilk naslova s 84:77, potem ko so vodile že za 19 točk. Trener Damir Grgič je bil zelo zadovoljen z igro branilk, pa čeprav je zaradi poškodbe manjkala najboljša, Tavelyn James. Rebeka Abramovič je dosegla 24 točk, Helena Boada pa 16. Celjanke so dobile skok pod obročema z 41:25, za kar je bila najbolj zaslužna Eva Lisec, ki je ujela devet odbitih žog.
Bolje kot doma
Druga tekma je bila v nedeljo v Kranju, kjer so bile Celjanke še bolj prepričljive kot na prvi. Domačinke so ugnale s 76:59 in povedle z 2:0 v zmagah. V 12. minuti so imele Gorenjke pet točk prednosti, vodile so še do 16. minute, potem pa je sledil zasuk. »Atletinje« so imele celo 21 točk naskoka. Rebe-ka Abramovič je dosegla 20 točk, odlična je bila tudi Helena Boada s 15 točkami, 14 jih je dodala Carmen Thomas, Marica Gajic 9. Vse je bilo postorjeno in pripravljeno za »ekspresni« zaključek finalne serije.
Američanki odhajata
Trener Damir Grgič ima formalno še enoletno pogodbo, toda vodstvo kluba ima z njim »odprt dogovor«, kar pomeni, da lahko odide zaradi boljše ponudbe, obenem
Najboljši strelki drugega obračuna sta bili Rebeka Abramovič (z žogo) in Laščanka pri Triglavu Živa Zdolšek.
Carmen Tyson Thomas (desno) je v Kranju med objemom s košarkarico Triglava Marieso Green pokazala s prsti, koliko je rezultat v zmagah.
pa lahko ostane, dokler želi, saj so z njegovim delom zelo zadovoljni. Z Američankama Jamesovo in Thomasovo sta se pogodbi iztekli. Prvo so zelo pogrešali na polfinalnih tekmah Jadranske lige in pokala KZS. Tarnala je nad bolečinami v kolenu ... Za drugo se zanimajo pri beneškem Reyerju, ki naj bi se pridružil druščini v Jadranski ligi. Za nakupe Američank se pri Athletu naj ne bi več odločali, saj jim zgolj omogočijo, da se uveljavijo, te pa nato poiščejo bogatejši evropski klub. Skupščina Jadranske lige in žreb parov bosta 27. junija v Slavonskem Brodu,
kandidata kot novinca sta še Badel iz Skopja in zagrebška Trešnjevka. Sojenje je bilo letos povsem drugačno, zelo dobro, pošteno.
Pomladitev
Katalonka Helena Boada
je po nekajtedenski vadbi dokazala, da je vrhunska igralka. Zna prav vse, ima met iz skoka, pregled nad igro, je hitra, preudarna, značajsko izjemna. Odlično se je na branilskih položajih ujela z mlajšo Abramoviče-vo (tako v Celju kot Kranju jima je uspela zahtevna in atraktivna akcija s podajo pod koš). A njeni načrti so
povezani z Jako Lakovičem, ki bo, kot kaže, še dve sezoni igral v Italiji. Morda bodo njene načrte usmerjali nastopi za slovensko reprezentanco in le tako bi se lahko zgodilo, da bi ostala v Celju. Marica Gajic ima še dveletno pogodbo in želi srednjo šolo naslednje leto zaključiti v Celju, tako da zanjo ni bojazni. Skupaj z Liščevo, Abramovičevo ter mladimi Potočnikovo, Dimčevo, Ocvirkovo, Mišeljičevo, Puč-kovo, Kračanovo, Murnovo in Belakovo bo tvorila jedro ekipe, ki se ji bo kot novinka pridružila Annamaria Prezelj. Košarkarica Domžal bo
letos dopolnila 17 let. Bila je najboljša strelka final-foura v Vojniku, trenutno spada med najbolj obetavne slovenske igralke.
Prevlada v Sloveniji
Vodstvo ŽKK Athlete, ki ga je okrepil Borut Kop in bo prevzel mesto podpredsednika, načrtuje, da bo v Celje privabilo še dve mladi slovenski košarkarici. Od Tunizijke Houde Hamrou-ni so pričakovali več, zato je v zraku prekinitev pogodbe. Svoje delo je solidno opravila Martina Osterman. V Celju je že rosno mlada, a visoka
košarkarica iz Bosne in Hercegovine, vendar njenega imena še niso povedali, kajti boj zanjo med več klubi še ni zaključen. Lani se je zgodilo, da so bili z Evo Rupnik (sinoči je igrala za Triglav) vse dogovorjeni, a se je vmešal njen oče, ki je verjel v preporod in veliki projekt Ježi-ce, s katerim pa ni bilo nič. Zato so najeli Tavelyn James. Podobne zgodbe so možne tudi v naslednjih mesecih. Bistveno je, da so državne prvakinje celjske kadetinje, mladinke in, upajmo, tudi članice.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 26. krog: Celje - Triglav 2:0 (1:0); Verbič (16), Zajc (69), Krka - Rudar 1:1 (1:1); Kramarič (18); Pod-logar (43), Olimpija - Domžale 0:0, Maribor - Gorica 2:0 (1:0), Koper - Zavre 2:1 (1:0).
2.	SL, 20. krog: Ankaran
-	Šmartno 2:0 (1:0), Šam-pion - Dob 0:1 (0:0). Vrstni red: Dob 48, Radomlje 39, Aluminij 36, Ankaran, Šmartno, Veržej 31, Krško 28, Šenčur 24, Šampion 11, Bela krajina 3.
3.	SL - vzhod, 17. krog: Šentjur - Ljutomer 3:4 (0:2); Tuhtar (46), Omeri (76, 85), Grad - Šmarje 1:6 (1:4); Firšt (26, 65), Beltinci
-	Dravinja 1:1 (1:1); Čander (6), Vrstni red: Drava, Dravinja 41, Rakičan 32, Nafta
28, Odranci 27, Ljutomer, Beltinci 25, Šmarje 21, Ma-lečnik 20, Tromejnik 19, Grad 18, Šentjur 16, Bistrica, Čarda 9.
Štajerska liga, 17. krog: Zreče - Lenart 0:2 (0:0), Žalec - Pesnica 2:1 (0:1); Na-prudnik (61-11 m), Prislan (82), Kovinar Štore - Peca 1:1 (0:0); Čater (66), Mons Claudius - Šoštanj 0:1 (0:1); Celcer (16). Vrstni red: Fu-žinar 40, Lenart 34, Radlje 31, Dravograd 30, Kovinar 26, Zreče 24, Mons Claudius 23, Žalec 22, Peca 19, Šoštanj, Marles hiše 18, Pohorje 17, Pesnica 13, Slovenj Gradec 9.
MNZ MČL Celje, 14. krog: Radeče - Mozirje 2:3 (0:2), Rogaška - Krško B 5:2 (4:0), Kozje - Vojnik 1:0 (0:0).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 5. krog: Zlatorog - Hopsi 69:64; Miloševič 14, Jurak
12, Jovanovič, Dimec 11, Mitrovič 9, Samojlovič 8, Abramovič 4; Mulalič 14, Gabriel, Vašl 11, Jagodnik 10, Vujasinovič 8, Atanack-ovič 6, Wangmene 4, Rogaška - Helios 73:77; Čebular 18, Mijovič 16, Miljkovič, Brkič, Koštomaj 11, Niko-lič 6; Hrovat 12, Boltič 11. Vrstni red: Krka 10, Helios 9, Hopsi, Union Olimpija 7, Rogaška, Zlatorog 6.
1. SL, liga za obstanek, 7. krog: Maribor - Elektra 96:81; Brolih 21, Kayembe 13; Lalič 14, Zagorc 13, Riz-man 11, Brčina, Dimec 8, Kosi, Šlutej 6, Podvršnik, Bajramlič 4, Bukovič 3, Priest 2, Portorož - Tajfun 79:72; Ožbolt 28, Buda 19; Zimič 24, Veličkovič 12, Primorac 10, Zadnik 9, S. Sebič 7, M. Sebič 4, Držič 2. Vrstni red: Grosuplje 39, Portorož 36, Maribor 35, Elektra 34, Slovan, Tajfun 33.
1. SL (ž), 2. tekma finala: Triglav - Athlete 59:76; Zdolšek 20, Meden 11; Abramovič 20, Boada 15, Thomas 14, Gajič 9, Lisec 6, Potočnik 5, Osterman 3; 1. tekma: Athlete - Triglav 84:77; Abramo-vič 24, Boada 16, Lisec 14, Gajič 9, Hamrouni, Thomas 8, Osterman 5; Zdolšek 29, Rupnik 12.
ROKOMET
1. SL, drugi del, 4. krog: Maribor - Celje Pivovarna Laško 29:31 (15:19); Ka-leb 9, Zarabec 7; Marguč, Mačkovšek, Lekai, Žvižej 5, Skube 4, Miklavčič 3, Zele-novič 2, Razgor, Sliškovič 1, Gorenje - Sevnica 40:26 (22:13); Skube 10, Nosan 6, Medved, Golčar 5, Šoštarič 4, S. Burič 3, Cehte, Papež, Dobelšek, Gams, Bečiri 1; Flajs 11, Gjerek 5. Vrstni red: Gorenje 50, Celje 46, Maribor 39, Ribnica 31, Trimo 27, Sevnica 17. (MiK)
Športni kodelar
Sobota, 19. 4.
NOGOMET
1.	SL, 28. krog: Domžale
-	Celje (16.30), Velenje: Rudar - Olimpija (20.05).
2.	SL, 22. krog: Šmartno
-	Bela krajina (17), Šenčur
-	Šampion (19).
3.	SL - vzhod,18. krog, Slovenske Konjice: Dravinja
-	Čarda, Šmarje - Drava, Od-ranci - Šentjur (16.30).
Štajerska liga, 18. krog: Fužinar - Kovinar Štore, Peca
-	Mons Claudius, Šoštanj
-	Pohorje, Radlje - Žalec, Pesnica - Zreče (16.30).
ROKOMET
1. SL, drugi del, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (16).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 8. krog, Ljubljana: Union Olim-
pija - Zlatorog (18), Rogaška
-	Krka, Domžale: Helios
-	Hopsi (20).
1. SL, liga za obstanek, 9. krog, Šentjur: Tajfun - Grosuplje, Ljubljana: Slovan
-	Elektra (19).
Torek, 22. 4.
ROKOMET
1. SL (ž), drugi del,, zaostala tekma 4. kroga: Celje Celjske mesnine - Zagorje (19).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 9. krog, Laško: Zlatorog - Rogaška (19), Polzela: Hopsi
-	Union Olimpija (20).
1. SL, liga za obstanek, 10. krog, Šoštanj: Elektra
-	Tajfun (20).
Sreda, 23. 4.
NOGOMET
1. SL, 29. krog: Celje
-	Zavrč, Maribor - Rudar (17.30).
22
KRONIKA
»Ni gnarja. Gnarja ni.«
Vlomi v parkomate se glede na izkupiček in kazen ne izplačajo
Celjski parkirni avtomati denarja ne vračajo. Gre za enostavne plačilne avtomate, ki so namenjeni samo plačilu parkirnine. V kolikor bi namestili parkomate, ki bi denar vračali, bi nastal problem pri menjalnem denarju. Takrat bi namreč v parkomatih vedno bilo vsaj 500, ponekod pa 1000 evrov menjalnega denarja. Glede na to, da storilci že zdaj vlamljajo vanje, čeprav bi jim lahko bilo jasno, da nekega bajnega zneska v njih ni, bi bilo takšnih vlomov v primeru naprav, ki bi vračale denar, še več
Na parkiriščih Mestne občine Celje je 42 parkomatov.
Da se kaj takega na parkomatu naredi, je potrebno Robert Hostnik iz ZPO ob parkomatu na parkirišču Spodnji grad. posebno orodje in kar nekaj »truda« vlomilcev. In Parkomat vlomilci »napadejo« največkrat od strani, saj ga poskušajo ponavadi, ko ga odprejo, naletijo na ... prazno bla- Tatovi poskušajo na različne način odpreti vrata . odpreti. A jim ne uspe ravno.	gajno. (Foto: ZPO Celje)	(Foto ZPO Celje)
V zadnjem mesecu so se v Celju ponovno pojavili vlomilci v parkomate. Gre za jalovo delo. Zakaj? Ker storilec ponavadi do blagajne v parkomatu sploh ne more priti, a četudi bi mu uspelo, ponavadi denarja v parkomatu ni ali gre za izredno majhen znesek. Odgovorni za parkomate v Celju jih namreč redno praznijo in »parkirne blagajne« so v času, ko se jih vlomilci lotijo, največkrat prazne. Veliko dela za prazen nič.
Toda ta nič je vezan predvsem na denar, ki ga ob vlomih praviloma v zadnjem času v parkomatih ni. Na drugi strani tatovi s poskusi vloma storijo veliko škodo. Spomnimo samo na lanski primer, ko so celjski policisti izsledili 25-letnega Celjana. Na vesti je imel osemnajst vlomov v parkomate. Medtem ko mu je uspelo iz blagajn odnesti borih 200 evrov, je s poškodovanjem naprav za seboj pustil kar 10 tisoč evrov škode. Z ostalimi primeri tovrstnih dejanj je bilo v zadnjem letu v Celju na par-komatih povzročeno za približno 22 tisoč evrov škode.
Nad parkomate s posebnim orodjem
»Parkomate, ki so postavljeni na večjih parkiriščih, praznimo tudi dvakrat na dan, tako da so v popoldanskih in večernih urah prazni,« pravi Robert Hostnik, vodja parkirišč pri ZPO Celje. A se očitno to, da se ne splača vla-mljati v parkomate, storilcev ne prime kaj veliko. V zadnjih dveh tednih so bili v Celju spet trije primeri poskusa vloma, nazadnje v Vrunčevi ulici. In ni skrivnost, da se storilci pri tem tudi »pošteno« namučijo. Parkomat je namreč težak okoli dvesto kilogramov, celotna konstrukcija pa je privijačena v beton. Na možnost, da bi ga z vozilom izruvali (kot so to pred leti neznanci počeli z
bankomati), lahko nepridipravi pozabijo. Vlomilci naj bi se na parkomate spravljali s posebnim orodjem, da bi prišli do denarja, kar jim v zadnjem času ne pomaga kaj dosti. Vlomilcu stoji nasproti še ena ovira. Parkomat je namreč izdelan tako, da se v primeru nasilnega poskusa odpiranja vrata dodatno zaklenejo. Celo vzdrževalci, ki pridejo na kraj po poskusu vloma, imajo zato težave s popravilom.
Vidijo, toda ne prijavijo?
Škoda, ki jo s temi dejanji tatovi povzročijo, torej ni majhna. Je pa zanimivo naslednje. Kar nekaj vlomov
oziroma poskusov vlomov so neznanci storili v času, ko parkirišča niso samevala. Torej bi jih mimoidoči lahko opazili. Glede na to, da takšen vlom traja kar nekaj časa in vlomilec pri tem uporablja različne prijeme in orodje, je nerazumljivo, da ga pri tem nihče ne opazi. Do zdaj naj bi bil samo en primer, ko je mimoidoča ženska poklicala na policijo in prijavila, da se dogaja nekaj sumljivega. V ostalih primerih prijav skorajda ni, čeprav bi lahko vsak
policiji na 113 tudi anonimno sporočil, da nekdo vlamlja v parkomat. »Ljudje se premalo zavedamo, da mi vsi skupaj kot davkoplačevalci plačamo nastalo škodo. Če samo zvijejo vrata, jih moramo zamenjati. To stane okoli 500 evrov z delom in s ponovno montažo. Parkomat, ki so ga poškodovali pred dnevi na parkirišču Spodnji grad, je bil uničen tako, da smo morali zamenjati ohišje, kar je stalo dva tisoč evrov,« razlaga Ho-stnik. Problem, ki v takšnih
primerih nastane, je tudi, da je parkomat, ki je uničen in ga morajo vzdrževalci ponovno usposobiti, v času popravila neuporaben za stranke. Vzdrževalci tako že vedo, da se je v takšnih situacijah treba odzvati hitro, a popravila ne morejo izvesti v eni uri, saj je za to potreben čas.
Videonadzor?
Vlomi v parkomate ne si-vijo las samo Celjanom. V Ljubljani je na primer okoli 400 parkomatov in tudi tam se takšna kazniva dejanja dogajajo. Ne samo vlomi. Reže so pogosto zadelane z žvečilnim gumijem in z lepilom ali pa so naprave od časa do časa tudi prebarvane ... V
Ljubljani imajo nekatere avtomatske parkirne blagajne vgrajene kamere, ki pokrivajo dovolj veliko območje okoli parkomata in takšen nadzor marsikakšnega potencialnega vlomilca tudi odžene. Celjski parkomati so sicer povezani z nadzornim centrom v ZPO, kjer se na računalniškem strežniku zbirajo vsi podatki o plačilnem prometu, statusu, torej tudi o tem, ali parkomat dela ali ne in ali je bil morda zaznan nasilen vlom. V Celju bi morda sčasoma prišel v poštev še poostren video nadzor lokacij, kjer so naprave nameščenw. A je treba vedeti, da to vse pomeni samo še dodatne stroške.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Največkrat so tarče vlomilcev parkomati na parkiriščih Spodnjega gradu, v Oblakovi in Ipavčevi ulici, predvsem na parkirišču med Šolskim centrom Celje in Splošno bolnišnico Celje, ter na Savinjskem nabrežju in v Vrunčevi ulici.
Končano še en dolgotrajno sojenje
V pešca trčili dve vozili
Povzročitelj s kraja pobegnil
V Celju se je v četrtek končalo sojenje Esadu Čehajicu, ki mu je obtožnica očitala posredovanje pri prostituciji. V prostitucijo naj bi silil dekleta, ki so bila konec 90. let zaposlena v njegovem nočnem baru v Gosposki ulici v Celju. Čehajica so obsodili na dve leti zapora s preizkusno dobo dveh let.
Čehajič je na začetku sojenja večkrat predlagal prenos pristojnosti za ta primer na drugo sodišče in izločitev sodnice, vendar so vse njegove predloge zavrnili. Vseskozi je trdil, da mu v Celju ne morejo soditi nepristransko, ker je ravno on prijavil celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberne-ta zaradi jemanja podkupnine. Sodnika so zatem v Ljubljani tudi obsodili. Sicer pa so Čehajiču očitali, da je ženskam, ki so bile zaposlene v njegovem nekdanjem lokalu v Gosposki ulici, odvzel potne liste, jih silil v
prostitucijo, če tega niso storile, pa naj bi z njimi ravnal grobo in nasilno. Tega sicer v sodnem postopku nobena ni potrdila, večino deklet pa na zaslišanje niso mogli povabiti, saj se je za njimi izgubila vsaka sled, zatem ko so zapustile Slovenijo. Marsikatera si je uredila življenje in spremenila tudi priimek. Tožilstvo je zanj predlagalo dve leti zapora in vztrajalo pri tem, da so mu vse očitke dokazali ter da je kaznivo dejanje storil iz naklepa zaradi želje po zaslužku. Njegova odvetnica je v zaključni besedi omenila, da je kaznivo dejanje že zastaralo in da bi morali obtožnico umakniti. Čehajič pa je ob koncu postopka ponovil, da ni kriv in da v pregonu vidi konstrukt predvsem nekdanjega vodstva celjskega tožilstva in celjske policije. Sodba še ni pravnomočna.
SŠol
V nedeljo se je na regionalni cesti pri Vranskem zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Po trčenju, ki ga je povzročil voznik, ki je s kraja pobegnil, je umrl 18-letni pešec iz Motnika. Policisti so pobeglega 32-letnega povzročitelja s Polzele v nedeljo opoldne prijeli.
Po do zdaj znanih podatkih je z vozilom trčil v 18-letnika, ki je hodil ob desnem robu neosvetljenega vozišča. Za njim je pripeljal še 39-letni romunski voznik tovornega vozila, ki se kljub umikanju ni mogel izogniti nesreči in je z vozilom 18-letnika na cesti še prevozil. 32-letnik je s kraja odpeljal, ne da bi
poškodovanemu nudil kakršnokoli pomoč. Po približno enem kilometru je nato še trčil še v prometno signalizacijo ter ravno tako s kraja odpeljal. Po prijetju je test alkoholizi-ranosti pokazal, da je v času nesreče po vsej verjetnosti vozil pijan, zaradi natančnejših podatkov je preiskovalna sodnica zanj odredila še strokovni pregled. V času nesreče sta bila v povzročiteljevem vozilu tudi dva sopotnika. Policisti bodo 32-letnega voznika ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zaradi kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.	SŠol
KRONIKA
23
Tragedija pri Arji vasi spet na sodišče
Damir Ivančič, odvetnik Branka Mačka: »V takšnih postopkih je ob razgretih čustvih za pravilno odločitev potreben tudi strokovni pogum.«
»Enkrat za vselej bi rad, da se v javnosti odpre razprava o pravosodju, zakonitostih, obdolženčevih pravicah v vseh postopkih in o spoštovanju temeljenih zakonitosti. Tudi o tem, da je tožilstvo primarni varuh zakonitosti obdolženčevih pravic, kar pomeni, da ne poskuša dosegati vse samo z namenom pregona, sodišče pa je tisto, ki sodi,« pravi odvetnik Damir Ivančič.
»Vpravu je pomemben razum in v njem ni prostora za čustva. Ta ne smejo vplivati na strokovno odločitev ali na postopek. Nobena sodba ne bo mogla otrok staršem nikoli povrniti, prav pa bi bilo, da bi bili starši žrtev v tej nesreči ves čas pravilno obveščeni, kaj se lahko zgodi in kaj lahko pričakujejo. Naloga odvetnika je, da pripravi najboljšo možno obrambo. Pri tem se odvetnik ne istoveti z dejanjem ali obdolženim, ampak opravlja svojo dolžnost. Odvetniki, pravni strokovnjaki, mediji ne bi smeli nikoli razplamtevati čustev in predvsem navajati tistega, kar ni res. Kaj si mislim človeško, je ena stvar, kaj si mislim kot pravnik, je druga.«
Pretekli petek je odjeknila novica, da je vrhovno sodišče razveljavilo sodbi Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju v primeru Branka Mačka. Junija leta 2012 so ga na celjskem okrožnem sodišču obsodili na deset let zapora zaradi tragedije na avtocesti pri Arji vasi. V nesreči so takrat umrli Peter Kračun, Nataša Godec in Tjaša Košto-maj, eno dekle je bilo hudo poškodovano. Maček, ki je nesrečo povzročil vinjen in z vožnjo v napačno smer na avtocesti, je zdaj že na prostosti. Sodni postopek bodo morali ponoviti. Vrhovni sodniki so prikimali njegovemu zagovorniku Damirju Ivančiču, ki od začetka trdi, da ni šlo za kaznivo dejanje predrzne vožnje, ampak za prometno nesrečo iz malomarnosti.
»Mačku so očitali naklepno kaznivo dejanje predrzne vožnje, sodišče je to povzelo v izreku sodbe, vrhovno sodišče pa je to postavilo na druge temelje. Torej da naklepa ni bilo. Drugače rečeno: očitali so mu, da je sedel v avto z namenom, da se bo odpeljal v nasprotno smer in da bo ubil tri ljudi. Ne znam si predstavljati osebe, ki bi to naredila, saj je to hladnokrvni morilec. A Branko Maček to ni. Izpostavili smo ključne kršitve ...
... tudi domnevne kr-šitvev zvezi z odredbo za odvzem krvi povzročitelju po nesreči.
Odredbo za odvzem krvi morata izdati policija ali
preiskovalni sodnik. Policija lahko to stori, ko preiskovalnega sodnika ni na kraju dogodka, toda v tem primeru je bil. Dejal je, da je odredbo dal, a kasneje. Torej odredbe v času odvzema krvi ni bilo,
prav tako ni bilo zabeležene ure odvzema. Kri je v bolnišnici odvzela medicinska sestra. Zakon je jasen. Kri mora vzeti zdravnik. To so temeljni dokazi, ki odločajo o kazenski odgovornosti ali
neodgovornosti. Predkriži-ščna tabla je na delu, kjer je Maček zapeljal napačno, napotovala levo, danes je ta tabla drugačna. Trdili smo, da bi lahko vsaka povprečna oseba - vinjena ali ne - v vsakem trenutku zapeljala napačno. Vrhovni sodniki se niso spuščali v vsako podrobnost, ker ne morejo presojati dejanskega stanja, ampak samo pravo in postopkovna pravila. Zato upam, da bo sodišče v novem sojenju ponovno preverilo naše ugovore. Treba je povedati, da Maček s sodbo vrhovnega sodišča ni bil oproščen. Sodili mu bodo ponovno,
Toda če bi sodišče izločilo dokaz o odvzemu krvi, kot ste predlagali v prvem sojenju, ne bi smelo upoštevati tega, da je vozil pijan.
Alkohol ni znak kaznivega dejanja in ni pravno relevanten pri presojanju zakonskih znakov le-tega, pomemben pa je pri presojanju subjektivnega elementa, torej v odnosu do dejanja, še preden se ta zgodi.
Kljub temu je še vedno možna zaporna kazen do osmih let, kolikor je največ za povzročitev nesreče iz malomarnosti?
Da.
In v ponovnem postopku Maček lahko krivdo prizna.
Da.
Jo bo?
Nisva se še pogovarjala. Če bo prišla pobuda tožilstva, se bomo o možnosti priznanja krivde pogovarjali. Mi pobu-
de ne bomo dajali.
Tudi ne za kaznivo dejanje predrzne vožnje?
Nikakor.
In če bi mu tožilstvo zdaj očitalo povzročitev nesreče iz malomarnosti, brez naklepa, bi mu svetovali, da prizna?
O tem še ne morem govoriti natančno. Kako se bo odločil, ne vem. Upam, da bo sodišče spoznalo, da ni šlo za naklep, ampak kvečjemu za malomarnostno dejanje. Trdno sem prepričan, da so vsi pravni strokovnjaki v tej zgodbi natančno vedeli, da je težko govoriti o naklepu.
Tožilstvo lahko spremeni obtožnico, a verjetno tega ne bo storilo.
Lahko bi jo. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ampak presoja njegove znake. Tožilstvo pa je tisto, ki mora obtožbo pravilno postaviti in ne iskati možnosti možnega. Sodišče lahko na podlagi obtožbe obsodi posameznika za drugo kaznivo dejanje ne pa za drugačno, torej, če opis dejanja, kot je v obtož-
bi izpolnjuje zakonske znake nekega drugega kaznivega dejanja.
Ampak kršitve, ki jih omenjate, se nanašajo na predkazenski postopek.
Posameznik, ki opravlja kakršna koli opravila v postopku, mora biti visoko usposobljen. Občutek imam, da se pri nas vedno poskuša obsojati namesto soditi, kar vam bodo potrdili mnogi pravniki in odvetniki. Policisti, ki so temelj varovanja pravil in družbe, morajo biti visoko strokovno izobražen kader. Vedeti morajo, da bodo ustrezno sankcionirani, če bo prišlo do napak. Da ne bodo zavestno kršili pravil z mislijo »saj bo šlo skozi«. V strokovnih razpravah se pogosto izpostavljajo besede »saj praktično skoraj ne moremo pridobiti dokazov na zakonit način, ker so postopki pridobivanja odredb zahtevni«. Sam ne bi temu pritrdil.
Spoštujem delo sodnikov in tožilcev. Vse te stvari navajam le dobronamerno
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Bo obtožnica spremenjena?
Zaenkrat še ni odgovora na to vprašanje
Okrožni državni tožilec Ivan Ža-berl, ki je na sodišču zastopal obtožnico zoper Branka Mačka, odločitve vrhovnih sodnikov ne more podrobno komentirati. »Vrhovno sodišče je ugotovilo, da procesnih napak v postopku ni bilo, kar pomeni, da tožilstvo in sodišče nista naredila nobenih napak v postopku. Ugotovitve o tem, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno naklepno, pa je stvar dokazne ocene in je ne morem komentirati,« pravi.
Vrhovno sodišče je pri odločitvi nesporno ugotovilo, da opis dejanja v obravnavanem primeru izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. »To pomeni, da če se bo v ponovljenem po-
stopku ugotovilo, da obtoženi ni ravnal naklepno, bo treba pravno kvalifikacijo spremeniti v milejšo obliko,« še pojasnjuje tožilec. Ne komentira pa možnosti Mačkovega priznanja krivde v tem primeru.
Kakšna je razlika?
Tožilstvo je Mačku očitalo kaznivo dejanja predrzne vožnje v prometu. To kaznivo dejanje je bilo v Kazenski zakonik RS dodano leta 2008 in bilo nato v celoti spremenjeno z dopolnitvami zakona in preoblikovano v »nevarno vožnjo v prometu«. Po vsebini je takšen člen zakona strožji za storilca kot predrzna vožnja. »Zato smo zoper obtoženega v skladu z zakonodajo uporabili
milejši zakon, to je zakon, ki je bil v veljavi v času kaznivega dejanja,« dodaja Žaberl. Pri tem gre za t. i. ogrozitveno kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti samo s krivdno obliko možnega ali direktnega naklepa. V prvem primeru gre za to, da se je storilec zavedal, da lahko stori dejanje in je vanj privolil, v drugem primeru pa, da se je zavedal dejanja in ga je hotel storiti. Ravno v tem je razlika v primerjavi s povzročitvijo prometne nesreče iz malomarnosti, kjer je pomembna krivdna oblika malomarnosti. Torej: čeprav se je storilec zavedal, da lahko stori kaznivo dejanje, je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo.
SŠol, foto: arhiv NT (SHERPA)
Tožilec Ivan Žaberl: »Ugotovitve o tem, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno naklepno, je stvar dokazne ocene in je ne morem komentirati. Še enkrat poudarjam, da je vrhovno sodišče zavrnilo vse navedbe Mačkove obrambe v zahtevi za varstvo zakonitosti o procesnih napakah v postopku. To pomeni, da tožilstvo in sodišče nista storila nobenih napak.«
»Ni debate -
v Gorenje Surovino dajte stare aparate!«

surovina
Z €OS

Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenja Surovine, d. o. o., v Laškem - Podšmihel b. št. (03 77 72 330) in Žalcu - Ul. Savinjske čete 18 (03 77 72 311), vsak delovni dan med 7. in 18. uro ter v soboto med 9. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje vsak torek in četrtek na Radiu Celje.	| yeč o akciji na www.surovina.si.
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Spev: Grem
2.	Ans. Roka Žlindre: Zate
3.	Erazem: Poletni večeri
4.	Klateži: Pramen zlatih las
5.	Zreška pomlad: Najlepše ime
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	MONEY ON MY MIND -
SAM SMITH	(4)
2.	BEATING HEART - ELLIE GOULDING	(3)
3.	MY LOVE - ROUTE 94 FEAT JESS GLYNNE	(4)
4.	GET DOWN - JAMES ARTHUR (5)
5.	TEMPLE - KINGS OF LEON (3)
6.	FALLINLOVE2NITE - PRINCE FT. ZOOEY DESCHANEL
7.	NOT A BAD THING -JUSTIN TIMBERLAKE
8.	IT'S ON AGAIN - ALICIA KEYS
9.	KIDS AGAIN - EXAMPLE
10.	NO REST FOR THE
WICKED - LYKKE LI	(1)
(2)
(5) (1) (2)
DOMAČA LESTVICA
1.	LET ME BE (MYSELF) - MUFF	(3)
2.	SPET - TINKARA KOVAČ	(5)
3.	BE OK - NUDE	(5)
4.	TO NI BLUES - BILBI	(2)
5.	DEJ POVEJ - ESKOBARS	(1)
6.	TJA - BUČAR RUDI IN ELEVATORS	(4)
7.	MASQUERQADE - SAMUEL LUCAS & NERMIN PUŠKAR	(4)
8.	KRALJ - ANAVRIN	(3)
9.	NA VRH SVETA - I.C.E.	(2)
10.	PESEM O TEB (REMIX) - CARPE DIEM FEAT. 6PACK ČUKUR	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
ALL OF ME - JOHN LEGEND CHANGES - FAUL AND WAD AD VS PNAU
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
CAR - ALYA TI IN JAZ - KIM B
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Knjige, kdo vas bo še kupoval?
Ob slovenskih dnevih knjige, ki jih ta teden praznujejo v številnih slovenskih mestih (tudi v Celju), se je smiselno vprašati, v kakšnem položaju so se knjige znašle danes. Jih znamo Slovenci še ceniti kot vrednote, ki osmišljajo naše življenje in ohranjajo identiteto naroda, ali knjige vse bolj postajajo zgolj tržno blago? Marsikdo je namreč prepričan, da se knjigi, če se bo sedanji trend nadaljeval, ne obeta
nič dobrega. Na težave in zaostrene razmere, ki vladajo na knjižnem trgu, opozarjajo tako avtorji knjižnih del, založniki, knjigarnarji kot tudi knjižničarji in bralci. Da je stanje za knjigarne že skoraj alarmantno, pravi tudi ustanovitelj celjske knjigarne Antika Božo Mulej. Zakaj je tako in kje so rešitve, bomo poskušali odgovoriti v četrtkovem Odmevu na Radiu Celje. Vabljeni k poslušanju ob 12.15.
	VSAK ČETRTEK ob 12.15
	
✓'/ÄS žfe %	i Vi Al f
	lil v-V
POGLIE	:DI mejiš
www.radiocel|e.com	95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
»Pijana« z očali
Na osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu zdravja so prvo soboto v aprilu v Celju med drugim opozarjali tudi na škodljive posledice prekomernega pitja alkohola. Novinarji moramo seveda vsako stvar takoj preveriti in tako je Ivana Stamejčič na lastni koži preizkusila, kako se človek počuti, če pregloboko pogleda v kozarec. A brez skrbi. Ni si privoščila zdravju škodljivih substanc, ampak si je nadela posebna očala, s katerimi je videla dvojno. In njen odziv? »Glede na to, da so bili dejansko vsi stožci na tleh videti dvojni, zdaj razumem, zakaj nekateri v tej >fazi< pijejo naprej. Najbrž računajo na to, da bi se po še nekaj popitih kozarcih pojavili trojni, tisti sredinski pa bi bili pravi ...«
Foto: Grupa
zvočne slike kulture radioifijt
L6J [•(§
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
www.radiocelje.com
95.1 | 95.9 1100.3 | 90.6 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 17. april_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 18. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 19. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 20. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Karolina Vrtačnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 21. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Karolina Vrtačnik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 22. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 23. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Obvestilo oglaševalcem!
Oglasni oddelek bo zaprt v ponedeljek, 21. aprila, in v soboto, 3. maja 2014.
Zadnji dan za sprejem malih oglasov in zahval za Novi tednik, ki bo zaradi prvomajskih praznikov izšel že v sredo, 30. aprila 2014, bo v soboto, 26. aprila 2014, od 8. do 12. ure.
MOTORNA
VOZILA
POSEST
PRODAM
PRODAM
OPEL corso swing 1,2, letnik 1996, še v zelo dobrem voznem stanju, registrirano do oktobra 2014, prodam za 220 EUR. Telefon 041 447-065. 1190 SUZUKI gsxr, letnik 1998, 45.000 km, zlata barva, možna menjava (avto) prodam. Telefon 040 807-371.1085 DAEWOO lanos 1,5 S, letnik 1998, 160.000 km, vozen, neregistriran, prodam za 250 EUR. Telefon 041 697-228.	1135
ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam po 20.000 EUR za parcelo. Telefon 031 375-646. 635 V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 963
STROJI
IJ.mmiim.UJM:!
PRODAM
KOSO Gaspardo 175, dvojni rez, s hidravličnim dvigom, rabljeno tri sezone in kosilnico BCS diesel 127, s srednjimi kolesi, prodam. Telefon 031 587-055.
1100
VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 031 278-786. 1121
LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon 041 606-232.
1127
TRAKTOR Stayer 540, 40 KM, viličar, nosilnost 1.600 kg, ročni valjar, teža 150 kg, prodam. Telefon 041 783-347.
1140
MOTOKULTIVATOR Pasquali, s koso, osi-palnim plugom, frezo, snežno desko in prikolico prodam. Telefon 041 763313.	1149
DVOBRAZDNI plug, 10 col, prodam. Telefon 041 406-286.	1156
KUPIM
SILOKOMBAJN Sk 80, v okvari, kupim. Telefon 051 324-461. 1026
MOTOKULTIVATOR ali traktorsko kosilnico, dvojni rez, kupim. Telefon 051 681856.	Š 100


vedeževanje in astrologija
pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocenter.si
PARCELO veliko 7.800 m2 v Šmartnem v Rožni dolini prodam. Resni interesenti pokličite po telefonu 040 901-643.
1120
GUBNO pri Lesičnem. Prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem in 8 ha zemlje. Kmetija leži na sončni legi, možna strojna obdelava. Telefon 041 966-251.	1130
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 po ceni 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika. Cena 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
POSLOVNI prostor, 30 m2, v Celju, oddam v najem. Telefon 070 653-506.1093
ODKUP
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Znider's Celje, Gosposke ul. 7
Žnide^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
MANJŠE posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, s približno 6 ha gozda, prodamo za 40.000 EUR. Telefon 031 301-026, Lojz in 041 530-380, Ivana.
976
VISOKO pritlično stanovanjsko hišo (dvojček), v predmestju Celja (Zagrad), 130 m2 stanovanjske površine, centralno ogrevanje, napeljava plina do stanovanjske hiše, KTV, internet, telefon z vso opremo, vseljivo takoj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 353451.	1062 1063 NA lepi lokaciji v Zagradu pri Celju prodam družinsko hišo, 160 m2 stanovanjske površine, na parceli 680 m2, zgrajeno 1983, komunalno urejeno, TVC, gretje plin, olje, drva. Cena po dogovoru. V račun vzamem dvoinpolsobno stanovanje, samo pritličje, v okolici Celja ali Šentjurja. Telefon 051 365-043, razen nedelje. 1083 17 km iz Celja prodam takoj vseljivo starejšo hišo. Sončna lega z lepim razgledom, dokumentacija urejena, velikost parcele 1.260 m2. Telefon 031 609-533. 1105
STANOVANJE
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika. Cena skupaj 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča. Priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198.
n
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
V POSLOVNI stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različne velikosti 17 do 90 m2. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 prodamo ali oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del in drugi pripadajoči deli). Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS, d. o. o. Celje, telefon (03) 4244-104 ali 031 663-524. n
ODDAM
DOBRO ohranjen štedilnik na trdo gorivo Prokrom, nerjaveč, izdelava Fekonja, velikost 93 * 60, višina 85, desni, prodam. Telefon 031 715-298. l 75
PRODAM
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, nova okna, fasada, streha, klima, vseljivo takoj, prodam za 75.900 EUR. Telefon 041 847-093.
936
STANOVANJE, 49 m2, visoko pritlično, trgovina 100 m, balkon, mirna lokacija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041/031 329-366.	1033
V SPODNJIH Štorah prodam stanovanje, veliko 48 m2, klet, garaža, cena 17.500 EUR. Telefon 041 687-377.
1064
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
PETROVČE. Novo dvosobno stanovanje na naslovu Petrovče 33 (2 sobi+ WC, brez kopalnice), v I. nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine 53,02 m2, dve parkirni mesti. Priključki: elektrika, voda, plin. Stanovanje prodamo za 39.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR, garaža za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VOJNIK. Mansardno stanovanje, 54 m2, stanovanje in stavba v celoti prenovljena 2006, ZK urejeno, zelo nizki stroški, prodam za 39.000 EUR. Telefon 070 561-473.	1163
VISOKOPRITLIČNO dvosobno stanovanje, opremljeno, z garažo, na Otoku, prodam ali oddam. Telefon 041 666-131.
1165
PRODAM
19. uri.
OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 60 m2, z balkonom, TV, klimo, od morja oddaljen 70 m, blizu je trgovina. Informacije po telefonu 041 783-982.
1059
STANOVANJE v Braslovčah ugodno oddam. Telefon po 20. uri, (03) 5720-597.
1100
V ŽALCU oddamo opremljeno garsonjero. Najemnina 200 EUR + stroški. Telefon 031 839-410.	1098
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 36 m2, v pritličju v Vojkovi ulici v Celju, oddam. Najemnina 250 EUR + stroški + varščina 400 EUR. Telefon 041 213601.	1116 1117 OBNOVLJENO garsonjero na Lavi, stanovanje je popolnoma opremljeno in takoj vseljivo, oddamo v najem. Telefon 031 655-181, Simon. 1111 LEPO opremljeno dvosobno stanovanje z balkonom, velikost 58 m2, na Hudinji, oddam v najem. Telefon 031 288-986.
1148
KUPIM
PEČ za centralno kurjavo Feroterm na trda goriva, 35.000 kalorij, nerabljeno, ugodno prodam. Telefon (03) 5472531.	1081 DVA hladilnika in leseno omaro za obleko prodam po ugodni ceni. Telefon 041 707-902. 1150
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOKOŠI nesnice, rjave, pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodam. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.1113 BIKCA simentalca, težkega približno 120 kg, prodam. Telefon 070 514-511.
1090
PRAŠIČE, težke od 110 do 130 kg, cena 1,50 EUR/kg in izločene mlade svinje, težke 250 kg, cena 1,30 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	1050
JiTmmi
I astrologinja
0906430
csna pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
BIKCA simentalca prodamo. Telefon 031 497-410.	1107
TELICO, staro 5 mesecev, težko 250 kg, prodam. Telefon 5794-155, kličite po
BALE v kockah (otava, seno), po 2 EUR, okolica Celja-Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 041 315-771. 1003 DOMAČE suhe salame, 8 EUR/kos, prodam. Telefon 041 506-607. 1024 SADIKE pušpana, višina 60 cm, ugodno prodam. Telefon 031 759-133. 1106 SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444.	1115 VINO jurka, mondero in izabela prodam. Telefon (03) 5771-034. 1119
500 kg koruze prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316. 1122
SENO v kockah, 2 EUR, prodam. Telefon 041 763-050.	1131
VINO, belo ali rdeče, kakovostno, ugodna cena, prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735.	p
BALE v kockah (seno in otavo) prodamo.
Telefon 031 604-465. 1158 KRMNI krompir ter ječmen in koruzo, pakirano po 50 kg, prodam. Za več informacij pokličite 041 663-137, Peter.	555
SENO in seno v balah, v bližini Dobrne, prodam. Telefon 5778-415. 1171
OSTALO
PRODAM
1118
PRAŠIČE, težke od 35 do 50 kg, prodam. Telefon (03) 5798-167, 041 389-370.
1124
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311476.	p
DVA bika, pasma simentalec, težka od 110 do 150 kg, prodam. Telefon 5716-516.
1141
TELIČKO, pasma limuzin, staro štiri mesece in pol, prodam. Telefon 031 596-722, 5777-336.	1159
BIKCE simentalce, eko reje prodam. Šentjur, telefon 041 818-894. 1153
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
DVE telički simentalki, stari 3 tedne, traktorsko prikolico, nosilnost 1.500 do 2.000 kg, v dobrem stanju, Imt, T. Vinkovič, prodam. Telefon 031 840282.	1036 VOLKSWAGEN Vento, lepo ohranjen, po zelo ugodni ceni in stiskalnico za grozdje in sadje, na električni pogon, prodam. Telefon 031 841-800. 1078
mimm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
GSM 041404 935
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 935 KRAVE in telice, debele, kupim za zakol.
Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p BIKCA, starega do 14 dni, simentalca ali dobre mesne pasme, kupim. Telefon 051 323-690, Slavko. 1167 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	p
PRODAM
SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2.4 x 1.2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan.	p
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TELICO simentalko, težko 250 kg ter suho seno v kockah prodam. Telefon 041 631-230.	1086
SMREKOVO kole (fižolovke) in opore za paradižnik prodam. Telefon 041 271577.	1087 KRAVO, brejo, 2. teleta, prodam ali menjam za telico. Prodam garažna in vhodna vrata, kompletna, v 220, š 240, strešno in zidno opeko Kikinda, molzni stroj Virovitica. Telefon 031 755-899. 1096 MOTOKULTIVATOR, letnik 1998, znamka Labin progres -TPS, motor Acme 10 km diesel, kolesa kovinska in gumijasta, s priključki: čelna kosa, plug, freza za zemljo in sneg, cisterna na kolesih, 200 l, 100 m gumi cevi na kolutu, prodam v kompletu. Telefon 041 630390. 1104 NERABLJEN cvrtnik (fritezo) Delonghi (porabi samo 50 % olja), primeren za 4-člansko družino, prodam za 50 EUR (cena novega približno 100 EUR). Telefon 031 787-995. 1104 SUHA mešana drva prodam ali menjam za prašiča ali govedo. Cena 200 EUR/4 m. Telefon 031 371-381, okolica Laškega. L 73
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Zakaj, zakaj moral je utihniti tvoj glas? Družina srečna smo bili, dokler si bil med nami, Ičo, ti. Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, meni in Dejanu se srce trga, solza lije iz oči...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in povsem nepričakovano nas je v 39. letu zapustil
ILIJA ŠUŠLJIK -IČO
Še vedno ne moremo verjeti, da si nas zapustil, naš dragi Ičo.
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo celjski policiji, gasilcem, vsem prostovoljcem, prijateljem, sodelavcem in podjetju Julon, vsem njegovim in mojim sošolcem, vsem Dejanovim sošolcem ter staršem otrok in učiteljicam 1. razredov OŠ Štore. Hvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku Gajšku, gospe Mojci Vrečar, družinama Točaj, družinam Tovornik in Pungeršek, osebju ZD Štore, vsem FB prijateljem,
sorodnikom, sosedom in znancem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: tvoja Saša, sin Dejan, babi Brigita, dedi Slavko, svak Slavči z Vesno, stric Nedeljko z družino ter ostalo sorodstvo
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili, v ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
V SPOMIN
MARIJA ŠOLINC
(10. 6. 1927 -25. 2. 2013)
MILAN ŠOLINC
(2. 12. 1931 -21. 4. 2013)
iz Zlateč pri Šentjurju
Ni ju več med nami. Namesto dotika in bližine se zdaj zatekamo v spomine. Njuna dobrota in ljubezen
nam je v tolažbo. Hvala vsem, ki jim spomin nanju prikliče smehljaje in solze.
Vsi njuni, ki ju pogrešamo.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ROZIKE PODKRIŽNIK
iz Primoža pri Šentjurju (14. 3. 1933 - 6. 4. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalja ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem s Ponikve, govorniku Jožetu Bračku in
pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Mirno, tiho, spokojno ste zaspali, v nebesa odpotovali.
Verjamem, da tam vam bo lepo, ker bili ste dobri zelo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame
ANGELE VOGA
(1. 5. 1916 - 2. 4. 2014)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom iz Braslovč, Hruševca in Šentjurja ter gospodu Čonču za cerkveni obred in molitve. Hvala za stisk rok, svete maše in sveče. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek, govorniku in pevcem. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči vsi njeni
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se poslovili od
ANGELE KRAJNC
iz Prožinske vasi 85, Štore (22. 5. 1930 - 2. 4. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem SZ Atrij in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Mihaelu Hermanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govorniku
in trobentaču. Posebna zahvala za neizmerno pomoč gospe Sabini Lisec iz Doma Lipa Štore in družinama Selič - Li-povšek.
Žalujoči vsi njeni
Spet je tu pomlad, kot je bila takrat, ko si odšel od nas.
V SPOMIN
HENRIKU KRAJNCU
iz Prožinske vasi 85, Štore (11. 7. 1932 - 30. 3. 1999)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
HRASTOVE »fosne«, debelina 25, 32, 50, prodam. Telefon 031 555-335.1103 TRAČNI obračalnik, širina 2,20 m, mlatil-nico, delujočo, za pšenico ali fižol in traverze. Širokotirne, po ugodni ceni in gumi voz, 15 col, skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5771-157.
1109
ŠTIRI silažne bale in motorno škropilnico samohodnico, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 051 354-407. 1123 OPEL astro 1,6, letnik 1997, seno in otavo v kockah prodam. Telefon 041 573380.	1137 ARMATURNE mreže in ostali gradbeni material prodam. Telefon 031 337-365.
1142
KERAMIČNE ploščice, na zalogi ali po naročilu, prodam. Telefon 051 617-220.
1142
ZAMRZOVALNO omaro, zamrzovalno skrinjo, sekular z enofaznim motorjem prodam. Telefon 051 396-534.1155 MEŠANA metrska drva, 30 m, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 241-540.	1157
DESKE in plohe javorja, plohe hrasta, zračno suhe ter izrezke krilnih vrat, mahagonij, 150 * 150 cm, 85 kosov, prodam. Telefon 041 775-328. 1154 BELO in rdeče vino, naravno, brez žvepla, po 0,90 EUR in teličke m. ž., simen-talke, prodam. Telefon 041 574-195.
1160
Umrla je upokojena sodelavka
ALBINA KODRIČ
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
BUKOVA drva, nacepljena dolžine 33 cm, cena: 200 EUR/4m, prodam. Valentina, telefon 041 880-226, (03 ) 7462900.	n
KUPIM
AVTO, traktor, kombi, lahko poškodovan, v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 787-984.
578
STARO sekiro cimermanko, star predmet, staro knjigo in staro razglednico kupim. Telefon 031 809-043. 1011
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1143
SEM vdovec, 57 let, preprost, delaven, kmečki, samski moški s svojo hišo. Po tej poti bi želel spoznati preprosto, pošteno, dobrosrčno žensko ali mamico, staro od 45 do 55 let. Če me katera želi, naj pokliče po telefonu (03) 5773-339.
1110
	
RAZNO	
	
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Do konca maja popust na izdelke. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1166
Zaupate nam že
—69 let—
K
mame
n
INFORMACIJE
27
Nesrečnež ni tisti, ki je umrl, huje bo tistemu, ki bo ostal sam.
ZAHVALA
V jutranjih urah je 2. aprila 2014 v 81. letu umrla
OLGA REBEVŠEK -VRABL
iz Žalca
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu 4. aprila na pokopališču v Žalcu, kjer počiva ob mami Antoniji in očetu Jožetu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za pomoč pri spremljanju in lajšanju njene težke in dolgoletne bolezni osebni zdravnici Bri-giti Artiček, ki ji je s sestro Andrejo bila vedno na voljo. Hvala dobri prijateljici Aniti Uranjek, Ivanki Ropotar s pogrebne službe Ropotar za izjemno tenkočutne poslovilne besede, župniku Jožetu Rupniku, trobentarju Blažu Šobi in kvartetu Grmada za zapete žalostinke. Hvala vsem za izraženo pisno in ustno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše v času bolečega slovesa
od naše drage Olge. Praznino bomo polnili s spominom na tvojo srčno dobroto, ljubezen in premnogo koristnih napotkov.
Tvoji: Anton, sin Bojan z Ireno, Matevžem in Juretom ter brat Ludvik z družino
V Žalcu, aprila 2014
n
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Zapustil nas je
JOŽEF GJERKEŠ
(24. 3. 1935 - 1. 4. 2014)
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
1139
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in stric
ALBIN LANCNER
iz Laškega, Cesta v Debro 25
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številčno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Meliti Zlatečan in reševalni službi ZD Laško za hitro pomoč. Hvala Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve, g. dekanu Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, Dragu in Stanku za nošenje luči in križa, praporščakom, pevcem, Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa in trobentaču
za odigrano žalostinko. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zelo ga pogrešamo.
Žalujoči: žena Ivanka ter hčerki Vida in Albina z družinami
L 70
/ „ V

V SPOMIN
MARJANU MIKLAVCU
(15. 6. 1976 - 13. 4. 2004)
Deset let je od takrat, ko za volan si sedel zadnjikrat, čeprav pregovor pravi, da čas zaceli rane, rano, ki jo je povzročilo slovo od tebe, ne bo zacelil nikoli. Dragi Marjan, zelo te pogrešamo!
Mami, ati in brat
1102
Kje so tiste rožice, ki sva jih skupaj zalivala, ko sva ljubila se. Še rožice domače sprašujejo zate, kje si, da te že dve leti od nikoder ni.
V SPOMIN
JOŽETU ŠOLINCU
iz Celja, Zatišje 17 (6. 3. 1934 - 9. 4. 2012)
48 zakonskih let sva skupaj bila, čez kakšnih sedem let zagotovo bova skupaj spet.
Spominja se te tvoja žena Jerica.
1097
ZAHVALA
Ob izgubi
FRANČIŠKE ŽUMER
(slovo je bilo 22. marca 2014 v Vojniku)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Pergerju in moškemu pevskemu zboru Vojnik za lepo petje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in vas nismo posebej imenovali ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
n
Ni besed, ki bi nas potolažile
v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
V SPOMIN
GREGORJU PLEVČAKU
(31. 5. 1974 - 21. 4. 2011)
Mineva tretje leto in spet je tu pomlad, kot je bila takrat, ko si odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji
1146
Srce je odbilo in dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi drage mame, babija, sestre, tete, svakinje in sosede
ROZIKE ŠUMEJ
rojene Ocvirk iz Vrbnega 1, Šentjur (26. 8. 1939 - 20. 3. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Juriju Malovrhu, pevcem in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči hčerki Irena in Jelka z družinama
r
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
IVANA KRISTANA
iz Goričice 4 a, Šentjur (1926 - 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala govornikoma za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem in trobentaču za odpete žalostinke in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Lidija ter vnuka Anže in Ela
1145
Po zgledu božjega učitelja Jezusa Kristusa je prehodil svojo življenjsko pot in z veliko zavzetostjo oznanjal božjo besedo.
ZAHVALA
Svojo življenjsko daritev je dokončal brat, stric in svak, gospod
LEOPOLD SELČAN
župnik pri sv. Juriju ob Taboru
Ob njegovem slovesu v ponedeljek, 7. aprila 2014, v njegovem rojstnem kraju Frankolovo se iskreno zahvaljujemo škofu gospodu Stanislavu Lipovšku za vodenje pogrebne slovesnosti ter poslovilne besede. Hvala vsem sobratom duhovnikom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, dekanu gospodu Alojzu Vicmanu hvala za posredovane besede patra Huga Delčnjaka, dekanu Ivanu Napretu, gospodu Dušanu Hrovatu (predsednik KS Franko-lovo), gospe Vidi Slakan, gospodu Vilku Jazbinšku (župan Občine Tabor) za izrečene poslovilne misli. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Frankolovo, zboru Antona Bezenška in citrarki gospe Ivici Deželak za dolgoletno skrb in pomoč. Zahvalo naslavljamo tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in župljanom Tabora za darovane maše ter sveče. Brat Milan, sestra Zofka ter ostalo sorodstvo
1144
28
BORZA DELA / VODNIK
MEDICINSKE SESTRE
(s končano višjo medicinsko šolo) ZA REDNO ZAPOSLiTEV V ŠViCi. Pogoji:
-	slovensko državljanstvo
-	znanje nemškega jezika - potrdilo o izobrazbi
Zainteresirani pošljite življenjepis s sliko in dokazilom o izobrazbi na:
javi.se@bluewin.ch Enako velja za dodatna vprašanja, na katera vam bomo takoj odgovorili.
Iris Stähli - Dečko, Švica, dipl. vodja doma (študij za menagement v zdravstvu)
UE CELJE
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
-	M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO ME-HANIZACIJO-ZA NIZKE GRADNJE., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO AVTOMOBILOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 9.5.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.5.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANE-TOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK PREVZAME NOVO TOVORNO VOZILO IN PELJE DO KUPCA TRANSPORT POTEKA PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.4.2014; AM-TB TRANSPORT, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., KU-KOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC ŽERJAVA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z ŽERJAVOM
-	M/Ž; DOSTAVE BLAGA S TOVORNIM VOZILOM, DELO Z HIAPOM - SAMO NOTRANJI PROMET, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2014; DELTA AVTOŠOLA MATJAŽ KNEZ S.P., OLEŠČE 55, 3270 LAŠKO MONTER OGREVALNIH NAPRAV
VARILEC IN MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA - M/Ž; MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA, VARILSKA DELA - DELO JE V TUJINI (NEMČIJA), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 21.4.2014; INDUSTRIJSKA MONTAŽA, MKN MATEJ ZAVŠEK S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2014; IZDELAVA, MONTAŽA IN POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI KOVINSKIH IZDELKOV, FRANC OFENTAVŠEK, S.P., OFENTAU, ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 17, 3202 LJUBEČNA VOZNIŠKI INŠTRUKTOR
UČITELJ VOŽNJE A IN B KATEGORIJE - M/Ž; POUČEVANJE KANDIDATOV A IN B KATEGORIJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2014; ŠOLA VOŽNJE B & M KRAJNC, TRGOVINA, STORITVE, AVTO ŠOLA, D.O.O., KREKOV TRG 1, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA (CISTERNE) PO EU - M/Ž; VOŽNJA CISTERNE PO EU (NE GRE ZA NEVARNE SNOVI), NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2014; SAMO - BANE, TRANSPORT, TRŽENJE, STORITVE, D.O.O., SAVINOVA ULICA 7, 3000 CELJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
MONTERJI SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV -M/Ž; ZAPOSLIMO MONTERJE SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV ZA DELO V NEMČIJI. PRIČAKUJEMO VEČLETNE IZKUŠNJE. NA RAZPIS SE LAHKO PRIJAVI TUDI VEČ KANDIDATOV, KI SO V PRETEKLOSTI ŽE DELALI SKUPAJ. ZAŽELENO JE OSNOVNO ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA, KAR PA NI POGOJ. NEDOLOČEN ČAS, 29.4.2014; EMVAG, SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, D.O.O., ŠKAPINOVA ULICA 15, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR "SLIKOPLESKAR - M/Ž; - PRIRAVA MATERIA-
LA POTREBNEGA ZA SLIKOPLESKARSKA DELA; NATANČNO IN STROKOVNO OPRAVLJANJE VSEH PLESKARSKIH IN SLIKOPLESKARSKIH DEL, ZMOŽNOST POSTAVLJANJA PRIORITETNIH DEL NA PROJEKTU, VODENJE ZALOG PLESKARSKEGA IN SLIKOPLESKARSKEGA MATERILALA, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA". DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.4.2014; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER ZA ELEKTROINŠTALACIJE - DELO V TUJINI (NEMČIJA IN AVSTRIJA) - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE EL. INŠTALACIJ, PRIKLOP ELEKTRO OMAR, LUČI, VTIČNIC, STIKAL, POLAGANJE KABLA IN KLABELSKIH TRAS, POSLOVNI OBJEKTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 30.4.2014; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE ELEKTRIČAR
ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, MONTAŽA - DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.4.2014; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., TR-NOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE
ELEKTRIČAR MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETRIRANJE MERILNO REGUL. OPREME, REVIZIJE NA SN ELEKTR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MERILNO REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; KOMPOZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13, 3000 CELJE KUHARJI
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE KUHAR
KUHAR- PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE, PEČENJE PIC,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2014; VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEKTROINSTALACIJE, BOŽIDAR GRA-BAR, S.P., PODVIN 211, 3310 ŽALEC NATAKARJI
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE
NATAKAR
DELO V STREŽBI - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2014; FSG ROK GRO-BELNIK S.P.; PE RM BAR, ROK GROBELNIK S.P., KOCBEKOVA CESTA 42, 3202 LJUBEČNA KOMERCIALIST ZA PRODAJO
KOMERCIALIST II. - M/Ž; OBDELAVA IN REALIZACIJA NAROČIL, REŠEVANJE REKLAMACIJ KUPCEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.4.2014; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE KOMERCIALIST NA TERENU
KOMERCIALIST ZA PODROČJE MARKETINGA, OGLAŠEVANJA, SPONZORSTVA, FUNDRAISINGA IN MEDIJSKIH STORITEV - M/Ž; SKLEPANJE NAROČNIŠKIH IN POGODBENIH RAZMERIJ S POSLOVNIMI SUBJEKTI ZA NAŠE POGODBENE PARTNERJE. OBNAVLJANJE POGODBENIH RAZMERIJ V OGLAŠEVANJU, SPONZORTSVU IN MARKETINŠKIH STORITVAH ZA POSLOVNA IN SOCIALNA PODROČJA V DRUŽBI TER TRŽENJE STORITEV IN BLAGA V POVEZANOSTI S FUNDRAI-SING PROJEKTI, NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2014; DUCAL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., PLANINA 3, 4000 KRANJ
KOMERCIALIST NA TERENU ZA VZHOD SLOVENIJE - M/Ž; PRODAJA ŽGANIH ALKOHOLNIH PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2014; EKSKLUZIVNA DARILA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠKOFJA VAS 7, 3211 ŠKOFJA VAS ADMINISTRATOR SPLETNIH STRANI "ADMINISTRATOR SPLETNE STRANI - M/Ž; DELO ZAJEMA: UREJANJE SPLETNE STRANI, OBDELAVA PODATKOV IN OBJAVA NA SPLETNI STRANI, POMOČ PRI PRODAJI STORITEV, TELEFONSKA PODPORA UPORABNIKOM, POMOČ PRI RAZVOJU PRODUKTA IN STORITEV NA SPLETNI STRANI. IŠČEMO NOVEGA ČLANA EKIPE Z NASLEDNJIMI LASTNOSTMI: VESELJE DO DELA ZA RAČUNALNIKOM (DELO POTEKA ZA RAČUNALNIKOM), SPOSOBNOST HITREGA UČENJA, NATANČNOST, ODGOVORNOST, ŽELJA PO NOVEM ZNANJU, AKTIVNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA (VSAK DODATEN JEZIK JE PREDNOST), DOBRO POZNAVANJE MS WORD, MS EXCEL, SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA ALI EKIPNEGA DELA; PREDNOSTI: DESETPRSTNO SLEPO TIPKANJE, IZKUŠNJE Z DELOM V CMS-JU, UREJANJE SPLETNE STRANI, ZELO DOBRO ZNANJE NEM ALI ITA, HR JEZIKA, NUDIMO: NOVA ZNANJA, IZKUŠNJE, KOREKTEN ODNOS, AKTIVNO SODELOVANJE Z OSTALIM DELOM EKIPE", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2014; KLIKER STORITVE D.O.O, PUCOVA ULICA 9, 3000 CELJE MENEDŽERJI V ZDRAVSTVU
"STROKOVNI DIREKTOR ZAVODA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE STROKOVNEGA DELA ZAVODA; ODGOVORNOST ZA STROKOVNOST DELA ZAVODA, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ZDRAVNIKA SPECIALISTA V/VI PPD 3."; DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 26.4.2014; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK, CELJSKA CESTA 37, 3212 VOJNIK
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
PRODAJALEC PEKOVSKIH IZDELKOV
PRODAJALEC KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PRODAJA (TRGOVINA) NA DEBELO IN DROBNO,
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI
PEK KRUHA IN PECIVA
PEK, DELAVEC V PROIZVODNJI, PEKA KRUHA IN PECIVA, VODJA IZMENE - M/Ž; PRIPRAVA TESTA, OBLIKOVANJE, PEČENJE, KOMISIONIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJICE
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJEN KLJUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARENJA. DELA SE OPRAVLJAJO V MARIBORU., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE
OPERATER NA CNC-STROJU
KOVINARSTVO, OPERATER CNC REZKALNEGA STROJA - M/Ž; OPERATER CNC REZKALNEGA STROJA S KRMILNIKOM HEIDENHAR, BRANJE NAČRTOV, ROČNO DELO V ORODJARNI (VRTANJE NAVOJEV, POLIRANJE ...), NEDOLOČEN ČAS, 17.4.2014; GALERO PROIZVODNJA ORODIJ D.O.O., LOŠKA GORA PRI ZREČAH 38, 3214 ZREČE DISPONENT V CESTNEM PROMETU
DISPONENT - M/Ž; DISPONIRANJE TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM TRANSPORTU PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.4.2014; PREVOZNIŠTVO DANIEL FIJAVŽ S.P., KRIŽEVEC 59, 3206 STRANICE
DELAVCI ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH
DELAVEC M/Ž ZA POMOČ PRI IZVEDBI FASAD - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD TER PLESKANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.4.2014; ZABUKOVŠEK IN PARTNERJI PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.N.O., ŽIČE 4, 3215 LOČE
PRODAJALEC PO TELEFONU
TELEFONIST - M/Ž; PRODAJA PO TELEFONU, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOV. VOZIL - M/Ž; VOŽNJA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2014; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA,ČEŠKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.4.2014; AVTOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA-VANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.4.2014; MEGAMONT KOVAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ ZA VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR OBLIKOVALEC KOVIN
OBDELOVALEC KOVIN NA KLASIČNIH DELOVNIH STROJIH - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, PEHANJE, VRTANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; ZUVAR, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., BOLETINA 26 A, 3232 PONIKVA FASADER
FASADER - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD, PLESKANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH STEN IN STROPOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.4.2014; MEGA-MONT KOVAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC
POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.4.2014; MEGAMONT KOVAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE JJEDI PO NAROČILU), PRIPRAVA SLADIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2014; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR TRGOVSKI POSLOVODJE
"VODJA TRGOVINE - M/Ž; VODENJE ODDELKA TRGOVINA. PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME, BELE TEHNIKE, ELEKTRONSKIH KOMPONENT, INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE, ITD .... NAROČANJE,
PREVZEM IN IZDAJA BLAGA; OSTALA DELA V TRGOVINI." DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE TEHNOLOG ELEKTROTEHNIKE
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; SNOVANJE IN RAZVOJ ELEKTRONSKIH VEZIJ IN SKLOPOV, NAČRTOVANJE TISKANIH VEZIJ (ALTIUM DESIGNER), SNOVANJE PROGRAMSKE OPREME ZA ELEKTRONSKA VEZJA IN SKLOPE NA MIKROKR-MILNIKIH 8PIC, ATMEL, NXP, CYPREES) V PROGRAMSKIH JEZIKIH ( C, C++, BASIC...), IZDELAVA PROTOTIPOV, TESTIRANJE IN MERITVE PROTOTIPOV, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, UREJANJE GERBERJEV IN PANELIZACIJA TISKANIH VEZIJ (CAM), UREJANJE IN PREGLEDOVANJE KOSOVNIC, IZDELAVA TESTNIH NAPRAV ZA TESTIRANJE ELEKTRONSKIH VEZIJ IN SKLOPOV (LABVIEW), DELO NA TESTNIH NAPRAVAH, KONTROLA IZDELKOV, REPARATURA ELEKTRONSKIH SKLOPOV, ROČNO SPAJKANJE, SESTAVLJANJE IN MONTAŽA PRVIH SERIJ LED SVETIL, SODELOVANJE PRI NAČRTOVANJU PROCESOV PROIZVODNJE, TESTIRANJE IN MERITVE ELEKTRONSKIH VEZIJ IN SKLOPOV, SODELOVANJE V TEAMU ZA DFMEA, CONTROL PLAN, IN 8D, DRUGA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.4.2014; FTA PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRŽENJE, TRGOVINO IN DRUGE STORITVE D.O.O., CESTA LEONA DOBRO-TINŠKA 21 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
UPRAVLJAVEC STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK NA ROVOKOPAČU, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2014; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH
POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ROČNI IZKOPI IN ZASIPI, UREJANJE OKOLIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORIJAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA DELOVODJA GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE TER POZNAVANJE DELA V SUHOMON-TAŽI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 23.4.2014; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORIJAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR
KUHAR- PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI MENIJEV IN PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.4.2014; HDO GOSTINSTVO D.O.O., MESTINJE 1 A, 3241 PODPLAT
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
UPRAVLJAVEC ŽERJAVA
ŽERJAVIST - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU V KABINI - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2014; MAKO-GRADNJE, GRADBENIŠTVO, D.O.O., ŠALEK 84, 3320 VELENJE
ZABAVIŠČNI PLESALEC
PLESALEC ANIMATOR - M/Ž; PLESALEC ANIMATOR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.5.2014; DEVEGO TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., REČICA OB PAKI 79, 3327 ŠMARTNO OB PAKI PRODAJALCI PO DOMOVIH
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVR-ŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; PRIDOBIVANJE STRANK IN SKLEPANJ ZAVAROVANJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2014; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D., GREGORČIČEVA ULICA 39, 2000 MARIBOR
UE ŽALEC
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE IN OMETAVANJE, BRANJE NAČRTOV, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; POSTAVLJANJE IN
KRIVLJENJE ARMATURE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV (KNAUF) - M/Ž; IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV KNAUF - KONSTRUKCIJE IN POLAGANJE KNAUF PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; POSTAVLJANJE OPAŽEV, POSTAVLJANJE OSTREŠIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČE-VA ULICA 32, 3000 CELJE KROVEC
IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - TESARSKA IN KROVSKA DELA, DELO SE IZVAJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE FASADER
FASADER - M/Ž; FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOV.VOZIL PO EU - M/Ž; OPRAVLJANJE STORITEV PO EU IN DRUGIH DRŽAVAH, PREGLED VOZILA PRED IN PO ODHODU, NAKLAD RAZKLAD, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2014; TRAVAL, TRANSPORT - LOGISTIKA, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC
VOZNIK V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; NAKLAD TOVORA, PRITRJEVANJE TOVORA, PREVOZ IN RAZKLAD (AVSTRIJA, NEMČIJA, ITALIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; T.L.M., TRANSPORT IN LOGISTIKA D.O.O., PARI-ŽLJE 14 A, 3314 BRASLOVČE
PROSTO DELOVNO MESTO VOZNIK STROJNIK V OKVIRU PODROČJA VZDRŽEVANJE, V ACB VRANSKO. - M/Ž; OPRAVLJANJE VZDRŽEVALNIH DEL Z VOZILI, STROJI IN NAPRAVAMI TER USTREZNIMI PRIKLJUČKI, POSTAVLJANJE, VZDRŽEVANJE IN ODSTRANJEVANJE CESTNIH ZAPOR, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE VOZIL IN OPREME, PREGLEDOVANJE STANJA VOZIŠČ IN PRIPADAJOČIH OBJEKTOV NA AC IN HC, UREJANJE DELOVNEGA OKOLJA, POSREDOVANJE INFORMACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC IN PRIPRAVLJANJE POROČIL., NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2014; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.4.2014; SLIKOPLESKARSTVO HERMAN, KLEMEN HERMAN S.P., SOSESKA 12, 3312 PREBOLD DELOVODJA GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE KUHINJSKI POMOČNIK (NE NA DOMU)
KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC PICOPEK
SAMOSTOJNI PICOPEK - M/Ž; PEKA PIC, PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2014; FASADERSTVO-SLIKOPLESKARSTVO GROBELNIK FSG, ROK GROBELNIK S.P., PREŽIHO-VA ULICA 5, 3310 ŽALEC PROMETNIK
PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2014; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIČ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC
PRODAJNI ZASTOPNIK
STROKOVNI SODELAVEC GRADBENE OZ.STROJNE STROKE. - M/Ž; SVETOVANJE, IZMERE, PRODAJA IN IZDELAVA PONUDB NA PODROČJU STAVBNEGA POHIŠTVA PRIZNANE BLAGOVNE ZNAMKE. PRODAJA NOTRANJIH VRAT, POLIC, SENČIL, ZIMSKIH VRTOV IN SVETOVANJE KUPCEM. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. DO 1.12.2014, 18.4.2014; LIKOMERC, MARKETING IN SVETOVANJE, LILJANA KOTNIK,S.P., DOBRIČ 42, 3313 POLZELA
KOMERCIALIST ZA PRODAJO
PRODAJA IN MARKETING V PODJETJU SKI&SEA - M/Ž; PRODAJA PROIZVODOV KI JIH ZASTOPA SKI&SEA KONČNIM KUPCEM TER PRODAJALCEM V ZASTOPANI REGIJI, RAZVOJ IN STANDARDIZACIJA POOBLAŠČENIH PRODAJALCEV IN SERVISERJEV V ZASTOPANI REGIJI, VODENJE PRODAJNIH TRENINGOV ZA PRODAJALCE. UREJANJE INTERNET STRANI SKI&SEA, FACEBOOK SKI&SEA, NEWSLETTER POŠILJANJE PRESS MATERIALA MEDIJEM V ZASTOPANI REGIJ, ORGANIZIRANJE SREČANJ, SEJMOV TER OSTALIH MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU ZASTOPANEGA OBMOČJA SKI&SEA, NEDOLOČEN ČAS, 19.4.2014; SKI & SEA MEDNARODNA TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., OB SAVINJI 12, 3313 POLZELA
KINO
Spored od 17. 4. do 23. 4.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Edini preživeli - akcijski triler od četrtka do srede: 17.50 Krvne vezi - kriminalna drama od četrtka do srede: 15.20 Need for speed: Želja po hitrosti - akcijski
četrtek, torek, sreda: 16.30, 20.20
petek, sobota: 17.10, 20.20, 22.50
nedelja, ponedeljek: 17.10, 20.20
Neverjetni Spider-Man 2 - akcijska domišljijska pustolovščina, 3D sreda: 19.00
Nimfomanka 2. del - drama petek, sobota: 22.50 Ničelni teorem - domišljijska drama
četrtek, petek, torek, sreda: 21.20
sobota, nedelja, ponedeljek: 15.00, 21.20 Noe - zgodovinski film četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.40, 18.20, 20.00, 21.00 petek, sobota: 15.40, 18.20, 20.00, 21.00, 22.40 sreda: 15.40, 18.20, 21.00 Nonstop - akcijski triler od četrtka do srede: 21.10 Paranormalno 2 - grozljivka četrtek, torek, sreda: 16.40, 19.15
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 16.40, 19.40 Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina
sobota, nedelja, ponedeljek:
13.40, 15.40
Rio 2 - animirani, 3D
četrtek, petek, torek: 15.50,
18.00, 18.50
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.45, 15.50, 18.00, 18.50 sreda: 15.50, 18.50 Rio 2 - animirani četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 17.00
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.50, 17.00 Razcepljeni - akcijski od četrtka do srede: 18.30 Stotnik Amerika: Zimski vojak
-	akcijski, 3D
od četrtka do srede: 20.50 Stotnik Amerika: Zimski vojak
-	akcijski
od četrtka do srede: 17.45 Tarzan - animirana pustolovščina
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.40
Transcendenca - akcijska ZF drama
četrtek, torek, sreda: 19.00, 20.30, 21.10
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 19.00, 20.30, 21.30 Zvončica in piratska vila - animirana domišljijska pustolovščina
četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.10
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 15.30, 17.10

metropol
ČETRTEK in NEDELJA 20.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama PETEK
18.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama 22.00 Nimfomanka 2. del - drama
SOBOTA
20.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama 22.00 Nimfomanka 2. del - drama
PONEDELJEK in TOREK 20.00 Nimfomanka 2. del - drama
www.radiocelje.com
XX
VODNIK
29
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Rio 2 - animirana komedija, 3D, sinh.
19.00 Jebeš novice - komedija 20.00 Noe - apokaliptični spektakel SOBOTA
18.00 Rio 2 - animirana komedija, 3D, sinh.
18.30 Z Mollierom na kolesu
-	komedija
20.00 Noe - apokaliptični spektakel
20.30 Jebeš novice - komedija NEDELJA
16.00 Rio 2 - animirana komedija, 3D, sinh.
18.00 Noe - apokaliptični spektakel
19.00 Z Mollierom na kolesu
-	komedija
20.30 Montevideo, se vidimo
-	športna komedija PONEDELJEK
20.00 12 let suženj - zgodovinska drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 17. 4.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pogovori z igralci: Branko Završan
pogovor bo vodila Mateja Žvižej
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kako preprosto je reči ne vem
o motnjah hranjenja in težavah povezanih s tem; gostja: psihologinja dr. Karin Zernec 17.00 in 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče
Rdeča kapica otroška gledališka predstava; glasbena pravljica
18.00 Dom kulture Velenje Obrazi mladosti
tradicionalna prireditev s pevskimi, plesnimi, glasbenimi in folklornimi točkami
19.00 Antika Celje_
Literarni večer
gosta: pesnik Boris A. Novak in pesnica Anja Štefan
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert godalcev - osnovna stopnja 20.00 Špital za prjatle Celje
I. Method acting night v Celju
gostovanje igralskega studia bratov Vajevec z monodramo; literarni večer
20.00 Max klub Velenje_
Jazz Club Gajo Quartet
koncert
PETEK, 18. 4.
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina
ob mednarodnem dnevu knjige
18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder
območna revija plesnih skupin
19.00 Narodni dom Celje
Ljubezen na parketu 2
plesno-gledališka predstava
19.30 SLG Celje_
T. Wilder: Naše mesto
abonma Petek večerni in izven
20.30 Špital za prjatle Celje New hope - jazz trio
koncert
20.30 Celjski mladinski center
Rock maraton
predstavitev mladih in že uveljavljenih rock skupin
21.00 Krčma TamkoUčiri Celje
Flapjacks
koncert
22.00 eMCe plac Velenje Zaklonišče prepeva
koncert
M
W
OSREDNJA KNJIŽNICA Celje
Oddelek Glasba - Film:
Četrtek, 17. april, ob 17. uri
Pogovor z igralcem Brankom Završanom.
Četrtek, 24. april, ob 17. uri Dušan Rutar: Predavanje o filmu
Ploščad pred knjižnico: Torek, 23. april, od 9. do 17. ure
Knjiga išče bralca - knjižni sejem ob svetovnem dnevu knjige
Knjižnica pri Mišku Knjižku:
Sreda, 23. april, ob 17. uri
OŠ LJUBEČNA V KNJIŽNICI PRI MIŠKU KNJIŽKU
Gledališka predstava: REPA VELIKANKA
Dramska skupina z mentorico Mojco Križnik
Folklorna skupina CEPETAVČKI: Belokranjski plesi
Mentorica Tatjana Vodeb
SOBOTA, 19. 4.
10.00 SLG Celje_
Ela Peroci: Muca Copatarica
abonmajček dopoldanski in izven; Prešernovo gledališče Kranj
11.00 Celjski mladinski center
Sneguljčica
gledališka predstava Gledališkega kluba OŠ Frana Roša 11.30 Krčma TamKoUčiri Celje Skupina Jazzladies
koncert
17.00 SLG Celje_
Ela Peroci: Muca Copatarica
abonmajček popoldanski in izven; Prešernovo gledališče Kranj
PONEDELJEK, 21. 4.
20.00 Atrij župnišča Laško Laški pasijon 2014, v izvedbi KUD Koral Laško
TOREK, 22. 4.
13.00 Razstavišče Gorenje Velenje
Anja Jerčič Jakob
odprtje razstave akademske slikarke
18.00 Celjska kulturnica
Literarni večer z mladimi celjskimi literarnimi ustvarjalci
sodelujejo dijaki celjskih srednjih šol 19.30 Glasbena šola Velenje
Klavirski trio Amarilis
abonma Klasika in izven
SREDA, 23. 4.
9.00 in 9.30 Celjska kulturnica Tolminska pravljica: Pet bratov
lutkovna predstava za celjske vrtce in druge otroke v izvedbi Lutkovnega krožka Osnovne šole Ljubečna
9.00 do 21.00 Knjižnica Šentjur Razstava najstarejših, najljubših,
najzanimivejših knjig bralcev
ob svetovnem dnevu knjige 14.00 Knjižnica Šentjur
Najboljši bralci in bralke na višji stopnji
ob svetovnem dnevu knjige
16.30 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Repa velikanka
gledališka predstava; nastopa Dramska skupina OŠ Ljubečna
17.00 Kulturni center Laško Območno srečanje plesnih skupin
17.00 Knjižnica Šentjur
Beremo s sovico Maliko
ura pravljic in začetek predšolske bralne značke
17.00 Galerija Velenje_
Minljivost in vera
pogovor
17.00 do 00.30 Preddverje
Mestne knjižnice Velenje in Mestne knjižnice Šoštanj
Noč knjige
ob svetovnem dnevu knjige
18.00 do 24.00 Skomarje
Noč knjige v Skomarski hiši
19.00 Narodni dom Celje Pesem upora
Trianglov večer ob Dnevu upora proti okupatorju
19.00 Dvorana Grajske pristave v Rogatcu
Beremo ob kozarcu slat'ne
zaključek bralne značke za odrasle
19.00 Knjižnica Laško
Pogovor s pisateljem, pesnikom Alojzom Ihanom
ob slovenskih dnevih knjige in zaključku bralne značke za odrasle
19.19 Knjižnica Velenje
Bralna značka za odrasle
zaključna prireditev
19.30 Celjski dom - mala dvorana
Kitarski duo Aljaž Cvirn in Dan Grahelj
koncert v organizaciji Glasbene mladine Slovenije
21.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Živeti z gorami
predstavitev knjige Vladimirja Habjana
Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje
_ČETRTEK, 17. 4._
9.00 do 13.00 Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
Tehniški dan: 130-letna tradicija in kakovost sta pri nas doma
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Politics Within s kustosinjo razstave Ireno Boric
brezplačno javno vodstvo po mednarodni skupinski razstavi, ob 19.00 odprtje razstave
PETEK, 18. 4.
11.00 Celjski mladinski center
Festival prostovoljstva in razglasitev naj prostovoljca
19.00 Galerija AQ, Umetniška četrt, Gosposka ulica
Panphobia
odprtje kiparske razstave kiparke Bojane Križanec
SOBOTA, 19. 4.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Lili in ptice pravice
gledališka predstava za otroke; igra gledališče Talija
TOREK, 22. 4.
19.30 SLG Celje_
Krči (sodobna drama o izkoriščanju posameznika)
spomladanski gledališki trojček
Društva vabijo
SREDA, 16. 4.
19.00 Sejna dvorana Občine Šentjur
Zamolčane zdravilne moči začimb
predavanje Sanje Lončar
ČETRTEK, 17. 4.
20.00 Celjski mladinski center
Okusi in doživetja sveta: Indonezijska kuhinja
PETEK, 18. 4.
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem 20.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Zadnja Kristusova skušnjava (The Last temptation of Christ) filmski večer
SOBOTA, 19. 4.
9.00 do 12.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Velikonočno rajanje za otroke
animacija, ustvarjalnice, rajanje z velikonočnim zajčkom... 10.00 do 15.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Retro, vintage TamKoUčiri market
prodaja, nakup, izmenjava »second hand« artiklov
TOREK, 22. 4.
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Praznovanje duhovnih praznikov - orodje razvoja človeka predava Domen Kočevar
SREDA, 23. 4.
9.00 do 17.00 Ploščad pred
Osrednjo knjižnico Celje Knjiga išče bralca
knjižni sejem ob svetovnem dnevu knjige
Dobrodelne prireditve
SREDA, 23. 4.
20.00 Dom kulture Velenje Akustika
dobrodelni koncert; zbrana sredstva bodo namenili izgradnji talnih taktilnih označb za slepe in slabovidne na novi promenadi v Velenju
Razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Muzejske sledi do urbanih obrti, do 28. 5.; razstava natečajnih prispevkov nacionalnega projekta slovenskih šol Unesco Asp - mreže šol: Naj bivalno okolje, do 30. 4.
Osrednja knjižnica Celje: razstava osnovnošolke Nataše Hudej, Moje likovne zgodbe za vas, do 30. 4.
Pokrajinski muzej Celje Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
Porcelanaste slike Alenke Viceljo, akademske kiparke, do 30. 4.
Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: razstava ob 20. obletnici univerze za III. življenjsko obdobje, do 20. 5.
Celjski mladinski center: razstava Nazaj k Steletu, do 30. 4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Umetniki za Karitas - priložnost za postno žrtev, do 31. 5.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava slik Apsint Mateja Čepina, Staneta Petroviča - Čon-ča, Božidarja Ščurka in Dušana Amanoviča iz Celja, do 10. 5.
Špital za prjatle Celje: razstava Aleša Hofmana Hofija, do 9. 5.
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica
Galerija Železarskega muzeja Teharje: pregledna razstava Vinka Pevcina, do 15. 5.
Sejna soba Občine Tabor: razstava Likovne sekcije Mavrica, do 9. 5.
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica
Galerija Velenje: razstava slik Barbare Drev, do 19. 4.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Briga-dirstvo in udarništvo v Šaleški dolini, do 15. 5.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Soli-nič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo! j
Vgradne omare in pohištvo po meri

Ljudje potrebujemo za shranjevanje stvari prostor. Vgradne omare z drsnimi vrati so plod tehnologije in predstavljajo način, kako optimalno izrabiti nek prostor. Te omare z drsnimi vrati pa niso primerne samo za stanovanja oziroma za spalnice, temveč jih lahko uporabljamo tudi na drugih mestih, kjer je stiska s prostorom običajna. Takšni prostori so običajne pisarne v poslovnih prostorih, šolah, bolnišnicah in hotelih, Omogočajo dober pregled nad vsebino notranjosti in urejeno polnjenje omare.
tudi vgradnjo izvlečnih polic in sistemov za hidravlični izvlek obešalnikov. S funkcionalno in pregledno notranjo ureditvijo omare lahko kadarkoli najdete, kar iS čete.
stanovanje zgrajeno po standardih merah, lahko vseeno naročite pohištvo po meni, saj je narejeno natančno po vaših željah in zahtevah, s tem privarčujete pri prostoru in poskrbite 2a odličen videz doma.
Vgradne omare z drsnimi vrati lahko segajo od tal do stropa in na takšen način se optimalno izkoristi ves razpoložljiv prostor - od stene do stene, kot pregrada v prostoru ali kot vrata v drug prostor. Dobimo jih lahko v katerikoli barvni kombinaciji in obliki, tako da vsak lahko najde takšno, ki je skladna z ostalim pohištvom in drugo opremo v stanovanju oziroma prostoru. Notranjost vgradne omare lahko vsak opremi glede na svoje zahteve, z dodatnimi predali, s policami in mrežastimi košarami za shranjevanje nogavic. Vgradne omare z drsnimi vrati omogočajo
Pohištvo po meri
Zelo pomemben, če ne celo najpomembnejši element opremljanja notranjosti doma je zagotovo pohištvo. Narejeno po meri je večinoma primerno za mansard na stanovanja in za stanovanja, ki niso zgrajena po standardnih merah. Če imate hišo ali
v pohištvo. Ponavadi je takšen stil cenovno dražji od klasičnega ali modernega. Pohištvo klasičnega videza je najbolj dostopno in še vedno najbolj prodajano, saj je cenovno najugodnejše in najbolj nevtralno za kombinacijo z ostalimi deli stanovanja ali hiše.
Včasih se je pohištvo po meri lahko dobilo zgolj pri mizarjih, zdaj pa vam ga lahko ponudijo tudi v večini trgovin s pohištvom, ki nudijo tudi standardno pohištvo. Glede na to, kakšen stil vam je všeč in kakšen je videz hiše, se lahko odločite med starinskim, klasičnim ali modernim videzom pohištva. Pri starinskem stilu morate paziti, da izberete kvaliteten masiven les zaradi vseh majhnih vzorcev, ki so vdelani

Če želite oglaševati v rubriki
T/lD/ Vsi naši mojstri,
■017/ nokličite:
pokličite:
031 692-860
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
Nega lesenih delov pohištva
Pri negi lesenih delov pohištva najprej z ovlaženo krpo obrišemo prah, če pa želimo pohištvo očistiti intenzivneje, moramo najprej preveriti njegovo površino. Za čiščenje, nego in zaščito lahko uporabimo temu namenjene izdelke. Za čiščenje pa lahko tudi sami pripravimo mešanico iz npr. (sončničnega in) olivnega olja z malo kisa ali limonovega soka - rok uporabnosti tovrstnih čistil je približno en ali dva tedna. Ne izpostavljamo ga neposrednim sončnim žarkom, da ne obledi ali se na njem ne pojavijo madeži, zaščitimo ga tudi pred pretirano vlago. Manjše poškodbe podrgnemo z voskom/loščilom za les, večje pa skrijemo, če jih podrgnemo z brazilskim oreščkom, orehom, črnim orehom ipd. Madeže lahko
odstranimo z zmesjo finega kremenčevega peska ali sode bikarbone ali cigaretnega pepela z mineralnim, limonovim oziroma la-nenim oljem.
VSI NAŠI MOJSTRI
31
ffriwsMie, si ndßtoißjeJ
■ siROjyPLflsimn
PRAŠIM0 6ARVAMJE VSEH VRST KDViN:
gsm:
D41741094
uuuuuu. stroj ep lastika.si
ASFALT

ASFALT KOVAČ 0.0,0.. PLANINA PRI SEVNICI 47 A.
3255 Planina pm SEVNICI
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A8FALT.KOVACISSIO L.NET
Specialist za strehe z e 30 let!
IN EOEUVQ pREDfiA&M* NAKUUC
l/se za streho!
BtoClTA SUCAfl i.p.,ProJjtv5kg ns 57, a»0 Store
Tel,: 041 622 385; Gsm: OSI 354 291 i
ZA I2ME10 TOEDRÄUI-,
POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 0*1 385. _
.www.streha-metalko.si
Streha za več generacij.
FVc, alu in lesena okna, vhodna in duižna garažna vrata, zimski urtDui, use vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, slikopleskarstvo, obnova dama, obnoua kopalnic
-lo% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si
^STRaSüacua
^OPBALNICA
S lomiMim
/j/
Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav
Smo generalni zastopnik .>.' evropsko podjetje L
E3SŠSEI
0	ŠEŠKO d.
1	f^^l I ključavničarstvo In k
O.O.
Rova Štvo
Socka 33 3203 NavaCert*» t*Li03 7Sia 180 tiri/lin; 03 57 232
<PTIKK

_____ eotuhke
V OPTIKI TERŽAH VJL
■	STTMKCVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCUSKA OfiALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE . KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PfllZNANlH PROIZVAJALČEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p.1013, 3102 CELJE Tal.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popusta ob nakupu ^ * Korcftcijskifi m sončnih očal
J
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p.
Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

PRI UREDITVI GROBO!/, DELO BREZPUČNO!
?(VTLj?kJ SERVIS FLIICCA
>OLNl SERVIS TBcrntNlH IN ^NJENIH OBLAČIL
DELOVNI ČAS: tOTL - pet:, od Idtr 1 lun-, soir: od F. do-U urt.
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 -tesarstvo • krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
2m strešnih cevi MM POD/IRI/I/IO
pri zamenjaui stresne kritine.
Prehransko dopolnilo
pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,.
FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.ret; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 40 91 \_ 1
INSTALACIJE VERHOVSEK
u
|D □ □
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAP£UAV TER SANACIJA KOPALNIC
mSTIUCm VEHHOTtel d.o.o. Piožinska vas 34/d. Šloie. gsm: 041 632 907
Kupon za 25 EI/ROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
J
OGRAJE KOCEVAR
www.ograje.com «080 23 02
Ograje Kotevar d.o.o. Tovarniška 11 c, 3312 Prebold +386 (0)51 624 207
Lepota varnosti.
\miar%
INFO-KREDIT d.o.o.,
/MS Mariborska cesta 86, 3000 Celje, ' I X Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600
Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve.
20,00 evrov popusta
ob najemu posojila
s-
AVTOMEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
■SERVIS VOZIL
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV
■ VULKANIZACIJA
K-
Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61
V-
20 % POPUST
NA SERVIS VOZILA
J
k^ereia
d.o.o.
M
FroflejB fl WV<S	pHpcmoCfl«>V
Gregorčičevo 2, Celje
Gsm: 051 655 677 Tel in fax: 059 044404 E-mail: info@merela.si www.merela.sl
Pogodbeni dobavitelj, medklnfko-tehnknlh pripomočkov
-	ortopedski pripomočki
■	invalidski vozički skuteiji
-	pripomočkizo vsakdan
■	inkontinenčni program
i Popust -5%
; za vsak nakup
32
ZANIMIVOSTI
V Preboldu je dišalo po poticah
Festival potic kot uvod v velikonočno dogajanje
Preboldčani so prejšnji konec tedna že enajsto leto zapored pripravili Festival potic. Organizacijo dvodnevnega dogodka, na katerem so gospodinje iz vse Slovenije razstavile velikonočne dobrote, ki jih je ocenila strokovna komisija, je letos prvič prevzelo Kulturno društvo Antona Aškerca Prebold. Do zdaj ga je vsako leto pripravilo tamkajšnje društvo podeželskih žena.
Festival se je v dvorani Aninega doma v Preboldu začel prejšnji petek dopoldne. Gospodinje iz vse Slovenije so za tekmovanje in razstavo prispevale več kot 65 potic, razdeljenih v štiri kategorije - orehova in smetanova potica, potice z dodatki in orehov kolač. »Z odzivom smo zelo zadovoljni. Orehovo potico je zahtevno pripraviti. Peka namreč zahteva veliko truda in časa. Sestavine, še posebej orehi, če gospodinje nimajo domačih, so vedno dražje,« je povedala pobudnica projekta Danica Uplaznik, ki je v širši okolici znana po peki okusnih dobrot, a na festivalu zaradi
obilice dela, povezanega z organizacijo, ne tekmuje.
Skrivnost je v domačnosti
Devetčlanska strokovna komisija, v kateri ni manjkalo niti strokovnjakov, kot sta upokojena profesorica celjske gostinske šole Romana Gričnik in profesorica v šentjurski gostinski šoli Simona Rakun, je pri velikonočnih dobrotah ocenjevala upotičenost, prožnost testa, barvo skorje, obliko in okus. Najboljše izdelke po besedah Upal-znikove poleg vseh naštetih objektivnih kriterijev odlikuje domačnost. »Gre v prvi vrsti za ljubezen in predanost, s katero gospodinja peče potico. Seveda je za uspeh pomemben tudi dober recept, s pomočjo katerega lahko gospodinja ustvari harmonijo okusov.«
Razglasitev najboljših potic je bila v Aninem domu v petek zvečer. Vsako leto podelijo zlata, srebrna in bronasta priznanja. Gospodinje, ki tri leta zapored prejmejo zlatega, si prislužijo plaketo. Letos so pode-
Letos je bilo na festivalu 65 velikonočnih dobrot.
lili štiri. Prejele so jih Marija Vozlič iz Prebolda, Janja Praprotnik z Gomilskega, Anica Golavšek iz Matk in Cvetka Svet iz Šempetra.
Med dobitniki priznanj je bila tudi najstarejša udeleženka festivala, 94-letna Marija Hvala iz Doma starejših Prebold, ki s svojimi
stanovalci že od ustanovitve dalje sodeluje na tem festivalu. Vse razstavljene dobrote so podarili domovom starejših občanov na
Polzeli, v Grmovju, Preboldu in na Vranskem.
ŠPELA OŽIR Foto: DARKO NARAGLAV
FOTO TEDNA
Velika luna pred veliko nočjo
Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
najboljši par
stran 51
Zgodbe s Celjskega
-Št. 16 <2f 17. 4. 2014-
Od zelenjave
■■■■v	■■ v
ni bil še nihče debel
stran 53
PORTRET
Delo človeku nikoli ne škoduje
Zagrajski dom štirih generacij - 76-letna skrbna varuška četrtemu pravnuku - Do vozniškega izpita zaradi nuje
Minuli teden je bil za Terezijo Jazbec iz Zagrada pri Celju poseben zaradi tega, ker je sicer najstarejša celjska skavtinja v petek zvečer stopila na oder velike dvorane Narodnega doma in iz rok svojega soseda, celjskega župana Bojana Šrota, prejela srebrni celjski grb. »Res sem vesela priznanja, nisem ga pričakovala, saj pred svojim priimkom nimam nobenega pridevnika,« je dejala takoj, ko sva v sredo le našli nekaj minut in sedli k pogovoru. 76-letna gospa Zinka - kot jo poznajo Celjani, saj se je ob objavi nominirancev marsikdo vprašal, le kdo neki je Terezija Jazbec - je namreč skrbna varuška svojemu 17-mesečnemu četrtemu pravnuku in med tednom si mora čas resnično dobro razporediti.
Četrtek je bil tako v Zinki-nem urniku že rezerviran za nakup prehrambenih izdelkov, ki jih je bilo potem treba popoldne in nekaj še v petek dopoldne razvoziti tistim, ki so na območju krajevne skupnosti Pod gradom upravičeni do te pomoči Rdečega križa. V petek je sledila podelitev priznanj na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, gospa Zinka pa je čas, ki bi ga sicer presedela pri frizerki in še kje, da se uredi za slovesnost, raje namenila pisanju naslovov na ovojnice velikonočnih voščil, ki so jih iz župnijske karitas poslali svojim faranom ... »Let se ne sramujem, kaj bi se prenarejala kot nekatere ženske,« je v smehu odvrnila na pripombo, da jih svojih skorajšnjih 76 dobro skriva. Enega od razlogov za svojo vitalnost vidi tudi v tem, da se dela nikoli ni branila. »Veste, delo nikomur ne škoduje,« je pribila in dodala, da pa je tudi pri delu treba biti zmeren in misliti na lastno zdravje. Tako je sama našla pravi način, da že skoraj 35 let »kroti« svojo astmo, a tudi z išiasom se je naučila živeti, čeprav jo je za nekaj mesecev položil v posteljo.
Človek pomaga, kolikor lahko
Gospa Zinka je zdaj še vrsto let upokojena, pred tem pa je 36 let kot računo-vodkinja delala v tekstilni tovarni Metka. Že takrat je bila dejavna v svojem kraju in je kot članica komisije za socialna vprašanja med leti
Ko se Terezija Jazbec razgovori o svoji družini, kar zažari. »Nima vsak take sreče, da bi imel vse svoje >na kupu<,« pravi in dodaja, da si zato od vsega na svetu najbolj želi, da bi se razširjena družina vselej tako dobro razumela. Gospa Zinka je že 14 let prababica in ima štiri pravnuke, zadnje čase pa sta največ skupaj z najmlajšim, 17-mesečnim Leonom. »Saj so ga vpisali v vrtec, pa je kar naprej bolehal. Je že bolje, da je vsaj še nekaj časa pri meni doma.«
1973 in 1992 sodelovala pri delu centra za socialno delo. »Nadaljevanje je bilo potem kar logično. Veste, če človek gleda okrog sebe z odprtimi očmi, potem marsikaj opazi. In pomaga, če le lahko,« pravi in dodaja, da ji je hudo, ko vidi, kako se časi spreminjajo. Zdaj je najhujše, da mladi nimajo služb in enostavno ne morejo sami poskrbeti zase in za družine, ki bi si jih radi ustvarili, po drugi strani pa je boleče tudi to, da starejši s svojimi trdo prisluženimi pokojninami ne morejo z vezati začetka
»Socialne delavke bi morale na teren, v hišo, kjer ljudje živijo, da se prepričajo na svoje oči. V pisarnah, kjer zdaj sprejemajo ljudi, si prave slike o tem, kako živijo, ne morejo ustvariti.«
»Po štirih letih, kar sem bila dejavna v Karitas, mi je naš župnik pred tremi leti rekel, da moramo tudi v Lisce, da tudi to naselje sodi v kapucinsko faro,« se Zinka nasmeje, kako je tudi okvirje župnijske karitas samodejno naravnala po mejah KS Pod gradom.
»Rojena sem v Celju, a ves čas od leta 1938 živim v Zagradu. Zagrajčanka sem, kaj češ, pri nas je najlepše, narave ne more nič odtehtati. A še kako živo se spomnim, kako lepo in živahno je bilo včasih v mestu. Kako nabita je bila promenada od železniške postaje do kina Dom in Ojstrice, ko sem bila mlada... Zdaj je mesto zvečer prazno, ljudje so se preselili v nakupovalna središča, in tega si naše knežje mesto ne zasluži.«
meseca s koncem. »Zato v Rdečem križu in Karitas pomagamo, kolikor le lahko,« pravi in dodaja, da ima na območju krajevne skupnosti in župnije sv. Cecilije veliko prizadevnih sodelavk. »A kaj, ko smo vse že v letih. Mladih ni, če pa katera že pokaže voljo in bi pomagala, se ustavi pri plačilu,« je kar malo razočarana, čeprav razume, da so časi drugačni. A obe organizaciji, v katerih je dejavna, temeljita na pro-stovoljstvu in tu ne sme biti plačila za opravljeno delo, niti za prevožene kilometre.
Dom štirih generacij
Razkošja gospa Zinka sicer nikoli ni bila vajena, a pred leti, ko je postala vdova, je iz meseca v mesec bolj ugotavljala, da je ena pokojnina res malo in da je vzdrževanje družinske hiše preveč zanjo. Že prej sta s soprogom le streljaj stran od doma hčeri podarila parcelo, kjer sta si »ta mlada« zgradila hišo in potem ko sta otroka odraščala, z njunima družinama živela skupaj v njej. Ko je Zin-ko »zvil« še išias, je vnuku ponudila, da »menjata« in se ona vseli v njegovo pritlično stanovanje, vnuk z družino pa v njeno hišo. Ta se je odločil, da bi namesto obnove rajši gradil novo. »Pa je zet rekel, če sem zgradil hišo za nas, jo bom zdaj pomagal še sinu,« pove in doda, da je trajalo le nekaj mesecev, pa je bila tudi nova hiša pod streho in opravljena tudi zadnja selitev. Zdaj Zinka domuje v pritličnem stanovanju, v prvi etaži sta gospodarja hčerka in zet, v mansardi pa vnukinja z družino. Le streljaj stran širšo družino zaokrožuje še vnuk z družino.
»In imamo se lepo, da bi le vedno tako ostalo,« je
zadovoljna in svoje domače pohvali, da so izjemno skrbni do nje in ji pomagajo kolikor le lahko. Da pa je tudi obratno in da gospa Zinka vselej najprej misli na svoje, šele zatem nase, pa kaže tudi zadnja odločitev. Po nekaj tednih, kar je najmlajši pravnuček iz vrtca kar naprej prihajal s smrkavim noskom, je ponudila, da za varstvo poskrbi sama. Ko zdaj kdaj pa kdaj tudi dopoldne potrebuje kaj časa zase, pa se v družini spet dogovorijo in tisti, ki utegne, jo zamenja ...
Avto v garaži, sama pa peš?
Zinka je vozniški izpit opravila pri 62. letih, pa še to je po smrti soproga kar dolgo oklevala, ali naj sede za volan ali ne. Na koncu je »prevagala« njena trma. »Menda ne bom pešačila, avto pa gledala v garaži,« je leta 2000 odkorakala v avtošolo. Kakšnih posebnih težav ni bilo in verjame, da bo tako tudi naslednja leta. Čeprav se je ob edini nesreči, ki se ji je doslej zgodila, kar nekaj časa držala za glavo in zatrjevala, da je »z avtom konec«. Zgodilo se je na gradbišču med obnovo Brega, ko se ji je zaradi razrahljanega volana njena corsa uprla in je med kupi cevi in gramoza namesto na kolesih obstala na strehi nekaj metrov pod cestiščem. »Res me čuva angel varuh. Meni se še las ni zvil, a prestrašena sem bila, kot bi bilo konec sveta,« se zdaj nasmeje ob obujanju spominov, kako so njeni najprej poskrbeli zanjo, potem pa še za njeno corso. In ko so ji jo vso zloščeno in lepo pripeljali domov, je kaj hitro navihano priznala, da se »tudi zarečenega kruha mora kaj pojesti«.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
34
PORTRET
»Potice« v sodelovanju
S knjigo Ljubenske potice izpod peresa Karoline Vrtačnik je postavljen svojstven spomenik neobičajni ljudski umetnosti
z Ljubenci
Na cvetno nedeljo se je na Ljubnem znova trlo radovednežev, ki jih je k župnijski cerkvi sv. Elizabete pritegnila svojstvena ljudska umetnost, imenovana ljubenske »potice«. Tudi letos so Ljubenci k blagoslovu namesto običajnih butar prinesli zajčke, lopate, kelihe, klobuke ...
Tem izdelkom, ki so narejeni iz sedmih vrst zelenja in lesa, pravijo »potice«. »Krivec« za »potice« je, vsaj uradno, Jože Poličnik, po domače Juvanički Jože, ki je leta 1887 naredil namesto običajne butare iz zelenja krošnjo (zaboj za tesarsko orodje). V tistih časih je bila na Ljubnem navada, da so neporočeni možje in fantje med seboj kar tekmovali, čigava »potica« bo večja.
Juvanički Jože, pastir na planini in spreten rokodelec, se z vrstniki ni mogel kosati, zato je naredil prav posebno »potico«. Ko je prinesel v cerkev krošnjo, je župnik sicer rekel, da »je Jože naredil maškaro«, vendar ga je tudi pohvalil. Nekaj let ga ni še nihče posnemal, a mu ni bilo mar. Jože je k blagoslovu prinesel celo »potico« v obliki krave. Sčasoma so se posnemovalci le opogumili in na Ljubnem je ohranjena skupinska fotografija iz leta 1912, na kateri se vidi, kako raznovrstne »potice« so tam izdelovali že pred več kot sto leti.
Izdelava ljubenskih »potic« zahteva veliko ročnih spretnosti, a tudi domišljijo. Gre namreč za edinstvene rokodelske izdelke iz lesa, okrašene s cvetjem in z zelenjem. Od drugih butar na Slovenskem se razlikujejo po tem, da so figuralne - torej da predstavljajo nek predmet, orodje, celo miniaturno scensko postavitev iz vsakdanjega življenja.
Avtorica knjige Ljubenske potice Karolina Vrtačnik. Ker so knjigo predstavili že minulo sredo, so kot prikaz domišljije in ustvarjalnosti uporabili stare »potice«, brez zelenja, ki se je v letu dni seveda osušilo.
>M v ^
Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in župnik Martin Pušenjak s ponosom pripovedujeta o ljubenskih »poticah«.
Po zaslugi župnika Pušenjaka in etnologov so »potice« tudi širše prepoznavne. Režiser Andrej Mlakar je o njih posnel dokumentarec z naslovom Ruševec, leta 2010 so krasile poštne znamke, lani jih je vlada prepoznala kot živo mojstrovino državnega pomena, kar je prvi korak za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva. Minuli teden so »potice« so dobile svoj spomenik še v knjigi z naslovom Ljubenske potice.
Knjiga o »poticah« ni knjižni prvenec Vrtačnikove. Že pred leti je izdala knjigo Super mami z napako, ki predstavlja življenje sodobne slovenske mamice. Njeno življenje je pestro, nepredvidljivo in vpeto med družino in sodobnim življenjem.
S srcem in z dušo
Vendar sta z leti zagnanost in domišljija domačinov nekoliko usahnili. Nenavadne butare, v drugih slovenskih krajih tudi snopi, so postajale vse redkejše, dokler jih ni leta 1976 opazil ljubenski župnik, zdaj tudi dekan gor-njegrajske dekanije, Martin Pušenjak. »Sam sem kot otrok rad opazoval naravo, celotno stvarstvo. In ko sem prišel na Ljubno, sem bil res presenečen zaradi nenavadnih butar. Ob mojem prihodu je bilo še sedem, osem nenavadnih >potic<. Zato sem pri maši pohvalil izdelovalce in jih povabil, naj še kaj naredijo. Potem se je število >potic< le še stopnjevalo. Gre za edinstvena dela, izdelana s srcem in z dušo. Seveda pa tudi ljubenske >potice< opravljajo svoj namen, torej v domove prenesejo blagoslov.«
Tradicija izdelovanja »potic« je na Ljubnem poveza-ma z življenjem. Večinoma gre za krščanske simbole ali pa ponazarjajo predmete iz kmečkega življenja, družabnega in živalskega sveta. »Zame je vsaka >potica< edinstvena, vsaka ima svoj čar, saj sta vanjo vloženi ljubezen do človeka in duhovna kultura,« je povedal Pušenjak in dodal, da so na Ljubnem poskušali to umetnost ohraniti v različnih delavnicah. »Takrat smo ugotovili, da je izdelovanje >potic< izključno družinska zadeva in ni stvar občine, župnije ali kakšne druge in-štitucije. Zato smo rekli, naj ta umetnost ostane, kjer je, torej v družinah. Dejstvo je, da bodo >potice< na Ljubnem ostale ne glede na to, kdo je župan in kdo je župnik.«
Z Ljubenci
Tako se je že v sredo, ko so v čudovitem okolju Fa-šunove hiše na Ljubnem predstavili knjigo Ljubenske potice, tkala pripoved o tem svojstvenem kulturnem pojavu. Knjigo je v sodelovanju z Ljubenci napisala domačinka, ki sicer že dlje živi v Ljubljani, Karolina Vrtačnik. »Čutila sem moralni dolg do kraja, iz katerega izhajam. Tu sem preživljala najlepše trenutke otroštva in mladosti. Z leti sem vse bolj cenila umetnost, ki se je razvila na Ljubnem. Zdelo se mi je prav, da se trud in domiselnost domačinov trajno obeležita,« je pripovedovala Karolina, mamica štirih otrok. Družina Vrtačnik cvetne nedelje redno preživlja na Ljubnem. »Samo enkrat smo šli gledat butarice v Ljubljani, a ni bilo pravega občutka.«
Kot je poudarila Vrtačniko-va, je knjiga spomenik ljubenski umetnosti. »Odločila sem se za klasično novinarsko raziskovalno pot. Pridobila sem seznam izdelovalcev, ki sem jih potem dnevno obiskovala in se z njimi pogovarjala. To je bilo eno najlepših poklicnih obdobij. Marsikdo je rekel, koliko imam dela, meni pa se je zdelo, kot da sem v devetih nebesih, ko sem se pogovarjala z ljudmi.«
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu spoznamo cvetno nedeljo, občino in župnijo Ljubno, v drugem delu so objavljeni pogovori s 17 ustvarjalci, v tretjem delu pa je skoraj tristo fotografij. »Odziv med izdelovalci je bil izjemno pozitiven. Kamor sem prišla, so vsi pomagali. Saj veste, pogovori so samo prvi korak. Potem so izdelovalci vse zapisano pregledali, pomagali so izbirati fotografije, pripravljati podpise ... Zato je knjiga naš skupni projekt, saj je pri delu pomagal cel kraj. Vsi domačini so pripomogli oziroma je vsak dodal svoj kamenček k temu, da je knjiga lahko izšla.«
V pričakovanju velike noči
Vrtačnikovi se zdi najbolj pomenljivo, kako v vsaki hiši drugače ravnajo s »poticami«. »Skupna sta blagoslov in obešanje v drevo za boljšo letino, potem pa ni enotnega pravila, kam dajo cvetnonedeljske izdelke. Ponekod iz lesa naredijo obod, drugje naredijo križ, vedno se veje od >potice< uporabljajo za kurjavo na velikonočno soboto, saj je treba jedila skuhati na blagoslovljenem ognju. >Potica< je pri hiši celo leto,« je omenila avtorica nove knjige in dodala, da je »potice« težko ohraniti, saj zelenje ovene in se osuši.
Med izdelovalci običajnih »potic«, torej ne simbolov, je tudi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki je s to tradicijo rasel od otroških let. »Vseeno pa smo šele kasneje, s prihodom župnika Pušenjaka, spoznali to naše bogastvo. Spomnim se, da smo na >poti-ce< vedno gledali kot na blagoslov, kot del duhovnega življenja in simbolike. Šele kasneje smo začeli to tradicijo drugače obravnavati,« je omenil župan Naraločnik in poudaril, da so zdaj Ljubenci ponosni dediči prvih oblikovalcev ljuben-skih »potic«. »Prepričan sem, da imamo nalogo, da te >poti-ce< ohranjamo na način, kot so nastajale. Torej ne le kot kulturno simboliko, temveč tudi kot blagoslov in izdelek, ki priča o pričakovanju velike noči.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Izdelava posebnih »potic« se zadnje čase širi tudi v druge zgornjesavinjske kraje. Fotografija butaric, ki se jih ne bi sramovali niti na Ljubnem, je z Rečice ob Savinji.
Novice iz 33 občin of MWOftMÜk of Vsak četrtek
FOTOREPORTAŽA
35
Kar 40 nosačev je bilo treba, da so butaro velikanko prenesli od gasilskega doma v Lokrovcu do cerkve sv. Duha. Na poti so se osemkrat ustavili in se okrepčali. Da so »zvozili« vse ovinke, pa je skrbel Marjan Turnšek (prvi z desne).
Velikanka že v soboto pred cvetno nedeljo
Pri cerkvi sv. Duha v Celju ostaja do prihodnje sobote - Križci, narejeni iz več kot 20-metrske butare, varujejo pred vremenskimi ujmami
Ohranjanje starih običajev je ena od dejavnosti, ki jo skrbno negujejo člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova. Če so na božič pod Dimče-vim skednjem poskrbeli za uprizoritev betlehemske zgodbe in so lahko meščani zatem še več dni prihajali tudi na ogled živali iz betlehemskega hlevčka, so pred veliko nočjo poskrbeli za izdelavo butare velikanke. Letošnjo, že deseto po vrsti, so v soboto popoldne postavili pred cerkvijo svetega Duha v Novi vasi, kjer bo na ogled ostala do sobote, 26. aprila.
Kot pravi predsednik PGD Lokrovec-Dobrova Pavli Ster-mecki, jo pustijo tako dolgo postavljeno pred cerkvijo zato, da bi čim več ljudi, tudi voznikov z bližnje avtoceste,
videlo, kako se tudi v mestih ljudje še znajo družiti in ohranjati izročilo. Spletanje letos približno 22 metrov dolge butare je namreč gasilcem vzelo kar nekaj časa. Les in zelenje - v butaro mora biti vpletenih najmanj sedem različnih vrst - so po okoliških gozdovih nabirali že več dni prej. Po oljčne veje se je bilo treba odpeljati na Primorsko, nekaj zelenja so pripeljali tudi s Svetine, saj gasilci pri nabiranju pazijo, da se to v naravi čim manj pozna. Potem je minuli teden od ponedeljka do petka ob popoldnevih sledilo spletanje butare pred gasilskim domom v Lokrovcu. In tako je med krajani Lokrovca in Dobrove vsako leto marca ali aprila vse od takrat, ko je Gvido Par gasilce navdušil za spletanje butare velikanke.
»Sekanje« ovinkov
Glede na sodobno mehanizacijo bi si gasilci sicer lahko precej olajšali tako prevoz kot postavljanje butare velikanke, a se ne dajo. Vse opravijo ročno, gasilska vozila imajo le za spremstvo. Nosačem - letos se je približno 40 gasilcem pridružil celo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek - poveljuje Marjan Turnšek, ki odloča tudi o tem, katero vrv je treba popustiti in katero čim bolj zategniti, da je butara pred cerkvijo sv. Duha postavljena čim bolj ravno. Ker od gasilskega doma v Lokrovcu do cerkve ni ravne ceste, nosači izmenjaje ubirajo dve poti. A prav gladko ne gre po nobeni, zato je prav Marjan Turnšek tisti, ki odloči, kako in kje bodo nosači najlažje »sekali« ovinke in z najmanj težavami butaro prinesli do cerkve.
Za še zadnje lepotne popravke in papirne okraske za butaro so bili zadolženi ženske in zlasti otroci.
V PGD Lokrovec-Dobro-va bodo prihodnjo soboto ob podiranju butare velikanke postavili še mlaj. Tega bodo tako kot vsako leto postavili ob avtobusnem postajališču v Lo-krovcu, v neposredni bližini Dimčevega skednja, kjer bodo Celjane tudi za letošnji božič pričakali z živimi jaslicami.
Ker je nošnja dokaj naporno opravilo, jih krajani med potjo pričakajo s prigrizki in pijačo. »A ne enega ne drugega ne sme biti preveč,« v smehu pove Pavli Stermecki in dodaja, da so te »postojanke«, ki jih je bilo letos kar osem, tudi odlična priložnost za druženje krajanov.
Predelava v križce
Kljub temu da povsod drugod butare skladno s cerkvenim koledarjem blagoslavljajo na cvetno nedeljo, teden pred veliko nočjo, naredijo v Župniji sv. Duha za gasilsko velikanko izjemo. Domačim gasilcem je že ves čas zelo naklonjen župnik Srečko Hren, letos pa se jim je pridružil celo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. In čeprav drugod verniki odnesejo butare takoj po blagoslovu domov in jih »predelajo« v križce, velikanka ostaja v Novi vasi na ogled 14 dni. Tako jo bodo - seveda spet ročno - podirali prihodnjo soboto, potem pa pred gasilskim domom v Lokrovcu iz nje za vse krajane izdelali še križce, ki bodo varovali okoliške vrtove, njive in travnike pred vremenskimi ujmami.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
36
REPORTAŽA
Od trpljenja do odrešenja
Po 14 letih od zadnje uprizoritve v Laškem obudili pasijon-ske igre
V župnijskem atriju v Laškem se zadnje dni intenzivno pripravljajo na uprizoritev pasijonskih iger, ki imajo v tem kraju že dolgo tradicijo. Viri namreč pravijo, da so jih prvič uprizorili leta 1654. Pasijon, katerega uprizarjanje sovpada z velikonočnim časom, bogati zgodovini navkljub nosi sporočilo, ki je aktualno še danes. Več kot sto nastopajočim uprizarjanje pomeni tudi duhovno bogatitev.
Pasijon je uprizoritev zadnjih treh dni Kristusovega življenja, zadnjih treh dni od napovedi trpljenja, ki se trikrat ponovi, do agonije in smrti na križu in potem do vstajenja. V Sloveniji je najbolj znan Škofjeloški pasijon, številni pa ne vedo, da so pasijonske procesije sočasno pripravljali v Zidanem Mostu, Laškem, Ljubljani in drugod po Slo-
veniji. Z režijo pasijonskih iger v Laškem se je tokrat že tretjič spoprijela Magdalena Hrastnik, ki se ljubiteljsko ukvarja z gledališko dejavnostjo. Pojasnila je, da so se pasijonske procesije v 18. stoletju vrstile od cerkve sv. Martina do Marija Gradca ali na Šmi-hel. O tem pričajo kapelice, ki so jih ljudje kasneje obiskovali v procesijah križevega pota.
Vedno ob prelomnicah
Pasijonske procesije v Laškem so nato nekoliko zamrle. Nadaljevanje njihove tradicije v 20. stoletju predstavlja uprizoritev neohranjenega Grego-rinovega pasijona na trgu pred
cerkvijo. Zgodovinski viri pričajo, da so ga igrali štirinajst dni, gledalci so z vozovi prišli od vsepovsod in prenočevali pod kozolci bližnjih kmetij. Mladinska veroučna skupina je pasijon oživila ob novi maši Jožeta Hrastnika leta 1985 pod mentorstvom Ljudmile Turnšek in ga ponovila ob novi maši Ivana Platovnjaka leta 1989. Uprizarjanje pasijona je torej doslej vedno sovpadalo s pomembno prelomnico za župnijo. Vzgib, da je Hrastnikova leta 1996 prevzela ta velik projekt, je bila počastitev prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ponovitev pa je sledila na prelomu tisočletja.
Pasijon se ponavadi uprizarja na cvetno nedeljo. Ker so v Laškem na ta dan imeli misijon, so to dramsko delo zamaknili za dober teden. Premiera bo 21. aprila ob 20. uri, ponovitve pa bodo sledile še 25. in 27. aprila ter 4. maja.
Magdalena Hrastnik je mama sedmih otrok. Poleg dela na domači kmetiji se z vsem srcem prepušča režiji pasijona. Dejala je, da jo k temu nagovarja višja stvar, ki ji daje moč. »Sem pravzaprav le orodje, skozi katerega prihajajo različna sporočila od zgoraj. Tako kot se je treba prepustiti pasijonu, se je treba prepustiti ljudem, ki prihajajo, in jim biti na razpolago.«
Urška Knez je prvič pri pasijonu sodelovala leta 1985, nato pa še v letih 1996 in 2000. Kot mladenka je v vlogi predstavljala množico, z odraščanjem pa so ji zaupali vlogo hudiča. »Hudič je zelo širok pojem, kdorkoli bi igral to vlogo, bi v sebi našel nek vzgib, da bi se lahko vživel vanjo. Če je katera igra namenjena premisleku o sebi, potem je to pasijon. Mislim, da je namenjen temu, da se človek poglobi vase in na nek način preveri svojo vero.«
Pobuda prišla od ljudi
Zadnja leta so ljubiteljsko režiserko ljudje med sprehodi po laških ulicah nagovarjali, naj vendarle spet obudi to znamenito tradicijo, saj so pripravljeni sodelovati. Da so mislili resno, dokazuje več kot sto nastopajočih igralcev in pevcev, med katerimi so pravzaprav zastopane vse generacije župnijskega občestva. Domačin Srečko Maček je pri pasijonu sodeloval že leta 1985. »Vesel sem, da se po skoraj 30 letih vračam v svojo mladost. Takrat sem bil star 20 let, danes sem morda malce bolj siv in morda za kanček modrejši,« je dejal. Tudi tokrat se je prelevil v vlogo Jude, ki je v zameno za srebrnike pripravljen izdati Jezusa. Med razmišljanjem o svoji vlogi je spoznal, da lahko hlepenje po denarju in bogastvu s sabo prinese marsikaj tragičnega, o čemer v Sloveniji zadnje čase žal slišimo prepogosto.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Prizor, ko Jezus kleči na Oljski gori, je pasijon v ožjem pomenu besede. Jezus takrat čuti, da je daleč stran od očeta in da je izgubljen, a vendar je tisti trenutek najbolj združen z očetom in prevzame trpljenje celega sveta na svoja ramena. Ko posluša očetov glas, sta z očetom eno kot nikoli prej in nikoli kasneje. Vse, kar sledi, je posledica njegove odločitve na Oljski gori.
Laški pasijon, ki tokrat najavlja novo mašo Ivana Hrastnika, ima več posebnosti. Zajema prvi dve sliki škofjeloškega prologa, liki smrt, Jezus in duše pa se nato skozi cel pasijon ponavljajo in so nekakšen most med nebom in Zemljo. Hrastnikova je pojasnila, da te vloge v mračnem srednjem veku niso bile napisane brez pomena, saj so imeli ljudje ob njih močna čustva in tako je še danes. Na koncu pasijona bodo nastopajoči odpeli Händlovo Alelujo ob spremljavi komornega orkestra.
Ko so ljudje izvedeli, da bodo obudili pasijon, so se takoj zavzeli in k sodelovanju povabili še druge. Navdušenje se je širilo kot požar Kot prizorišče izvrstno služi atrij župnišča, kjer bo na koncu pasijona zaigral in pri igri jih trenutno sodeluje približno sto. Če bi imeli za vaje še mesec dni, bi se njihovo število najbrž še povečalo.	godalni orkester.
REPORTAŽA
37
Osrednji obraz gledališča Talija je igralka Barbara Vidovič, ki je vesela, da je zavodu končno uspelo pridobiti stalni otroški gledališki oder, in sicer v Otroškem muzeju Hermanov brlog v okviru razstave Brlog igrač.
Herman Lisjak dobil novo prijateljico
V Hermanovem brlogu po novem na ogled otroška gledališka predstava Lili in ptice pravice - Gledališče Talija kmalu z novimi stalnimi prostori
Lili po poti pravic in dolžnosti
Prva predstava, ki so jo premierno uprizorili na uradnem odprtju nove stalne razstave Brlog igrač v Otroškem muzeju Hermanov brlog prejšnji mesec, je Lili in ptice pravice. Sodi v stalno ponudbo otroškega muzeja, obiskovalci pa si jo lahko ogledajo enkrat mesečno. Druga ponovitev bo ravno to soboto ob 10. uri. Člani gledališča Talija v predstavi prepletajo zabavni in izobraževalni vidik ter v dogajanje vključujejo tudi otroke. Besedilo zanjo je napisala Barbara Vidovič, ki v predstavi igra z Dunjo Zupanec. Igralki sta se podpisali tudi pod režijo. Predstava na lahkoten način govori o otrokovih pravicah in dolžnostih. Deklica Lili si želi zgolj pravic, na dolžnosti pa pozablja. Nekega dne se iz trme odpravi na sprehod. Pot jo zanese do čudežnega drevesa, na katerem prebivajo ptice pravice, ki so se v tistem trenutku izgubile. Lili drevesu obljubi, da jih bo poiskala.
S postavitvijo nove stalne razstave Brlog igrač, ki so jo prejšnji mesec odprli v celjskem Otroškem muzeju Hermanov brlog, je ponovno zaživelo tudi Hermanovo gledališče. Po zaslugi gledališča Talija si je na muzejskem gledališkem odru mogoče enkrat mesečno ogledati otroško predstavo Lili in ptice pravice, s katero je simpatični celjski lisjak, ki ne navdušuje le otrok, temveč tudi njihove starše, nadgradil sporočilo stalne razstave Brlog igrač. Rdeča nit predstave in razstave so otrokove pravice in dolžnosti.
Hermanovo gledališče je v sodelovanju z mariborskim lutkovnim gledališčem sredi 90. let aktivno uprizarjalo lutkovne predstave. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je dejavnost počasi opustilo. Po slabem desetletju se je muzej novejše zgodovine, pod čigar okrilje sodi Hermanov brlog, v sodelovanju z igralko Barbaro Vidovič odločil gledališče ponovno obuditi. Nastalo je klasično gledališče s pravim odrom in profesionalnimi igranimi otroškimi predstavami v izvedbi gledališkega zavoda Talija. Herman Lisjak je ob tem dobil prijateljico. Družbo mu po novem dela deklica Talija, ki otroke spremlja od vhoda v muzej do gledališkega odra.
Muza komedije in pesništva
Gledališče Talija, ki je dobilo ime po muzi komedije in gledališča v grški mitologiji, je nastalo pred petimi leti. Njegova osrednja obraza sta igralca
Barbara Vidovič in Michael G. Alujevič. Na začetku je v Taliji sodeloval tudi celjski igralec Damjan M. Trbovc, sicer redni član SLG Celje. Počasi so se zavodu začeli priključevati še drugi sodelavci. Za likovno podobo v prvi vrsti skrbi akademski slikar Andrej Kustec, ki je tudi ilustriral deklico Talijo, novo prijateljico Hermana Lisjaka. V gledališču igra prav tako Andrej Zalesjak, besedila piše večkrat nagrajeni dramatik in dramaturg Nebojša Pop Tasic, za tehnično podporo pa skrbi Ivan Radič. Ker celjski gledališki zavod do zdaj ni imel lastnih prostorov, so bile uprizoritve predstav razpršene po vsej Sloveniji. S ponovno oživitvijo Hermanovega gledališča je Talija dobila svoj prvi stalni oder za otroške predstave. Lastna gledališka dvorana se ji obeta že letošnjo jesen.
Več kot le gledališče
Mestna občina Celje ji bo oddala v najem prostore na Glavnem trgu 17 v bivših prostorih Lovca. V njih bo majhna gledališka dvorana s petdesetimi sedeži in komornim odrom. Ker bodo prostori v samem mestnem središču, si želijo, da bi bili zanimivi tako za obiskovalce kot za meščane Celja. Obnova dvorane se je nekoliko zaustavila, ker so tako rekoč na pragu zgradbe našli izvrstne arheološke ostanke. Ekipa Talije upa, da bodo prostor lahko uradno odprli že konec oktobra. V njem ne bo zgolj gledališka ponudba, temveč tudi športno-kulturne
vsebine. Načrtujejo pogovorne večere, na katerih bodo sodelovali znani slovenski športniki. S programom želijo v gledališče privabiti tudi tuje turiste, ki letujejo v okoliških zdraviliščih, zato bodo v repertoar vključili predstave neverbalnega tipa.
Po Almi Karlin še Agatha Christie
Poleg zadnje predstave za otroke, to je Lili in ptice pravice, je Talija do zdaj pripravila že nekaj projektov za najmlaj-
še. Njena prva predstava leta 2009 je bila Zajček Branko, namenjena v prvi vrsti predšolskim otrokom. Sledila je poetična otroška predstava Duhec Puhec, ki je v celoti napisana v verzih. Prva v beri predstav za odrasle je bila komedija Oh, teater, ki govori o štirih ženskah, povezanih z gledališčem. V predstavi igrajo rekviziterka, garderoberka, igralka in čistil-ka. Vsaka v popolnoma svojem svetu razmišlja o poklicu in življenju nasploh.
Do zdaj je ekipa Talije največkrat uprizorila monodra-mo Moje življenje z Almo Karlin. V njej njena prijateljica Tea Schreiber Gamelin, v vlogi katere igra Barbara Vidovič, pripoveduje o svojem življenju z Almo. Premierno so jo uprizorili v Pokrajinskem muzeju Celje, do sedaj pa so z njo gostovali po različnih slovenskih krajih.
Trenutno ekipa Talije ustvarja tretjo predstavo za odrasle, katero bo premierno
uprizorila na odprtju novih stalnih prostorov na Glavnem trgu. Komorna predstava, ki bo imela prvine kriminalnega žanra, bo govorila o pisateljici Agathi Christie. Besedilo, katerega avtor bo Nebojša Pop Tasič, bo osredotočeno na najzanimivejše življenjske dogodke te svetovno znane pisateljice, predstava pa bo ena redkih, ki se dotika njenega življenja.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Rdeča nit predstave Lili in ptice pravice, ki po novem sodi med stalno ponudbo Hermanovega brloga, so pravice in dolžnosti otrok. V njej igrata Barbara Vidovič (desno) in Dunja Zupanec.
38
AKCIJA
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC)
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO INTURIZEM CELJE (SSGTC)
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC)
JET® sezona
■■AKCIJE!
Tudi letos čaka oba zmagovalca lepa nagrada! Kakšna, naj ostane še skrivnost.
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarja se je začel izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi.
Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Februarja smo torej objavljali prvi krog kandidatov in prva dva finalista sta Monika Oset in Domen Preložnik z Gimnazijke Lava. Marca pa sta zmagala Ajda Lesjak in Miha Verdnik. Ta mesec je na vrsti še tretji krog glasovanja. Vseh šest mesečnih zmagovalcev se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Urban Modrijan
ima še vedno največ glasov med fanti,
in sicer 121. Med dekleti imata enako število glasov, 11,
Tjaša Romih in Saša Kovačec.
Za aprilski krog glasovanja so kuponi drugačne barve, kot so bili prejšnji mesec!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.


mn
Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta
pod zaporedno številko:
ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek .............
naslov .....................................
kontaktni telefon/e-pošta
-K-
Sara Blazinšek 4. a, GCC
1
Matej Brunšek 4. a, GCC
Maruša Turnšek 4. b, GCC
Matic Pinter 4. b, GCC

Nejc Gornik 4. c, GCC
Hana Brčkalič 4. č, GCC
Alan Batagelj 4. č, GCC
Lučka Goričan 4. d, GCC
Žiga Novak 4. h, GCC
Klara Merc 4. j, GCC
Tamara Šlavs 4. a, SŠGTC
Vili Podpečan 4. a, SŠGTC
Manca Kugonič 4. b, SŠGTC
Saša Kovačec 4. c, SŠGTC
Zmagovalca
aprilskega kroga glasovanja bomo objavili
8.
maja!
18
W II
Jan Kramer 4. c, SŠGTC
Matija Lotrič 3 HB, SZŠC
Urška Škorja 4. a, SZŠC
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
Vasja Jurišič 4. c, SZŠC
Urška Simončič 4. d, SZŠC
Jaka Krajnc
4. a, SZŠC
- - -
I , *
Marko Gojznikar 4. d, SZŠC
Maša Gobec 4. b, SZŠC
Urban Modrijan 4. e, SZŠC
Kaja Dordevič 4. c, GCC
Nik Vuksanovič 4. d, GCC
Matic Krajnc 4. b, SŠGTC

19
Matic Rudolf 3. č, SŠGTC
Laura Lipuš 4. c, SZŠC
Tonja Balek 4 KT, SZŠC
MATURANTKA IN NAJ MATURANT
39
40
FOTOREPORTAŽA
»Titovo Velenje pozna samo eno pot. Titovo pot«. V letu 1981 so preimenovali Velenje v Titovo Velenje. Ime je pomenilo veliko čast. Ne le priznanje za delovne roke, za pridnost graditeljev novega mesta, s tem imenom je povezana težka zgodovina ljudi Šaleške doline. Bolj ponosni so bili le tisti dan, ko jim je spregovoril maršal Tito, jim potrdil in trdneje začrtal vizijo prihodnosti mesta.
V objemu spomina
Nekoč rudarsko in industrijsko mesto se je kot gosenica v metulja prelevilo v sodobno urejeno in turistično mesto
Ob 55-letnici uradnega odprtja novozgrajenega mestnega središča Velenja je na pešpoti od pošte do Kardeljevega trga nastala Galerija na prostem Velenje.
Na ogled so fotografije, tiskane na cerade, ki omogočajo pogled na mesto nekoč in danes. Občina si prizadeva, da bi mestno središče postalo bolj zanimivo za prebivalce, podjetnike, potencialne investitorje in še posebej za turiste, zato nenehno skrbi za urbano podobo svojega kraja. Galerijo na prostem so postavili v okviru evropskega projekta City Impulses, ki obravnava prednostno nalogo trajnostnega in skladnega razvoja, razvoj naselij in regionalni razvoj.
RENATA PODLINŠEK Foto: SHERPA
Kljub nenehnemu razvoju je spomin tisti, ki ostaja. V očeh je skoraj mogoče zaslediti solze, ki te vrnejo nazaj v tisti čas, ko so se vsi poznali in bili kot velika družina. Skupaj so delali in vedeli, za kaj delajo. Temu so rekli udarniško delo, na podlagi katerega se je mesto začelo razvijati. Skupaj so v letih po vojni, od 1947 do 1964, opravili več kot milijon delovnih ur.
Po letu 1950 se je poleg povečanih zahtev po premogu pokazala potreba po postavitvi sodobnega mesta. Namesto velikih stavb bi morale nastati male vrstne hiške za rudarje iz celotne Jugoslavije, katerih stanovanja bi morala biti svetla in sončna. Zaradi drugačnih načrtov projektantov je Velenje postalo modernistično mesto.
Mesto kulture, mladih in športa, prepoznavno po socialni naravnanosti, sobivanju in urejenosti. Tudi galerija na prostem ponuja priložnost domačim in gostujočim fotografom, katerih objektivi bodo ujeli utrip mesta, da se predstavijo. Želijo si, da bi to postala ena od točk v mestu, ob katerih bi se ljudje z veseljem ustavljali in obujali lepe spomine.
Razstava o napredku
Kazimir Ružički: »V Velenju živim več kot petdeset let. Bil sem eden tistih, ki je sodeloval pri udarniških delih, kot je gradnja otroškega igrišča. Res veliko stvari smo delali, ne bi se mogel spomniti vseh. Razstava mi obuja lepe spomine, ne morem verjeti, kakšen napredek se je zgodil.«
Miloš Ljubojevič: »V Velenju sem od leta 1966. Prišel sem ravno takrat, ko se je začel razvoj tega mesta. Razstava veliko pove, tudi tistim, ki ne poznajo tega mesta, saj če se ozremo v preteklost, vidimo, da je ogromno narejenega s pametnim vodenjem. Tudi danes, če se sprehodite skozi mesto, lahko vidite, kako se gradi, investira. Gre za dober občutek vodenja te občine, ki je na visoki ravni.«
Suzana Širovnik: »V Velenju živim 23 let. Napredka mesta se spominjam, saj se je vse na novo zgradilo, dobili smo nove stavbe, imamo pa tudi veliko travnate površine. Te galerije slik so zelo lepe, saj predstavljajo naše mesto, tako da si tudi tujci lahko preberejo kaj o tem. Na slikah najdem tudi svoj dom, na katerega sem ponosna.«
Franc Bitenc: »Razstava me spominja na mladost, ko sem prišel v Velenje in se je udarniško delalo. Tudi jaz sem pomagal. To so najlepši spomini, če bi bilo možno, bi jih hotel še enkrat doživeti. V Velenju živim že od leta 1963, ko sem prišel v rudarsko šolo, in če bi še enkrat zavrtel čas nazaj, bi se odločil enako in prav tako postal rudar. V tistem času smo se vsi poznali, bilo je bolj domače, preprosto.«
REPORTAŽA
41
Celje je le eno od mest nad mesti
Koliko mest se resnično skriva pod današnjim knežjim mestom? - Ob občinskem prazniku vpogled v preteklost
»Kar prav je tako, da še ne vemo vsega in da vselej znova odkrijemo kaj novega. Da nekaj ostane tudi za zanamce,« je med vodenim ogledom najdb na Glavnem trgu meščanom razlagal vodja arheoloških izkopavanj Jure Krajšek. Pri tem je omenil, da je pod Celjem skritega še marsikaj, za kar že vemo, a smo vendarle zavestno pustili skrito očem javnosti, da počaka na bodoče generacije. Eno takšnih odkritij je na več kot sto kvadratnih metrov ocenjen velik mozaik pod zdajšnjo mestno tržnico, zaradi katerega so ob gradnji projekt spremenili tako, da so temelje zdajšnje tržnice dvignili za pol metra in ga pustili nedotaknjenega pod zemljo.
Ker so arheologi, ki prei- ohranjen mozaik iz črnih in
skujejo območje Glavnega trga, že jeseni naleteli na ostanke antične hiše s centralnim ogrevanjem, so nove najdbe na območju trga sicer pričakovali, a vseeno ne tolikšnih razsežnosti. Pred nedavnim jih je tako med drugim presenetil izredno lepo
belih kamenčkov, ki naj bi bil izdelan najverjetneje v 3. stoletju. Glede na to, da je ležal le nekaj deset centimetrov pod zdajšnjim tlakom in da je v neposredni bližini raslo mogočno drevo, je neverjetno dobro ohranjen. Le v manjšem delu so ga namreč po-
škodovale drevesne korenine, a še te ne prav močno.
Velik del pred časom pod zemljo odkritih dragocenih predmetov, prav tako pa tudi mozaik iz antične vile vključno s takratnim sistemom za toplozračno ogrevanje in bližnjo srednjeveško klet so tako arheologi minuli petek predstavili meščanom. Med njimi seveda ni bilo zlatnika iz obdobja cesarja Valentinjana, saj je ta za razliko od drugih kovancev varno shranjen v muzejskem sefu. Kot darilo za občinski praznik pa so arheologi kar tri skupine, številčno tako množične, da so jih morali razdelili v manjše skupinice, popeljali po Glav-
nem trgu in jim razložili, kaj vse se na tem območju skriva pod mestom. In kot kažejo odzivi, so meščani navdušeni nad tem, kar so lahko videli. Po besedah Jureta Krajška se je med obnovo Glavnega trga pri arheologih ustavilo več sto meščanov, le eden ali dva med njimi pa sta njihovo delo spremljala s pomisleki, češ, le kaj je treba zdaj brskati po preteklosti. Vsi ostali so bili nad odkritji navdušeni, skupna želja večine pa je, da bi kar največ odkritega lahko v prihodnje tudi videli in znali pokazati tudi obiskovalcem mesta.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Marko Planinšek: »Antika je zame nekaj novega, tega obdobja nisem poznal in ga nikoli nisem spremljal, še najmanj, da bi me kaj o tem v šoli naučili. Bolj te čase poznam iz stroke, saj v JP Vodovod-kanalizacija Celje na območju Muzejskega trga še zdaj uporabljamo del kanalizacije iz rimskih časov. Med obnovo naših vodov na območju starega mestnega jedra ves čas tesno sodelujemo z arheologi in tudi projektanti so imeli nalogo, da ne odstopajo od obstoječih tras. Gre le za zamenjavo cevi in ne za delo na novo, tako da ob usklajenem delu res ni potrebno, da bi poškodovali še kaj, kar je doslej ostalo nedotaknjeno.«
Pogled skozi okno srednjeveške stavbe na Glavnem trgu 17 na mozaik v antični vili, ki najverjetneje sega v 3. stoletje. Le streljaj od nje se na levi strani začenja obzidje več kot tisoč let mlajše srednjeveške kleti.
Tanja Ozvatič: »Predvsem sem presenečena, da je Glavni trg tako poln, da je tu toliko najdb iz različnih obdobij. Po eni strani me zdaj veseli, a tudi žalosti, da vse to v Celju obstaja in da je pod zemljo. Razgrnitev tega bogastva pa je odvisna od denarja in nenazadnje od mestne politike. Da to odkrivamo le ob obnovi in večjih gradbenih delih v mestu ... Obljubljajo, da bo del najdb mogoče videti tudi kasneje, in to res pričakujem. Navdušuje me, kako je v avli Narodnega doma pod steklom predstavljen del naše preteklosti, čudovita je razstava Mesto pod mestom, zato pričakujem nekaj podobnega tudi na Glavnem trgu.«
Ne le enega, na Glavnem trgu so odkrili še drug, sicer slabše ohranjen, zato pa razkošno pisan mozaik, na območju nekdanje bogate rimske hiše oziroma mestne vile pa so našli tudi fragmente fresk. Odkritje bodo restavrirali in zaščitili ter poiskali način, da ostane na ogled in situ, torej na kraju odkritja. Vse tisto, česar očem javnosti ni mogoče pokazati, so po odkritju skrbno dokumentirali, zaščitili s posebno tekstilno kopreno in z nasutjem finega drobnega peska, nato pa prepustili, da varno spravljeno pod zemljo počaka na prihodnje generacije Celjanov, ki bodo morda vendarle našle načine, kako preteklost vnesti v sodobno življenje. Kako bodo vsaj del najdb na območju pri stavbi Glavni trg 17 vendarle predstavili javnosti, se zdaj ob pomoči projektanta dogovarjata mestna občina kot investitorka obnove starega mestnega jedra in celjska enota zavoda za varovanje kulturne dediščine. In glede na pomembnost najdb, ki slikajo povsem novo podobo antičnega obdobja na naših tleh, je vprašanje, ali ne bi morda morala pri predstavitvi le-teh pomagati tudi država in širši evropski prostor.
Vodja arheoloških izkopavanj Jure Krajšek (prvi z leve) iz Pokrajinskega muzeja Celje je ob stojnici z različnimi opečnimi izdelki, najdenimi na Glavnem trgu, meščanom razlagal, da je takratna proizvodnja v opekarnah znašala nekaj tisoč opek dnevno. »Izdelovali so jih sužnji, na delovišču so bili otroci, tudi veliko živali,« je pripovedoval in kazal različne odtise na opečnih izdelkih. Med njimi je bilo razstavljenih tudi veliko finejših izdelkov, recimo amfora z območja današnjega Izraela za transport vina, fino žgani keramični izdelki z žigi proizvajalca, ki bi jih lahko primerjali z zdajšnjim porcelanom. Sicer so na Glavnem trgu našli tudi surov, še neuporabljen material za izdelavo mozaika in nekaj veder kock so prihranili za dodelavo mozaika. Ob tem pa še nekaj tisoč ton opečnih strešnikov, saj je bilo za pokritje kvadratnega metra strehe v antičnih časih potrebnih približno 150 kilogramov strešnikov.
Tudi od nekdanje prodajalne Lovec do konca Glavnega trga se nadaljuje ena od sten antične vile.
42
PODLISTKA / PISMA BRALCEV
Po odsluženem vojaškem roku namesto domov na fronto
V spomin
V prejšnji številki je prišlo pri objavi prispevka do napake, za kar se družini Nemec, ki je prispevala fotografijo, iskreno opravičujemo.
Fotografijo je prispeval Stanko Nemec iz Sedraža nad Laškim.
Mihael Nemec (1884-1969) sedi pri bratih Kurnik. Rojen je bil v Zgornji Rečici pri Laškem. Kot avstro-ogrski vojak je služil štiriletni obvezni vojaški rok (1910-1914). Po odsluženem vojaškem roku je moral namesto domov oditi na fronto. Najprej je odšel na balkansko bojišče v Srbijo in po štirih letih bojevanja še na soško fronto, kjer je bil ranjen. Po vrnitvi domov se je zaposlil v rudniku v Hrastniku in se poročil na kmetijo v Sedražu, kjer je kmetoval vse do smrti.
(Vir: www.kamra.si)
Zlata Strel
Učitelj mora biti najprej sam vzgojen, da lahko vzgaja druge, je zapisal Marx v eni od tez o Feu-erbachu. Če bi za katero učiteljico, pravzaprav vzgojiteljico v najboljšem pomenu besede lahko rekli kaj takega, je to Zlata Strel. Zlata, ki se je poslovila na materinski dan.
Bolezen jo je ugonobila na hitro. To je privilegij, čeprav se sliši še tako paradoksalno, da dobri ljudje umrejo na hitro.
Ne spomnim se natančno, kdaj sva se nazadnje videli, me je pa po izidu decembrskega Laškega biltena poklicala. »Hotela sem te slišati, Krpanka,« je rekla in sva dolgo klepetali. Vedno mi je rekla le tako in vedno se je čas ustavil, ko sva se pogovarjali, osebno ali po telefonu. Zgradili sva poseben odnos. Sicer je imela še posebej rada ljudi, ki si upajo stopiti in narediti kaj po svoje, če je prav ali ne. Tudi sama je bila takšna. Delala je po svoje, v dobro in korist drugih, svojih sokraja-nov, kulture, ustvarjanja in druženja - in bila je zagovornica ne preveč hitrega tempa življenja. Vse je vedela, kaj se dogaja okrog nje, vse je organizirala in uredila, a je nisi videl, da bi bila kdaj živčna. Vedno je okrog sebe znala zbrati prave ljudi, da so stvari stekle natanko tako, kot si je zamislila in kot je bilo prav. Bila je odličen organizator in strateg. Zato je bila lahko vedno umirjena, nasmejana, s kakšno
hudomušno pripombo - strelico. »Saj sem Strel in to Zlata,« je znala reči in se nagajivo pohvaliti, da imata njena zeta dobesedno zlato taščo.
Bila je človek, ki ga je zanimalo vse, kar se dogaja okrog nas, znala pa je tudi postaviti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Na prvem mestu so bili njena družina in njen Zidani Most in vse, kar je bilo povezano z njim. Rekli bi majhen kraj, kjer je prostor za eno večje železniško križišče in en most. A kakšno zgodbo je iz tega naredila ona! Vsakemu, zlasti po-membnežu, ki je prišel tja od drugod, je znala živo pripovedovati o Babenber-žanu Leopoldu, Oljarni, plazu, kot da bi to bilo včeraj, predvsem pa o ljudeh, kaj znajo in kaj delajo. O njenih sokrajanih, za katere se je tudi razhudila na kakšnega uradnika ali na župana, če je bilo treba in če ni šlo kaj prav. Uredila je vedno, ker je vsak, na kogar se je obrnila, popustil pod težo argumentov. Njen prav pa je bil splošen interes kraja in ljudi. Kako vesela in ponosna je bila, ko so Zidanmoščani konč-
no po dolgih letih dobili urejen in »civiliziran«, kot je rekla, uvoz na cesto. Še pred leti pa strelski dom, prenovljen vrtec in šolo, stanovanja na Vili in še veliko drugih reči.
Mlajši so seveda vsi šli skozi njeno šolo, če pa že to ne, jih je kot prijazna, dobra vila obiskovala v vrtcu ali šoli kot upokojenka. Bila je »huda gospa«, a le na daleč, njeni učenci, ki so jo srečevali v razredu ali potem, ko je bila dolga leta ravnateljica radeške šole, so se je res nekoliko bali, a radi so jo imeli kljub temu.
Znala je besedo držati in znala je besede izbirati. Cicerova misel, da nihče ni dober govornik, če ni dober človek, je za Zlato res držala. In tudi, da dober govorec govori, kar misli, in dela tisto, kar govori. Zato tudi ni zdržala v politiki, čeprav je šlo za lokalno politiko in čeprav je tudi to počela na sebi lasten način, temeljito in izvirno. Če je seja občinskega sveta trajala predolgo, je na mizo postavila budilko, da so vsi videli, da se je čas že iztekel.
Dobila je vrsto je priznanj in nagrad, ker je znala gledati okrog sebe. Gledati s srcem, ker je še kako vedela, da oči vidijo premalo ali da kaj bistvenega nevede prezrejo, srce pa začuti, kaj je prav. Znala je opaziti vse lepe in tudi manj lepe reči, ki jih ponuja življenje, ki ni vsak dan praznik...
BOŽA HEREK
Osrednja knjižnica Celje - domoznanski oddelek
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
ZGODBE IZ KAMRE
dükamra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Uporabljeni viri:
130 let cinkarne, 2003, 140 let cinkarne, 2013
140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje (11)
Cinkarna kot družbeno odgovorno podjetje
V cinkarni se zavedajo pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo, v kateri deluje. Na različne načine sodeluje z osnovnimi in s srednjimi šolami celjske regije.
Stalnica so postali natečaji za osnovnošolce. V šolskem letu 2013/14 je razpisan že šesti zapovrstjo. Poleg tega je cinkarna tudi sponzor številnim športnim, gasilskim, kulturnim, dobrodelnim in drugim društvom ter organizacijam.
Odgovorno do okolja
Skozi desetletja se je zavedanje o pomenu odgovornega odnosa do okolja močno stopnjevalo. Gradila je nove čistilne naprave in posodabljala obstoječe. Podjetje stremi k čim manjšim količinam in čim boljšemu ločevanju odpadkov. Sadro iz proizvodnje titanovega dioksida delno trži v gradbeništvu in kmetijstvu, delno pa z njo rekultivira ojezerjeno odlagališče Za travnikom.
SREČKO MAČEK
Prihodnjič: Trg Mozirje
Lani so šolarji v Socki dobili učni čebelnjak, ki ga je podarila Cinkarna Celje. Poslikali so ga učenci sosednje šole v Novi Cerkvi, ki so zmagali na cinkarninem natečaju. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
REKREACIJA
43
Tradicionalni pohod po poteh Celjskih grofov
Planinsko društvo Grmada je v soboto organiziralo že tradicionalni pohod po poteh Celjskih grofov in tako pozdravilo praznik Mestne občine Celje, ko je grof Friderik II. Celju podaril mestne pravice.
Pohod so prejšnja leta organizirali po daljši poti čez Bojanski graben, vendar so se letos zaradi podrtega drevja in neprehodne poti odločili, da pot nekoliko spremenijo. Pohodniki so se tako že zgodaj zjutraj zbrali na parkirišču pri mostu čez Savinjo, potem pa so se podali novim dogodivščinam naproti. Najprej so se povzpeli na Stari grad, od koder so odšli na Srebotnik, pa na Tovsti vrh, ki je bil tudi najvišja točka pohoda. Potem so se spustili še do Pečovniške koče, kjer so se pošteno okrepčali s knežjim golažem po starih receptih in poveselili v dobri družbi.
Predsednik Planinskega društva Grmada Franc Šinko je bil z izvedbo pohoda zelo zadovoljen, saj je bilo vzdušje prijetno, udeležba nad pričakovanji in tudi vreme jim je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti zelo naklonjeno. Ocenjuje, da se je pohoda udeležilo več kot tristo ljudi, med njimi je bilo veliko otrok in mladih, saj sta se jim pri pohodu pridružili tudi Ekonomska šola Celje in Osnovna šola Ljubečna. Po odzivih sodeč nad izvedbo pohoda niso bili navdušeni samo organizatorji, temveč tudi pohodniki, ki so dokazali, da znamo ljudje kljub natrpanemu življenjskemu ritmu svoj prosti čas še vedno preživljati aktivno.
IVA JEKNIČ Foto: SHERPA
Na 12. pohodu je bilo tokrat veliko otrok in mladih.
Ribiško tekmovanje v lovu s plovcem za pokal Mestne občine Celje v Ribiški družini Celje že tradicionalno pripravijo pri Ribiškem domu Brezova v dneh ob občinskem prazniku.
Ribe prijemale
Ribiška družina Celje je ob občinskem prazniku minulo soboto že tradicionalno pripravila tekmovanje v lovu s plovcem za pokal mestne občine.
Na polotoku Brezova se je v primerjavi s prejšnjimi leti zbralo več ribičev. Kot ugotavlja predsednik tekmovalne komisije v ribiški družini Srečko Lah, so nekateri med njimi verjetno želeli preveriti ribolovne pogoje ob Šmartinskem jezeru pred dvodnevnim tekmovanjem državne lige, ki ga Celjani gostijo prihodnji konec tedna, 26. in 27. aprila.
V soboto se je pomerilo 16 tričlanskih ekip, po štiriurnem lovu s plovcem pa se najbolje odrezala ekipa Ribiške družine Slovenska Bistrica, ki je osvojila prehodni pokal Mestne občine Celje. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili ekipi RD Laško 1 in RD Celje 1. Tekmovalna komisija je preverila tudi uspešnost posameznikov, ki pa je bila v veliki meri pogojena tudi s tem, kako srečno roko so imeli ribiči pri žrebu tekmovalnih mest. Ob Šmartinskem jezeru so namreč kotički, kjer se zadržuje več rib, prav tako pa tudi takšni, kjer ribe »slabše prijemajo«. Med posamezniki je bil tako z 22,4-kilogramskim izlovom najuspešnejši Franc Turnšek iz RD Šempeter v Savinjski dolini, z 8,12 kilograma izlovljenih rib je sledil Sašo Ačko iz RD Slovenska Bistrica, tretji pa je bil Bojan Bačič iz RD Laško, ki je ulovil 7,44 kilograma rib.
IS, foto: SHERPA
Koledarček rekreativnih prireditev
POHODNISTVO IN TEK
19. april
Pohod po mejah KS Liboje z začetkom ob 9. uri pri Savinjskem mostu v Kasazah. Info: PD Liboje, telefon 714 04 53.
Tek po mejah KS Liboje z začetkom ob 13. uri pri Savinjskem mostu v Kasazah. Info: Turistično športno društvo Liboje, telefon 041 55 6 276.
ŠPORTNE IGRE 19. april
Nogomet za otroke (10.00), tekma v in-line hokeju (12.00), balinarski turnir (13.30), medvaški turnir v malem nogometu (15.00), vse na nogometnem igrišču pri domu krajanov v Taboru. Info: ŠD Tabor, telefon 031 650 785.
Največ informacij s Celjskega

95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
www.radiocelje.com
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
l/
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
j —Zaupate nam že 69 let—
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.

44
PROSTOVOLJSTVO
Nagrada za pol
yy* «X ä Kaja Flis je naj prostovoljka v Velenju v ■TI O lCl kategoriji do 30 let
Za naj prostovoljca v Mestni občini Velenje v letu 2013 v kategoriji do 30 let je komisija izbrala Kajo Flis. Nadarjena krajinska arhitektka, ki s svojimi aktivnostmi prispeva k lepšemu videzu mesta in svoje ustvarjalne ideje z veseljem prenaša na različne starostne generacije, je po uspešno opravljeni diplomi že drugo leto brez redne zaposlitve.
Tako deli žalostno usodo številnih mladih brezposelnih, vendar se ni predala malodušju. »Študij sem končala predlani, a ni bilo službe. Včasih je bilo res hudo, spopadala sem se tudi s krizo. Potem so mi pomagali v zvezi prijateljev mladine. Ko enkrat začneš, spoznaš ljudi, si ustvariš svojo mrežo in je bistveno lažje. Ljudje radi priskočijo na pomoč, seveda če vidijo po-
Krajinska arhitektka Kaja Flis, mlada in nadarjena prostovoljka, veliko prispeva k videzu Velenja. Svoje delo opravlja s predanostjo, četudi zanj ne dobi plačila, vseeno pa zaradi spleta okoliščin razmišlja o selitvi v tujino.
zitivizem in če čutijo, da bodo tudi sami sebe nagradili. Zdaj imam veliko projektov in poznam ogromno ljudi. Seveda bi bilo lepo, če bi imela službo, redne dohodke in bila preskrbljena. Vendar se včasih vprašam, če ne bi bilo celo dolgočasno. Je pa res, da je v mojem življenju tako, da je treba precej delati ter imeti veliko energije in kar precej samostojnih idej.«
Vrsta projektov
Lani se je pridružila delovni skupini v Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje, ki ureja atrije v šoli. Med njeno delo sodijo načrtovanje eko gredic, otroškega igrišča, zasnova forme vive, priprava celovitega načrta ureditve atrijev, pomoč pri urejanju atrijev in ureditvi okolice šole in izvedba delavnic na temo urejanja okolja. Pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje je pomagala pri izvedbi kreativnih delavnic in pripravi bazarja, je avtorica projekta Mladi z mladimi po srcu na Eko vrtu, predavala pa je tudi o zgodovinskih vrtovih na Slovenskem ter pomagala pri izvedbi dogodkov Pot za slepe in slabovidne in ur-
banega sprehoda Jane's walk v Velenju. Poleg tega je sodelovala tudi pri dveh razstavah, pri brezplačnem svetovanju arhitektov in krajinskih arhitektov v okviru projekta Atrium, pomagala je v Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju in s Sašo Piano in z Natalijo Špeh pripravila predlog za oživitev Grilove domačije.
Z eno nogo v tujini
»Verjetno bi se manj ukvarjala s prostovoljstvom, če bi takoj po študiju dobila službo. Zagotovo za te aktivnosti ne bi bilo časa, zaradi česar bi mi bilo lahko verjetno po drugi strani kar malo žal. Pri prostovoljnem delu namreč spoznaš najboljše ljudi in mislim, da to veliko šteje. V bistvu sem kot prostovoljka začela pri zvezi prijateljev mladine na Pikinem festivalu, potem pa to potegne za sabo ostala dela. Zelo rada se lotevam projektov, povezanih z okoljem in naravo, vrtnarjenjem, s samooskrbo ... Veseli me tudi delo z otroki, ki so iskreni, imajo ogromno domišljije in niso pokvarjeni,« je omenila Flisova.
Ob vsem tem razdajanju Kaja v teh dneh niha med Avstrijo in Slovenijo. »V bistvu sem z eno nogo že v tujini. Brezposelnost res ni dobra, lahko te potre in v resnici moraš paziti, da ne zapadeš v brezvoljnost. Ne smeš obupati, je pa bistveno, da imaš med prijatelji in znanci dovolj spodbude.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
»Priznanja sem seveda vesela, vendar moram poudariti, da bi moralo ob meni stati ogromno posameznikov, ki so mi pomagali. Verjetno bi lahko nagradili kar pol mesta.«
»Lubčka« na čelo kot plačilo
V kategoriji nad 30 let je velenjski naj prostovoljec Črtomir Urbašek
Posam
s čudovitim p
Predstavljamo nekatere naj prostovoljci
Prvo soboto v aprilu so po vsej Sloveniji pripravljali različne prireditve, s katerimi so se poklonili dnevu za spremembe, večina pa je bila v znamenju prostovoljstva.
V Sloveniji so tako pripravili Organizacije prostovoljstva več kot 130 prireditev, pove- so povezana v različne mreže, zanih s prostovoljstvom. To sicer pa prostovoljci v svojem je dokaz, da je tovrstno delo delu velikokrat izpostavljajo zelo razširjeno in da njegova širino in človečnost. Ne gre vloga postaja vse bolj prepo- zgolj za konkretno pomoč v znavna. Sicer prostovoljstvo nekem položaju, gre za to, ni nekaj novega, saj se je pod da prostovoljec razmišlja o okriljem cerkve pojavilo že v sočloveku in ga upošteva kot 19. stoletju. Po letu 1920 so osebo, ki ima pravico do pose pojavila taborniška giba- moči na način, da ne izgublja nja, po drugi svetovni vojni svojega človeškega dostojan-so znane delovne brigade ... stva. »Ni dovolj, da je prosto-V Sloveniji je sedaj registrira- voljec dober človek, ki rad nih več kot 20 tisoč društev, pomaga drugim, mora znati katerih delo si težko predsta- spodbuditi sočloveka, da sam vljamo brez prostovoljcev. išče rešitve, ki mu ustrezajo. Po nekaterih podatkih naj bi Tako prostovoljec poskrbi prostovoljci v slovenskih ne- tudi zase, za svoje počutje in vladnih organizacijah v enem ob sprotnem izobraževanju letu opravili več kot 1,3 mili- nadgrajuje svoje izkušnje jona delovnih ur.	z znanjem, kar bo njegovo
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spomnijo na pomembno vrednoto, solidarn bolj izginja iz našega vsakdanjika. Tako že prebivalce Slovenije nagovoriti, da stopijo i en dan postanejo prostovoljci. Na ta dan se o lotevajo konkretnih dejanj. Prvi dan za spre lahko vsak, ki je želel v družbo in okolje vn bila namenjena izmenjavi predmetov in s ti so bile po vsej Sloveniji akcije, ki jih posam
»Plačilo za moje delo je objem, mogoče kakšna solzica v očeh. Pogosto me, sploh starejši, vprašajo, koliko so dolžni. >Teta, lubčka na čelo, pa bo dovolj<, jim odvrnem. In res je dovolj.«
Prostovoljna pot Črtomir-ja Urbaška je izjemno dolga in pestra. »Če sem prav se-štel,« je omenil v šali, »se je vse skupaj začelo pri šestih letih v gasilskih vrstah. Kasneje nisem manjkal v vrstah planincev in Rdečega križa. Med šolanjem je bilo nekoliko zatišja, potem se moram pohvaliti, da smo naučili jadrati več kot 1.500 Velenjčanov. Veliko sem delal z begunci. No, ko sem zagrizel v upokojenske vode, se je začel projekt Starejši za starejše.«
Zelo aktiven prostovoljec se pri delu povezuje s Centrom za socialno delo Velenje, z Inštitutom Integra, s Slovensko banko hrane, z Mestno občino Velenje, mnogimi krajevnimi odbori Rdečega križa in tudi s prostovoljci Karitasa. Lani je največ časa posvetil projektu Starejši za starejše, za boljšo kakovost življenja na
domu. Gre za projekt društva upokojencev, v okviru katerega starostnikom omogočajo sprehode, branje, druženje, spremljanje k zdravniku, prevoz iz trgovine, prevoz na pokopališče, pomoč v gospodinjstvu, dostavo hrane, urejanje zadev na pošti, občini, plačilo položnic ... »To je naš najbolj množičen projekt, v katerega je vključenih 1.300 ljudi. V letnem obsegu opravimo več kot 2.500 ur. Če bi to ovrednotili, bi vsota krepko presegla 40 tisoč evrov, kar res pomeni lepo delo,« pravi Urbašek.
Z lopato v roki
Aktivno je kot predsednik društva upokojencev sodeloval pri projektu izvajanja neposredne pomoči starejšim občanom v sodelovanju z društvom upokojencev in s Centrom za socialno delo Velenje. Starejšim so v okviru projekta pomagali pri urejanju okolice hiš, gospodinjskih opravilih, urejanju vrtov ob hišah in odmetavanju snega. »V ta projekt so vključeni tudi zaposleni preko javnih del, delamo pa po 1.500 ur letno v korist starostnikov. Velikokrat grem zraven, saj ne morem držati križem rok. Pač vzamem lopato v roke in tudi sam delam.«
»Pobi, gremo!«
Urbašek je bil lani tudi koordinator pri razdeljevanju hrane, ki jo Slovenska banka hrane podari starejšim in socialno šibim občanom v Velenju.
pet /
r >

Črtomir Urbašek je, kot smo slišali na prireditve, aktiven tristo dni na leto, ne glede na vremenske razmere, dan v tednu in večinoma tudi ne glede na uro v dnevu. (Foto: US)
»Hrano, gospodinjske pripomočke in druge predmete delimo ne le socialno ogroženim upokojencem, temveč tudi drugim občanom. Res smo na začetku mislili, da bi pomagali samo starejšim, vendar ne moreš spregledati očetov in mam brez službe z na primer tremi otroki. Kolikokrat sem rekel >pobi, gremo<, pa smo zgrabili in pomagali,« je omenil Urbašek, ki se je že lotil nove do-
Poleg predstavljenih Kaje Flis in Črtomirja Urbaška je naj prostovoljna organizacija v Mestni občini Velenje Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, komisija pa je Gasilski zvezi Šaleške doline prvič podelila posebno priznanje.
brodelne dejavnosti. »Gre za delitev kruha, ki ostane v trgovinah. Ob sobotah in nedeljah zvečer poberem hrano, potem pa jo delim upravičencem po mestu.«
Urbašek je vpet v delo tudi doma, saj je njegova žena invalidka. Ampak kot poudarja, se brez njenega razumevanja ne bi zmogel razdajati drugim. Menda ga pri prostovoljnem delu podobno kot druge žene predvsem srčna dobrota. »Ali pa spomin na to - če se grobo izrazim - da so mi trikrat poskusili kupiti >trugo<, a sem vedno ušel. Prišla je bolezen, zgodila se je prometna nesreča, ampak se nisem dal. Kvečjemu sem čutil, da zdaj moram za druge narediti še več. No, ja, sicer pa sem si zastavil cilj, da bi dočakal 115 let. Če bom blizu, bo kar v redu,« je optimistično zaključil Urbašek.
URŠKA SELIŠNIK
Pri deli ostaja
Naj prostovoljec Ivai
Ivan Jug je gasilskim vrstam zvest že 33 let. Kot mladeniča sta ga h krotilcem rdečega petelina pritegnila predvsem zanimanje za tehniko in družba sovrstnikov, ki so svoj prosti čas preživljali na gasilskih vajah. Leta 2000 je prevzel delo z mladimi. Kot pravi, se je ob tem poslanstvu znova pomladil, z zadovoljstvom pa ga navdaja, da bo letos prva ekipa sodelovala na državnem prvenstvu, kar je največji uspeh PGD Lokarje doslej.
V lokarskem gasilskem društvu je Ivan Jug član upravnega odbora in predsednik komisije za delo z mladino. To pomeni, da je v njegovih rokah organizacija številnih aktivnosti za gasilski podmladek med 7. in 15. letom. Vesel je, da imajo mladi svoje poglede, stari mački v dru-
Letos je imela velenjska komisija, ki izbira prostovoljce, še posebej težko delo, saj je na razpis prispelo največ predlogov. Med 13 prijavami jih je bilo največ, sedem, v kategoriji za naj prostovoljca nad 30 let. V ostalih kategorijah so bile po tri. Kot je poudaril predsednik komisije, tudi velenjski podžupan Franc Žerdin, je Velenje zraslo na prostovoljstvu. »Če tega ne bi bilo, mesto danes zagotovo ne bi bilo takšno, kot je,« je poudaril Žerdin.
PROSTOVOLJSTVO
45
ezniki
poslanstvom
s Celjskega
prostovoljsko delo samo še oplemenitilo,« je na prireditvi v Velenju izpostavil podžupan dr. Franc Žerdin.
Prostovoljstvo ima v skupnosti velik pomen, ker izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese ogroženih in prikrajšanih posameznikov in skupin ter je ena od osnovnih
poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej. Eden izmed načinov, da se prostovoljcem lokalna skupnost zahvali za njihovo delo, so tudi podelitve priznanj za naj prostovoljce. Na Celjskem jih že nekaj let zapovrstjo pripravljajo v Celju, Šentjurju in Velenju.
URŠKA SELIŠNIK
»Roke so tiste, s katerimi pridemo do kruha«
Tako pravi naj prostovoljka Občine Šentjur do 30 let Albina Kolar
Celjski mladinski center v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska in v sodelovanju z Mestno občino Celje naj prostovoljce že devet let zapored razglasi na festivalu prostovoljstva. Doslej je priznanje za opravljanje prostovoljnega dela prejelo že 345 prostovoljcev. Priznanja bo 18. aprila prejelo 56 tistih, ki s svojim nesebičnim delom sodelujejo na številnih področjih, naziv naj prostovoljec 2013 pa bodo prejeli: v starostni kategoriji 12 do 15 let Kaja Koštomaj, v kategoriji od 16 do 19 let Ana Sajovic, v kategoriji od 20 do 29 let Sara Ivaniševič, v kategoriji od 30 do 60 let Rajfa Janevic, v kategoriji nad 60 let pa bosta naziv prejela Majda Kološa in Eduard Zagozda.
spremembe je nastala z namenom, da ljudi ost, ki zaradi hitrega načina življenja vedno vse od leta 2010 v začetku pomladi skušajo z ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za i prostovoljstvu ne le pogovarjajo, ampak se membe je bil marca 2010, pridružil pa se je esti pozitivne spremembe. Lanska akcija je em zbiranju denarja za šolske sklade. Letos ezni kraji najbolj potrebujejo.
Albina Kolar ne zna reči ne, ko jo ljudje prosijo za uslugo. Tako je kot najstnica pristala na prošnjo za sodelovanje v Društvu podeželske mladine (DPM) Šentjur in pred štirimi leti postala predsednica. Šele ob nominaciji za naj prostovoljko Občine Šentjur je začela razmišljati o tem, koliko časa posveti delu v društvu. A ker jo to delo osrečuje, ji ni žal niti minute.
Medtem ko društva ponavadi nimajo težav s članstvom, je nekoliko težje najti ljudi, ki bi bili pripravljeni poprijeti za organizacijo in prevzeti odgovornost. Albina člane DPM Šentjur pohvali, da so vedno pripravljeni sodelovati. Tako je ob pripravi občnih zborov, kvizov Mladi in kmetijstvo, strokovnih izobraževanjih, ekskurzijah in seveda ob državnih kmečkih igrah. Te so v Albininem mandatu na Slomu pri Ponikvi doslej organizirali dvakrat. Se pa pozna, da imajo mnogi, ki so v društvo vstopili kot dijaki ali študentje, danes že številne obveznosti. A če člane
»Dela na kmetiji je veliko in kadar si želimo v soboto organizirati piknik, se moramo začeti dogovarjati pol leta prej.«
na ustrezen način povabiš k sodelovanju, se rade volje odzovejo, pravi.
Mlade hromi pasivnost
Albina je kot pomočnica vzgojiteljice zaposlena v Vrtcu Šentjur. Imela je srečo, saj je zaposlitev dobila v zadnjih dneh absolventskega staža in pravzaprav ne ve, kaj pomeni iskanje dela. Znotraj društva in v družbi nasploh opaža, da mlade na njihovi poti velikokrat zavira pasivnost. »Vsak bi bil najraje kar doma in tožil, da ni služb, denarja in še česa. Pogosto jim zmanjka volje, da bi se angažirali in poskušali s svojim ravnanje nekaj spre-
Občina Šentjur je priznanja za naj prostovoljce prvič podelila leta 2006, pobudo za prvo podelitev pa je dal tamkajšnji mladinski center. Do zadnje podelitve je bilo pohvaljenih kar 148 prostovoljcev, od tega jih je 27 prijelo naziv naj prostovoljec v različnih starostnih kategorijah. Za leto 2013 so društva v občini za priznanja predlagala 10 prostovoljcev. Poleg Albine Kolar in Ivana Juga, ki ju podrobneje predstavljamo, je naj prostovoljka v kategoriji do 18 let postala Kristina Kavčič, v kategoriji nad 30 let pa Danica Recko.
Albina Kolar je doma na srednje veliki kmetiji, na kateri se ukvarjajo z vinogradništvom, s perutninarstvom, z rejo govedi, s pridelavo mleka in turizmom. Kadar eno področje oslabi, okrepijo drugega, pojasni. Pri hiši je sicer pet sester, doma pa so ostale mlajše tri, ki pomagajo po svojih močeh. Albino zaposluje predvsem ukvarjanje s turizmom na kmetiji in z vinogradništvom. Po njenih besedah bodo morali pri Kolarjevih slej ko prej določiti strategijo, ki bo kmetijo peljala naprej. Vodenje DPM Šentjur pa ni edina prostočasna dejavnost 25-letnice. Prepeva tudi v Ženskem pevskem zboru Dramlje in kot vzgojiteljica spremlja otroke na letovanjih zveze prijateljev mladine.
meniti. S tem, ko se na primer pridružiš nekemu društvu, te spozna tudi lokalno okolje in te začne upoštevati. In tudi to je lahko droben začetek, da mlad človek doseže spremembo.«
Ponosni
prevzemniki kmetij
Kot gonilna sila DPM Šentjur želi poleg rednega programa in ukvarjanja s kmetijsko problematiko, člane društva spodbujati h krepitvi njihove samopodobe in aktivnega udej-stvovanja v družbi. Na opazke tistih, ki ob omembi besede kmetijstvo le zamahnejo z roko, je postala že imuna. Izniči jih namreč ponos mladih, ki so pri 25 letih prevzeli velike kmetije, postali samostojni in bodo kmetijstvu posvetili svoje življenje. In kot pravi, takšnih v društvu ni malo. »Nenazadnje so še vedno roke tiste, s katerim pridemo do kruha,« poudari.
Če bo slabo vreme ...
Medtem ko imajo mladi v mestu popoldne prosto za najrazličnejše aktivnosti, morajo mladostniki, ki odraščajo na kmetiji, po šoli pomagati pri najrazličnejših opravilih. Albina opaža, da se številni ljudje obregnejo ob to, da se člani društva podeželske mladine dobivajo zvečer, češ da lahko »žurirajo«. Vendar poudarja, da živali in narava pač terjajo svoj čas. »Če rečem fantom, naj pridejo ob 17. uri, se mi bodo smejali, saj imajo takrat delo v hlevu ali na njivi. Sicer pa se ob pošiljanju vabil člani največkrat pošalijo, da se bodo kakšnega dogodka zagotovo udeležili, če bo tisti dan slabo vreme.«
TINA VENGUST Foto: TV
j z gasilskim podmladkom večno mlad
i Jug je predan gasilstvu, nogometu in družabnemu življenju
»Poleg svojih obveznosti se prostovoljnemu delu kot gasilec posvečam, ker me veseli predajanje znanja mladim. Da so hvaležni, se jim vidi v očeh, veliko jim pomeni, ko dosežejo uspeh. Znanje, ki ga odnesejo, jim bo v življenju prišlo prav. Kadar prosim kakšnega donatorja za kakšen evro, mu ob tem popiham na dušo, da bodo prav ti mladi morda nekoč njegovi zaposleni.«
štvu pa se jim poskušajo približati. Gasilske vaje so že same po sebi zanimive za otroke, polne energije. Skozi igro se izobrazijo na gasilskem področju, Ivan pa opaža, da so zelo dojemljivi in se hitro učijo. Tudi zato mu je delo z njimi v veliko veselje.
Mladi želijo biti slišani
Kot največjo prednost sodelovanja mladih v gasilskih
društvih izpostavi skupinsko delo. V ekipi namreč velja pravilo vsi za enega, eden za vse. Pri tem se mu ne zdi slabo, da v časih, ko so mladi skoraj spojeni s telefoni in z računalniki, za nekaj časa pozabijo na tehnologijo.
Ker so se danes prekaljeni gasilci kot mladeniči dolgočasili na občnih zborih članov, so za mladino organizirali ločen občni zbor. S tem so
zadeli žebljico na glavico, saj so otroci zelo ponosni, da lahko izrazijo svoje mnenje, pokažejo svoje talente. Pogostitev in sproščena igra okoli gasilskega doma po koncu uradnega dela pa sta zanje še posebno doživetje.
Opora v stiski
Ivan Jug meni, da lahko društva v družbo vnašajo optimizem v časih, ko ljudem ni
z rožicami postlano. »Otroci ne smejo biti prikrajšani, še posebej je treba vključevati mlade iz družin, ki se borijo s socialno ogroženostjo. Ob druženju s sovrstniki namreč pozabijo na težave, s katerimi se soočajo njihovi starši. Slednje pa je, če se le da, treba razbremeniti, se z njimi pogovoriti,« je dejal. Hvaležen je, da tudi lokalni podjetniki premorejo čut in razumevanje za dejavnosti mladih, zaradi česar prispevajo po svojih zmožnostih in skoraj nikoli ne odrečejo podpore.
Pravi, da ni nikoli razmišljal o tem, da je prostovoljec. Tako kot ostali kolegi gasilci je delal za veselje in za zadoščenje, da so otroci srečni in da radi pridejo na vaje. Če sčasoma kdo naveliča sodelovanja v društvu, tega ne jemlje kot tragedijo. Kot pravi, imajo otroci danes mnogo več zanimanj, kot so jih mladi imeli nekoč, in si tako ali drugače najdejo svoj prostor pod soncem.
TINA VENGUST Foto: TV
Ivan Jug je prejel priznanje za naj prostovoljca Občine Šentjur v kategoriji nad 30 let za delo z otroki in mladino v PGD Lokarje. Aktiven je tudi na drugih področjih. S sovrstniki je leta 1983 ustanovil Športno društvo Dole. V društvu organizirajo rekreativne in družabne prireditve za starejše in za mlade, skrbijo za najeto igrišče, ekipa društva pa tekmuje v občinski ligi malega nogometa. Od leta 2007 je tudi član upravnega odbora Nogometnega kluba Šentjur in predsednik tehnične vlade. Kadar je kdo od trenerjev mlajših selekcij zadržan, izvede tudi kakšen trening. Uspehe društev, pri katerih sodeluje, rad zabeleži za lokalni časopis, da lahko o njih preberejo ostali. Zaposlen je na železnici kot strojevodja.
»Kadar nisem najboljše volje, si rečem, le kaj mi je vsega tega treba, že naslednji trenutek pa razmišljam o novih idejah, ki bi jih lahko uresničil. Imam srečo, da sem obkrožen z ljudmi, ki so mi v pomoč. Vedno najdemo skupni jezik in izpeljemo zadane naloge. Vsega tega pa ne bi bilo brez podpore žene in najinih dveh otrok.«
46
BUKVARNA
Sapfo: Pesmi
Večna pesnica izgubljenih pesmi
Antika, čas starih Grkov in starih Rimljanov, vedno znova vzbuja veliko zanimanje. Že v moji šoli je bilo tako, saj je takrat, ko nam je profesorica na zanimiv način predstavljala ta izjemen čas, v učilnici vedno nastala tišina. Izjemen čas, v katerem je živela največja antična pesnica Sapfo z grškega otoka Lezbos. Pesnica, ki jo je moral in jo še mora poznati vsak gimnazijec. Avtorica, ki jo je dve stoletji po njeni smrti Platon v epigramu razglasil za deseto muzo.
V Veliki Britaniji so celo pesnice je v celoti ohranjena pred nekaj tedni našli dve pesmi, za kateri se je izkazalo, da ju je napisala starogrška pesnica Sapfo. Nek zbiralec je namreč pokazal dva zvitka papirusa ameriškemu papiro-logu, ki je potrdil, da skrivata kar dve pesmi pesnice Sapfo. Njene pesmi, ki bodo za večno pomemben del svetovne književnosti, so namreč danes zelo redke. V času antike so bile zbrane in brane v devetih delih, nato so se izgubile in jih že zelo dolgo iščejo drugo za drugo. Predzadnja je bila najdena pred enim desetletjem, ko sta jo na papirusu našla strokovnjaka iz Nemčije. Od vsega ustvarjanja starogrške
ena sama pesem, posvečena Afroditi.
»Mnogim konjenica se zdi najlepša/ stvar na črni zemlji, pehota drugim,/ tretjim spet brodovje; a meni tisto,/ v kar si zaljubljen.«
Tako je zapisala Sapfo v eni od svojih pesmi pol tisočletja pred Kristusom. Sapfin kult ni kult Ljubezni in Le-
pote, temveč kult Afrodite in Muz, pravi o največji antični pesnici v spremni študiji k slovenski izdaji njenih pesmi Marko Marinčič. »Prostor tega kulta ni pesničina delovna soba ali literarni salon v kateri od aristokratskih hiš v Mitileni, temveč skupnost, ki ima poleg muzičnega tudi bolj oprijemljivo družbeno poslanstvo,« ugotavlja o Sa-pfo Marinčič in opozarja na skupnost, ki je združevala intimno povezane ženske.
Sapfo je namreč izhajala iz plemiške družine na Lezbo-su in je bila zaradi političnih razlogov pregnana na Sicilijo. Tam so jo, antično pesniško zvezdo, tako veličastno sprejeli, da so ji kar postavili spomenik. Po vrnitvi domov je na Lezbosu zbrala krog učenk, ki jih je seznanjala s poezijo, z glasbo, s petjem in plesom ter menda še s čim. Razprave o njeni istospolni ljubezni so namreč šele novejšega datu-

MESTNA OBČINA CELJE
KOLONIJE V CELJSKEM DOMU BASKA
Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu (21/2014 z dne 28. 3. 2014) objavljen
JAVNI RAZPIS
za izbor uporabnikov programa socialnih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška)
in pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje storitev programa socialnih in programa zdravstvenih kolonij za leto 2014.
Besedilo javnega razpisa in prijavne obrazce najdete na straneh podjetja Celeia, d. o. o. (www.celeia.si), in v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje.
ROK ZA ODDAJO PRIJAVNIC JE 7. 5. 2014
Pravilno izpolnjene in opremljene prijavnice prinesite osebno ali pošljite po pošti na naslov:
Celeia, d. o. o., PE Celje Kosovelova 14 3000 Celje
Informacije: tel.: 03 49 25 886 e-mail: info@celeia.si; www.celeia.si
Navdušite nas s potopisom!
Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako?
Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014.
Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt!
Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si.
^Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik.
Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014.
Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom.
Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje.
Premalo časa za branje
ma, od tega, da je bila predana lezbični ljubezni, do druge trditve, da je šlo le za platonsko ljubezen do svojih učenk in do svoje hčere.
»In na mehkem ležišču/nežno si potešila svoje hrepe-nenje./Ni bilo .../ne darovanja ne ../ki ga ne bi skupaj obiskali .«
je zapisala Sapfo ob odhodu svoje velike prijateljice, ki je pesnico morala zapustiti. Takšni verzi so poskrbeli za mnenja, da se je Sapfo predajala ljubezni s svojimi prijateljicami še v postelji. In odmaknjeni otok Lezbos je za večne čase posodil ime lezbični ljubezni.
Prva ljubezenska pesnica v zgodovini človeštva je seveda pesnila tudi o drugih plateh človekove notranjosti, družbe. Tale njena misel velja še dandanes, še posebej v slovenski podivjani kapitalistični družbi:
»Bogastvo brez kreposti je nevaren sosed,/ zmes obeh pa je najvišja sreča.«
Zaradi svoje pesniške slave, ki jo je doživela še v času svojega življenja, je bila deležna tudi zavisti.
»Jeze zamerljive ne poznam,/krotkih mislih sem,«
je sporočilo o njej v eni od pozneje najdenih pesmi lirične Sapfo.
BRANE JERANKO
April je že tradicionalno posvečen knjigi. Ob tej priložnosti smo znane s Celjskega povprašali, kaj trenutno berejo, ali knjige tudi kupujejo ali si jih v večji meri izposojajo in kdaj ter komu so knjigo nazadnje podarili. Tokrat je o knjigah spregovorila vizualna umetnica Andreja Džakušič.
»Rada berem, a si želim še več, pa na žalost nimam dovolj časa. V zadnjih letih me moti, da ljudje ne namenimo dovolj pozornosti branju leposlovja. Več ali manj se posvečamo zgolj strokovni literaturi. Trenutno berem knjigo Prikupna struparka finskega pisatelja Arta Paasilinne. Pri njem me vedno znova navdušuje preplet humorja in ironije. Ponavadi vzporedno >obdelujem< več knjižnih del. Trenutno sta na moji nočni omarici še knjigi Umetni pekli, parti-cipatorna umetnost in politika gledalstva, avtorice Claire Bishop, ter Užitni vrt ali kako imeti svoj vrt in ga pojesti avtorice Alys Fowler. Še posebno me je navdušila knjiga Revolucija ene slamice japonskega avtorja Masanobu Fukuo-ka. Kupila sem jo pretekli konec tedna na delavnici divje permakulture. Dota-
Celjska vizualna umetnica Andreja Džakušič
knila se me je s filozofijo niča in z zenovskim pristopom do narave in življenja nasploh.
Knjige sicer kupujem premalo pogosto. Enostavno mi ekonomski položaj tega ne dopušča. Trudim se, da jih kupim vsaj enkrat mesečno, in sicer gre v prvi vrsti za otroško literaturo. Redno obiskujem knjižnico, saj si knjižno gradivo izposojam veliko pogosteje, kot ga kupujem. Zelo rada ga podarjam kot darilo. Je namreč ena izmed najlepših oblik izkazovanja pozornosti. Nazadnje sem podarila otroško filozofsko knjigo Živeti skupaj.«
ŠO
Foto: SHERPA (arhiv NT)
/In tik
Knjigarna in antikvariat d.o.o., Celje Kocbekova ulica 6,3000 CEUE
V
23. APRIL SVETOVNI DAN KNJIGE 2014 in NOČ KNJIGE
DOBRODELNA AKCIJA
PODARIMO 1 EUR od vsake prodane knjige in pomagajmo dijakom iz socialno šibkih družin za nakup šolskih učbenikov.
NA OBISKU V KNJIGARNI
Od 9.00 do 12.00
Gostili bomo otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol in jim predstavili knjigarno, njen namen in pomen.
LITERARNI VEČER
Ob 18.00 v knjigarni ANTIKA Predstavitev avtorja LENARTA ZAJCA in njegova pot od pisatelja - protestnika do politika. Predstavitev njegove knjige: VSTAJA ZOMBIJEV
10 % POPUST ZA NOČNI NAKUP
Od 18.00 do 1.00 v knjigarni ANTIKA Enonočni 10% akcijski popust pri nakupu knjig
OKROGLA MIZA O KNJIGI
Ob 20.00 v celjski krčmi TAMKOUČIRI
Sodelujejo predstavniki avtorjev, knjigarnarjev in knjižničarjev.
ZALOŽBA ANTIKA
Ob 22.00 v knjigarni ANTIKA
Predstavitev nove celjske založbe in njenega knjižnega programa Sodelujejo: Vojko Volavšek, Andreja Jezernik, Božo Zlatečan in Božidar Mulej

PODLISTEK
47
Kako priti do knjig
Star kitajski rek pravi: »Bolje hoditi deset tisoč milj, kot prebrati deset tisoč knjig.« A morda je še najbolje potovati deset tisoč milj in sproti prebrati vsaj knjigo ali dve. Zatorej: ko sem leta 2010 prvič prišel živet v Nanning, sem že vedel, da ne bosta tako nujni ne naša hrana ne naša demokracija, a da brez zatočišča knjižnic nikakor ne bo šlo. Eno bolj pomembnih vprašanj je torej bilo: »Kako priti do knjig?«
Piše: Peter Zupanc
Celje
V
Prvi preprost odgovor bi sicer bil: »Skopiraj si jo.« »Črna« kopija približno 200 strani debele knjige z debelima improviziranima platnicama lahko stane približno dva evra.
Ni samo partijska literatura
Mesto sicer premore nekaj zares velikih knjižnic in veliko manjših; največja je Guangxi Library z zbirko nekaj tisoč angleških knjig. Poleg nujnih uspešnic, kot je Harry Potter, je možno najti zgodovinske in politične knjige, pri čemer te zadnje, če že niso ravno direktno kritične, znajo vsaj spodbujati radovednost in kritično razmišljanje. Knjižnica torej kljub našemu stereotipnemu razmišljanju ni polna partijske propagande.
Naslednje vprašanje je sicer, kdo bere katere knjige. Z zdravo mero ugibanja bi dejal, da domačini bolj berejo knjige, ki jih zahteva študij, ali pa izredno priljubljene »formule za uspeh ali uspešno življenje«. Kako uspešno preživeti karkoli in kogarkoli, je tu mnogokrat
KITAJSKI KOTIČEK CHINESE CORNER
Entile
Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CELJE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si
V
bolj pomembno kot to, kdo in kako ti vlada.
Vpis v knjižnico
Procedura za vpis tujca v knjižnico: najprej predložiš potni list z veljavno vizo. Vplačaš 200 RMB, torej okoli 25 evrov, varščino za plastično kartico, ki jo dobiš nazaj, ko se iz knjižnice izpišeš. (To pomeni, da je javna knjižnica zastonj.) Izposoja je avtomatizirana, kar pomeni, da vam kartico »prebere« knjigomat - knjižničar tujega oddelka v
tej knjižnici je prijazen debel možakar, ki moti nujno tišino knjižnice z večnim smrčanjem. Moderni srečnež.
Kajti pismenke in torej kulturnost ter izobraženost so na Kitajskem dolgo bili prihranjeni za privilegirance. Hecno, glede na to, da kar se tiče knjig, kot jih poznamo zdaj, lahko kar pozabite na Gutenberga - Kitajska je objavila prvo knjigo na svetu 587 let pred njim; Diamond sutro so našli v jamah Dunhuang, tiskana je na lesu in je še zdaj na ogled v
londonskem muzeju. Morda je prva kitajska »knjižnica« ravno ta v Dunhuangu. Ali pa so bile še večje tiste, ki jih je menda zažgal prvi vladar združene Kitajske Qin Shi Huang okoli leta 213 pred našim štetjem, da bi »zgodovino začel na novo«.
Dva tisoč pismenk za začetek
So ljudje na Kitajskem sicer bolj učeni, kot so bili? Strokovnjaki in strokovne ocene se ne strinjajo med sabo. Govori se o padcu sposobnosti branja in
Podlistek z zgodbami s Kitajske pripravlja Polzelan Peter Zupanc, poznavalec filma, čigar prispevke lahko berete v prilogi TV-Okno, sicer pa je izdal dva romana in napisal oziroma sodeloval pri pisanju nekaj scenarijev. Drugi dom je pred leti našel v daljni vzhodni deželi. Njegove prispevke boste lahko brali vsak tretji četrtek v mesecu.
Pročelje Guangxi knjižnice s knjigomatom v ospredju
pisanja v zadnjih petnajstih letih, predvsem zaradi uporabe digitalnih tehnologij. Govori se o tem, kako sploh določiti in potem izmeriti mejo literarnosti v tako neobvladljivo ogromni državi. Prebivalci Kitajske morajo načeloma poznati približno dva tisoč pismenk, da se lahko imajo za povprečno pismene. (To zadostuje za branje ne preveč strokovnega časopisa.)
Vendar - večina virov se strinja, da je bila nepismenost na Kitajskem pred letom 1950 okoli 80- do 85-odstotna. Večina virov se prav tako strinja, da je sedanja stopnja nepismenosti v najslabšem primeru približno 15 odstotkov, v najboljšem pa okoli 9.
Trenutno je Kitajska druga država na svetu, kar zadeva število objavljenih knjig - prve so ZDA z 292.037 novih izdaj letno, druga Kitajska z 241.986 naslovov letno.
Vse to lahko vidite, ko opazujete tistega prijaznega smrčečega gospoda na tujem oddelku nanninške knjižnice - in ga primerjate s slikami modrecev, ki so bili privilegirani, ker so znali pisati (in to ne Maovo poenostavljeno pisavo, temveč stare pismen-ke).
Unior na Kitajskem
Delniška družba Unior je pomemben razvojni dobavitelj svetovno znanih avtomobilskih podjetij in partner njihovih sistemskih dobaviteljev. Unior je največji proizvajalec delov za krmilne mehanizme osebnih avtomobilov v Evropi (odkovki kot del podvozja) in tretji največji proizvajalec ojnic motorjev za osebna vozila. Tako ima z letno proizvodnjo odkovkov za dele podvozja in ohišja krmilnih mehanizmov največji tržni delež na svetu. Letna proizvodnja ojnic za bencinske in dizelske motorje osebnih vozil (s prostornino od 1,0 do 6,0 L) ga uvršča na tretje mesto. Unior je s kovačnico na Kitajskem eden najpomembnejših členov v verigi dobaviteljev avtomobilski industriji.
O Ningbo Unior Forging Co., Ltd
Ningbo Unior Forging Co., Ltd, je kovačnica s petnajstimi kovaškimi linijami. Oprema je delno evropska (nemški Lasco), deloma pa kitajska oziroma japonska. Podjetje je dobro opremljeno in zajema tudi vse podporne službe, kot so razvoj, orodjarna, kovačnica, termična obdelava in finalne operacije, vključujoč službo kakovosti.
Podjetje zaposluje trenutno okrog 350 ljudi in ustvarja že približno 30 milijonov evrov prodaje letno.
Posluje z dobičkom, ki se v večji meri vrača v razvoj in širitev podjetja, ki za naše pojmovanje in evropske razmere izredno hitro raste. Ningbo Unior veliko vlaga v kvaliteto, optimiranje procesov in stalno rast zmogljivosti.
Unior je s svojimi ročnimi orodji, stroji in odkovki prisoten že v mnogih državah sveta, a nenehno išče nove kupce in nove projekte, ki zagotavljajo rast, razvoj in obstoj.
Uniorjevo povezano podjetje Ningbo Unior Forging Co., Ltd, ustanovljeno leta 2005 na Kitajskem, je s proizvodnim programom usmerjeno na kovane dele krmilnih mehanizmov in motornih ojnic vseh vrst osebnih vozil. Trenutno največja kupca sta koncerna ZF in VW Kitajska. Z ustanovitvijo povezanega podjetja Ningbo Unior Forging Co., Ltd, si je delniška družba Unior še bolj utrdila sloves globalnega dobavitelja in si olajšala dostop do večjih pomembnih mednarodnih avtomobilskih projektov oziroma kupcev.
Podjetje, ki stoji v kraju Yuyao, oddaljenem le dobrih 200 km od industrijsko izredno razvitega Šanghaja, ima za delovanje tudi vso podporo lokalne politične oblasti in gospodarstvenikov.
Unior - strateški dobavitelj
Unior je že dlje eden najpomembnejših dobaviteljev odkovkov volanskih mehanizmov
osebnih vozil na evropskem trgu. Z letno proizvodnjo skoraj 30 milijonov tovrstnih odkovkov je postal strateški dobavitelj koncernov ZF in TRW. Biti strateški dobavitelj pomeni igrati v skladu s pravili velikih, razvijati in prilagajati se zahte-
vam panoge, vlagati v razvoj in globalno spremljati kupca tudi pri njegovih dejavnostih zunaj Evrope.
Sistemski dobavitelji, kot sta na primer ZF in TRW (oziroma njihova hčerinska podjetja), razvijajo in dobavljajo vse od
celotnih volanskih sklopov, menjalnikov, pogonskih sklopov, nosilnih delov podvozja, zavornih komponent in še kaj. Na Kitajskem ima tako ZF že štirinajst podjetij, vsa pa so zgrajena s ciljem dobav kitajski avtomobilski industriji. Ta raste
z izrednim tempom, v skladu z rastjo kupne moči v tem delu sveta.
Poslovna vez na
Kitajskem
Unior je 50-odstotni lastnik podjetja Ningbo Unior Forging
Uniorjevo povezano podjetje na Kitajskem
Co., Ltd. Kitajska je z 1,3 milijarde prebivalcev najštevilnejša država na svetu. Industrija in infrastruktura se zelo hitro razvijata predvsem zadnjih dvajset let, ko so odprli vrata tujim vlagateljem in strokovnjakom. Partner, s katerim smo ustanovili podjetje, je kitajski poslovnež z dvajsetletnimi izkušnjami v kovaštvu in z mnogimi poslovnimi vezmi na področju avtomobilske industrije. Ciljni trg tako ostajajo avtomobilska industrija na Kitajskem oziroma njeni veliki dobavitelji. Skupaj smo osnovali novo podjetje, kovačnico, ki danes pokriva potrebe tamkajšnjih avtomobilistov po odkovkih do pet kilogramov. Tržišče Ningbo Unior Forging Co., Ltd, podjetja je izključno Kitajska, odkovkov od tam ne nameravamo izvažati v Evropo.
Unior in Unior Ningbo v sinergiji
Od ustanovitve podjetja Ningbo Unior v oktobru 2005 kot združenega podjetja z deljenim lastništvom je le-to v stalnem stiku z matičnim podjetjem v Zrečah. Sodelovanje in odprt dialog sta ključnega pomena za družbo Unior in podjetje Ningbo Unior.
Promocijsko besedilo
48
BRALCI POROČEVALCI
Revija župnijskih zborov
Zadnje nedeljsko popoldne v marcu je bila v cerkvi sv. Martina na Teharjah revija župnijskih pevskih zborov Dekanije Celje.
To je srečanje, na katerem pnijskih pevskih zborov, letos se vsako leto v drugi župniji pa so se jim pridružili še otro-srečujejo pevci odraslih žu- ško-mladinski zbori. Tako
se je pred oltarjem teharske cerkve zvrstilo kar 12 pevskih zborov iz župnij blaženi A. M. Slomšek, sv. Cecilija, sv. Danijel, sv. Duh, sv. Jožef in domače župnije Teharje.
Srečanje se je začelo s postnim bogoslužjem - z molitvijo zadnjih treh postaj križevega pota, ki ga je vodil Srečko Hren, dekanijski referent za bogoslužje in cerkveno glasbo, nato se je vsak zbor predstavil z dvema pesmima, od katerih je bila glede na čas v cerkvenem
letu ena postna. Na koncu so vsi zbori združili glasove v skupni pesmi Milo, milo Jezus prosi, ki je mogočno zazvenela iz več kot 130 grl. Revije se je udeležil tudi celjski škof dr. Stanislav Li-povšek.
Po reviji je sledilo še prijateljsko druženje pevcev za
bogato obloženo mizo, za kar so poskrbeli gostoljubni župljani domače župnije. Še dolgo časa se je iz župnijskih prostorov razlegala vesela pesem in ponovno se je potrdil stari rek: kdor poje, dvakrat moli.
JUDITA TRATNIK KAČ
Potrpljenje in spoštovanje
Pred 50 leti sta v zakon stopila zakonca Ojsteršek z Ojstrega nad Laškim.
Anica, ki se je kot Podb-reznikova rodla leta 1942, je doma skrbela za dom in družino ter vzgojo otrok. Čeprav je kot mlado dekle hodila v tovarno na delo, sta se po rojstvu prvega otroka s soprogom odločila, da v celoti prevzame odgovorno vlogo matere in
gospodinje. Prostega časa ni bilo. Rada pa je hodila na večje kmetije pomagat pri raznih kmečkih delih. Pravi, da so bili nekoč lepši časi, kot so danes, kajti takrat so si sosedje veliko pomagali pri delu.
Mož Miha je bil rojen leta 1938 in je služil kruh z delom v Rudniku Laško. Po poroki se je preselil na nevestin dom in tam sta si začela plesti gnezdo,
v katerem so se jima rodili trije otroci. Zaradi »knapovske« plače je družina shajala brez večjega pomanjkanja.
Na jesen življenja ju razveseljujejo štirje vnuki.
Zlatoporočenca ugotavljata, da je vse prehitro minilo in še mineva. Da lahko dva živita 50 let skupaj, je treba veliko potrpljenja in spoštovanja.
LK
Zlatoporočenca Anica in Miha Ojsteršek
Z Nizozemske na domači vrt
Začela so se dela na vrtu in vrtičkarji včasih zastanejo pri delu zaradi dvomov, kaj naj posadijo skupaj, katere rastline so dobri in katere slabi sosedi, sprašujejo se, zakaj nekatere cvetlice ne cvetijo, kako pomagati rastlini, ki so jo napadle uši ...
Člani univerze za tretje življenjsko obdobje v Šentjurju lahko dobijo odgovore na vsa ta vprašanja na vrtnarskem krožku, ki ga vodi Drago Jan-čič.
Uvod v predstavitev krožka je bil potopis o Nizozemski, ki je kot nalašč za spodbudo pri urejanju cvetličnih lončkov ali okolice svojega doma. Cvetoče poljane in tržnice cvetja so kot raj za tiste, ki uživajo v raznovrstnih barvah nežnih rastlin. Drago Jančič, ki ni znan le kot vrtnar, ampak kot popotnik, je s pomočjo projekcije svojih fotografij popeljal slušatelje po deželi mlinov na veter in tulipanov, nato pa še po nekaterih beneluških državah, se ustavil
Gostili srečanje mladih raziskovalcev
3. aprila je OŠ Hudinja v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirala 36. srečanje mladih raziskovalcev.
Na uvodni prireditvi se je v šolski telovadnici zbralo doslej največ mladih raziskovalcev, mentorjev, članov strokovnih komisij, predstav-
nikov Mestne občine Celje in drugih obiskovalcev. Sledila je predstavitev nalog strokovnim komisijam. Na tokratnem srečanju je sodelovalo kar 164 mladih raziskovalcev in 66 mentorjev. Najboljše naloge bodo predstavljene še na državnem srečanju v Murski Soboti.
Učenci se pri raziskovalnih nalogah lotevajo različnih področjih. Mladi raziskovalci tako pridobijo številne izkušnje pri skupinskem delu, razvijajo sposobnosti mišljenja, komunikacije in javnega nastopanja. Tako učenci kot mentorji si zaslužijo čestitke za opravljeno delo. Upamo, da bo tudi v prihodnje veliko raziskovalne vneme med mladimi.
NM
ob zanimivih in včasih žgečkljivih znamenitostih.
Nato so v Ljudski univerzi Šentjur kot prvo temo v okviru krožka obravnaval zelenjavni vrt, prva pomladanska opravila v vrtu, dobro sosedstvo v vrtu, kolobarjenje in gnojenje delov vrta, ki naj bo razdeljen glede na sorodstvene vezi vrtnin. Upoštevanje načel olajša delo in hkrati izboljša pridelek, zato je dobro, da jih vrtičkarji poznajo in se jih držijo.
AP
Dobrodelni koncert
misTi
Sreda, 23. april 2014, ob m Dom kulture Velenje

MODRIJANI JAN PLESTENJAK LIONS BAND DITKA CEPIN
Prodaja vstopnic: Festival Velenje, TIC, Hotel Paka, VTV U
***

***
AVE
BORIS N0VK0VIČ PRIZMA
MANCA DREMEL
©
Msdijski pokrovitelj: NOV» TEDNIK in RADIO CELJE
BRALCI POROČEVALCI
49
■ ■	Sf m	K	V ■ ■ ■
Uspesni v Turčiji
Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Šol-
skega centra Celje z zboro-vodkinjo Andrejo Ocvirk in
s strokovnim sodelavcem Na tekmovanju so nastopili Boštjanom Korošcem so se tudi zbori iz Turčije, s Polj-udeležili 6. mednarodnega ske, Švedske in iz Bolgarije.
drugo nagrado tekmovanja, medtem ko prva nagrada ni
tekmovanja v Antalyi, ki je trajal od 2. do 6. aprila.
Kljub strogi žiriji, eden izmed žirantov je bil svetovno
znani skladatelj Javier Bu-sto, so pevci postali zmagovalci v svoji kategoriji, in bila podeljena. sicer mešani mladinski pevski zbori do 25 let, ter prejeli	TJAŠA VERDEV
■	■ ■	■■ v v ■■ ■
Predavanje in zeliscarijada
V	društvu Ginko smo imeli konec marca predavanje o Jakobovi poti. Predaval je Edi Stepišnik, ki jo je z ženo Jeleno tudi prehodil. Po končanem predavanju smo imeli prvo zeliščarijado.
V	uvodnih besedah nas je Edi Stepišnik seznanil, da
poteka velik del Jakobove poti tudi po Sloveniji. Dolga je 297 km. Ta pot se imenuje po svetniku sv. Jakobu, ki je zavetnik romarjev, popotnikov in polj. Oznake po vseh teh poteh so v obliki jakobove školjke. Svoj pohod sta začela v vasi Obrežje, na mejnem
prehodu s Hrvaško. Pot je bila zelo razgibana, nositi pa sta morala tudi vsak svoj nahrbtnik z najnujnejšimi oblačili, hrano in z vodo. Zelo pozorna sta morala biti na oznake, še posebej proti večeru, da ne bi zgrešila poti. Med potjo sta srečala zanimive ljudi, pose-
bej jima je ostalo v spominu prenočevanje v samostanu Stična, kjer so ju menihi zelo lepo sprejeli. Sicer pa sta med potjo videla in si ogledala veliko Jakobovih cerkva in tudi drugih znamenitosti, ki jih je v naši lepi Sloveniji kar veliko. Pot sta končala v Trstu, kjer ju je pričakala znanka in ju odpeljala domov.
Ideja za zeliščarijado, ki je sledila, se je porodila v glavi
naše nove predsednice Dragice Kerec. Namen te zeli-ščarijade je izmenjava sadik, semen, izkušenj in mnenja o različnih zeliščih, rastlinah in njihovi uporabi. Ta zeliščarijada je namenjena vsem, tako vrtičkarjem kot tistim, ki si želijo ogledati rastline in slišati kakšen poučen nasvet. Na prvi zeliščarijadi ni bilo veliko zamenjave, vendar upamo,
da bo na drugi malo več ponudbe in povpraševanja. Smo pa lahko zamenjali ali prevzeli veliko vrst sadik paradižnikov, paprik, artičoke, robide, nekaj semen ameriškega slamnika in bučke čajote. Prisotni so bili zelo navdušeni.
Do poletja bo zeliščarijada vsak zadnji četrtek v mesecu v prostorih društva.
MV
e
u
io di
a
02
n
n d et
i z
u k o o b e
0
a
Ij-
a n in
1
o
o
e
o
io di
a
a n
S1
a r
M o
č
g
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Ni imela časa za anketo, a za nakupovanje si ga je vzela
Vsako sredo med 12. in 13. uro je čas za brezplačno brezglavo nakupovanje v akciji Novega tednika in Radia Celje Do polnega vozička brez mošnjička v Planetu Tuš Celje. Med številnimi kuponi, ki ste nam jih poslali, smo tokrat izžrebali Natašo Repas s Teharij.
Voditeljica Nena Lužar jo je poklicala in se pošalila, da dela anketo. Zanjo Nataša ni imela časa. Ko pa ji je Nena zaupala, da kliče iz studia Radia Celje in da je bila izžrebana v akciji Do polnega vozička brez mošnjička, se je njen glas spremenil, zaslišalo se je veselje v glasu in vprašanje, ali je to res. »Dajte, prižgite radio in se boste slišali,« jo je pozvala Nena in Nataša je kar zavriskala. V treh minutah se je izkazala kot odlična nakupovalka, le v zadnjih 15 sekundah si je zaželela, da od vložnin tečemo še po torto in rolado, zato zdaj Natašo izzivamo, da poskusi ta del preteči skupaj z nami. A se je še enkrat izkazalo, da je nemogoče mogoče. Z jagodno torto se bosta sladkala Natašina otroka. Tokrat so se kot odlični pomočniki izkazali tudi nakupovalci v Planetu Tuš. Ko je Nataša rekla olje, smo od jajc tekli proti policam
Nataša Repas je bila zadovoljna s svojim nakupom za celo družino. Na sliki je s hčerko Patricio in sinom Lovrom.
z oljem, a so nas opozorili, da je olje v akciji in zato na dosegu roke. Med vsemi, ki so tokrat spremljali naš tek, nam je nakupovalka pomagala tudi izžrebati med tremi kuvertami in jokerja, ki je bil tokat namenjen suhi klobasi. To je
Nataša izbrala in tako dobila še dve zraven. Seštevek na blagajni se je tokrat izpisal: 156,49 evra. Bomo prihodnji teden podrli rekord? Pripravite si nakupovalni seznam!
SIMONA BRGLEZ Foto: SHERPA
50
MLADI ZA MLADE
V tretje gre rado!
27. marca smo se člani turističnega krožka OŠ Laško že tretjič udeležili festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga razpisuje Turistična zveza Slovenije. Tema letošnjega festivala je bila V naravo po zabavo. Enostaven naslov, kajne? Vendar smo si turisti na začetku šolskega leta močno razbijali glavo, kaj naj naredimo letos. Nekaj zabavnega? Seveda! Nekaj modernega in obenem klasičnega? Absolutno! Torej smo se odločili, da bomo združili klasično z modernim - taborni ogenj s hrano. Po več tednih razmišljanja smo na list končno zapisali naslov raziskovalne naloge: »Dva dni v naravi na super zabavi«.
Nalogo smo ocenjevalcem poslali sredi januarja in takrat naj bi se začele priprave za predstavitev. Vendar se seveda niso, saj človek, četudi ima leto časa, stvar naredi v zadnjem
trenutku. Tega smo se držali tudi mi. Zadnje tedne smo se tepli po glavi, zakaj nismo začeli pripravljati stojnice prej, vendar nam je vseeno uspelo. V četrtek, 27. marca, smo se odpravili v Mercator center Celje. Polni pričakovanja, nervozni in veseli smo se med vožnjo pogovarjali o prejšnjih letih, ko smo osvajali srebrna priznanja, in o tem, kako bi bilo dobro imeti še zlato. Ko smo prispeli, smo v vozičke natovorili vse pripomočke. Začelo se je postavljanje stojnice, s čimer so seveda prišla tudi nesoglasja, saj ima vsak nekakšne sprotne prebliske, kako naj bi na koncu vse izpadlo. Vse je bilo pripravljeno za začetek. Peli smo pesmi, na modelu tabornega ognja »pekli« penice, si pripovedovali uganke in uživali kot na pravem taborjenju. Mimo stojnic so hodili obiskovalci in ocenjevalci. Vsakemu smo na kratko predstavili, kako smo si zamislili nalogo in kaj
bomo počeli na dvodnevnem izletu. Ker je to zadnje leto, ko smo lahko sodelovali na tem festivalu, je bila želja, da se do-kažemo in uspemo, še toliko večja. Pred podelitvijo je bil izveden še kviz. Nato so prišli trenutki mučenja. Bilo nas je tako strah, da smo si v mislih kar naprej ponavljali, da bo vse v redu. Držali smo se za roke in prosili, naj nas čim kasneje pokličejo, saj so najprej povedali ostala priznanja in potem zlata. Stali smo v krogu in ko so povedali, da so ostala samo še zlata priznanja, smo začeli vpiti, se objemati in skakati pred odrom. Ko smo stopili na oder in v roke dobili priznanji, smo dobili še dodaten dokaz, da rek »v tretje gre rado« res drži. Dobili smo zlati priznanji za najboljšo turistično nalogo in za predstavitev. Veselje je bilo res nepopisno.
ANA BLATNIK, TAJA JANČIČ, 9. a OŠ Laško
Devetošolci in mentorici Mojca Povše in Slavica Šmerc
Spoznavali smo Francijo
Delovno soboto, 5. aprila, smo si v OŠ Frana Kranjca popestrili s tehniškim dnevom. Spoznavali smo Francijo in izdelovali izdelke na to temo.
Kot vsako leto tudi to sodelujemo v projektu Evropska vas. Učenci smo se razdelili po delavnicah, v katerih smo spoznavali francosko modo, šport, se naučili nekaj osnovnih francoskih izrazov, pekli bagete in francoske rogljičke, spoznali površje Francije in njeno zgodovino. Izdelovali smo Eifflov stolp iz lesa, stiropora in kartona, upodobili površje Francije, iz das mase izdelali Slavolok zmage, izdelovali škatlice s francoskimi značilnostmi, pripravili smo tudi plesno točko, se naučili šivati in izdelali kape z napisom imena države. V maju pa bomo te izdelke predstavili v središču mesta - prepoznali nas boste po izvirnem napisu.
ALISA KIKER, 8. a, OŠ Frana Kranjca Celje
Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju.
Navdušite nas s potopisom!
Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako?
Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014.
Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt!
Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si.
Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik.
Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014.
Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom.
Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje.
ŽIVALSKI SVET
51
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Trije so
najboljši
par
Poleg mačke Andreja Peric Jezernik skrbi tudi za dva psa - Boleča izkušnja na Braču
Andrejo Peric Jezernik lahko vsako tretji soboto v mesecu srečate na umetniškem sejmu pred celjsko osrednjo knjižnico, v času veselega decembra vas bo prijazno pozdravljala s stojnice v središču mesta, prav vsak dan pa vam bo v jutranjih urah prišla naproti, če vas bo pot zanesla na Savinjsko nabrežje. Ne morete je zgrešiti. Je namreč med redkimi sprehajalci, ki vodijo s sabo dva psa. Umirjeno Flor in živahnega Joyca.
Flor, pasme andaluzijski podenco, in parson russell terier Joyce sta z Andrejo šele dve leti. Prva je bila navadna kmečka mačka Cilka z nenavadnimi sivo-modrimi očmi. Pravzaprav so bile najprej ribe in želvice, saj so bili Andrejini starši prepričani, da kakšna večja žival ne sodi v blok. Ona pa si je tako zelo želela »nekaj toplega in kosmatega.« Zato je
takoj, ko je šla na svoje, k hiši prišla Cilka. In kraljevala nekaj let. »Nekega dne se mi je zazdelo, da v družini manjka pes, a tudi Cilka ni hotela z mano na sprehod,« v smehu pripoveduje Andreja. Izbrala je pasmo parson russell terier in kmalu je v Celje prišla Sofi. Vendar je druženje s pasjo ljubljenko trajalo le dobro leto. Na dopustu na hrvaškem oto-
Mirna Flor in navihan Joyce. Andreja pravi, da bi se težko spet navadila na življenje brez pasje druščine.
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
Setveni koledar
Čas za presajanje do 17. aprila do 24. ure.
t
17. ČE		od 11. do 19. ure cvet
18. PE		
19. SO		
20. NE		plod
		
21. PO		plod
		
22. TO		korenina do 14. ure
23. SR		od 15. ure korenina
Ko je Andreja Peric Jezernik prvič skupaj peljala na sprehod oba psa, je bila prestrašena. Zdaj bi se, pravi, počutila zelo nenavadno, če bi imela eno roko »fraj«.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
ku Braču je Sofi na sprehodu ob obali požrla strup. Bil je tako močan, da je kljub takojšnji pomoči veterinarja živela le še kakšno uro. »Z možem Ivanom sva bila tako iz sebe, da sva takoj hotela domov, vendar sva ugotovila, da tako sesuta in objokana ne bova prišla daleč. Sva pa Brač, kjer je ostala najina Sofi, zapustila takoj naslednje jutro s prvim trajektom,« še danes z velikim cmokom v grlu pripoveduje Andreja.
Najprej Florči, kmalu za njo še Joyce
Po prihodu v Celje kar tri tedne ni hotela iz stanovanja. »Prijatelji in znanci so se navadili, da sem vedno v družbi s Sofi. Bolečina zaradi njene izgube je bila prehuda in preprosto nisem mogla prenesti vprašanja, kje je.« Vendar Andreja ni bila dolgo brez pasje prijateljice. Z brskanjem po spletu je v društvu za pomoč hrtom izvedela za Flor, ki je bila v začasnem skrbništvu pri eni od kranjskih družin. Ganila jo je zgodba 9-mesečne andaluzijske podence, ki je bila v Slovenijo pripeljana iz Španije. Tako kot mnogi hrti je tudi Flor imela za sabo klavrno življenje. Še čisto majhno, imela je približno tri mesece, so jo našli v zaboju za smeti. »Florči je bila, ko sem jo pripeljala domov, zelo plašna, ves čas je imela spodvit rep. Na sprehodu po mestu se je bala vsakega človeka, prestrašil jo je vsak šum. Šele ob Savinji se je sprostila. Po dveh letih je še vedno malce plašna, vendar zdaj brez težav pozdravi tudi ljudi, ki jih ne pozna. V primerjavi s tistim, kar je bila ob prihodu v Celje, je zdaj pravi heroj,« pravi Andreja. Veliko zaslug za to ima Joyce. Le dva meseca po tistem, ko je domov pripeljala Flor, se je namreč Andreja odločila za še enega psa. Spet iz pasme parson russell terier. »Joyce
»Zanimivo je, kako vodniki, ki se vsak dan srečujemo na sprehodu po mestu ali ob Savinji, drug o drugem vemo zelo malo. Prav vse podrobnosti pa vemo o vsakem psu.«
je krasen in neustrašen, ob njem je Florči postala občutno manj plašna. Preden je prišel k
»Psi so čisto druga dimenzija. Odprti so in nepokvarjeni, od njih bi se lahko ljudje marsičesa naučili.«
nam, smo ga s Florči dvakrat obiskali in takoj sta postala prijatelja. Doma smo sprva imeli nekaj težav zaradi hrane, ker je Florči zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko se je morala boriti za vsak grižljaj, najprej izpraznila svojo, nato pa še Joycevo skodelico. A smo jo kmalu naučili reda,« pripoveduje Andreja. In kako je pasjo druščino sprejela mačka Cilka? Nobenih večjih težav ni bilo, pravi Andreja, le na postelji je hotela ostati kraljica.
Nikoli več na Brač
Flor in Joyce sta bila v preteklih dveh letih zelo pridna, saj sta naredila malo šolo in izpit BBH za psa spremljevalca. Zdaj z Andrejo dvakrat na teden hodita na poligon v Škofjo vas na agility. »Delam z obema in verjemite mi, da sem na koncu zelo utrujena. Vendar si boljše rekreacije, kot je ta, ne morem zamisliti. Ko še nisem imela psov, sem včasih tudi po tri dni čepela doma za računalnikom,« priznava Andreja, doktorica znanosti s področja literarnih ved, ki se poleg pisateljevanja ukvarja tudi z lektoriranjem in urejanjem. Torej z delom, ki človeka
prilepi na stol za več ur ali celo več dni. Psa pa sta jo prisilila k bolj aktivnemu življenju, saj ju mora vsaj dvakrat na dan peljati na sprehod. Kadar jo zamenja mož, ji druženje s Flor in z Joycem zelo manjka. Na morje pa z njima še ni šla. Strah, da bi se kateremu od psov kaj zgodilo, je še vedno velik, čeprav je oba najprej naučila ukaza »pusti« in čeprav ve, da se lahko marsikaj zgodi tudi doma. Na Brač pa, pravi, tudi brez psov ne bo šla nikoli več.
V spomin na Sofi je Andreja, ki je res vsestranska ustvarjalka, ustanovila blagovno znamko Sofikleja, pod katero prodaja nakit iz žgane gline. Na njenih uhanih in obeskih so poleg abstraktnih tudi motivi psov in mačk, ki so se jim pred kratkim pridružili še konji. Ali to pomeni, da bo njena naslednja žival konj? »Ne, saj ga ne bi imela kam dati,« v smehu odgovarja.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
52
ZA ZDRAVJE
Spremstvo bolnikov doživelo pozitiven odziv
Nekateri bolniki imajo težave pri iskanju ambulant, drugi potrebujejo le pogovor
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Vsak obisk bolnišnice je za človeka lahko stresen, ne le zato, ker je zaradi zdravstvenih težav tam morda njegov svojec, ampak še posebej, če sam potrebuje pomoč. Stres vpliva na to, da se ljudje v bolnišnici ne znajdejo, ambulant je veliko in včasih je potreben nasvet, kako do njih priti. Nekatere pa v vsem stresu potolaži le prijazna beseda. Takšna pomoč je neprecenljiva, kar ve vsak, ki se je že znašel v stiski zaradi okrnjenega zdravja. Splošna bolnišnica Celje se je tako bolnikom približala še s spremljevalkami oziroma tako imenovanimi družab-nicami bolnikov.
Projekt so začeli skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, saj so preko javnih del
Glavna medicinska sestra v SBC Hilda Maze: »Moram reči, da se je projekt zelo dobro prijel v praksi. Spremljevalkam smo zagotovili tudi dva invalidska vozička, ki sta v pomoč, kadar v bolnišnico pridejo ljudje, ki težje hodijo. V kolikor bo potreba, jih bomo zagotovili še več.« (Foto: arhiv NT, SHERPA)
zaposlili šest oseb, ki sicer v bolnišnici ne opravljajo nalog, ki so v domeni medicinskega osebja. Spremljevalke oziroma družabnice bolnikov so vidne ob glavnem vhodu v bolnišnico, kjer se lahko nanje obrne vsak obiskovalec. Nepogrešljive so, ko obiskovalec bolnišnice potrebuje nasvet, kako priti do ambulante, v katero je namenjen. Gre torej za pomoč
pri usmeritvah v ambulante, medtem ko ima bolnišnica za spremstvo med oddelki tako imenovani notranji transport, ki ga opravljajo drugi.
Predvsem starejši
potrebujejo
pomoč
Celjska bolnišnica ni majhen objekt, v okolici gradijo urgentni center, zato je
Spremljevalke v celjski bolnišnici so oblečene v zelene hlače in bele majice z logotipom celjske bolnišnice, na vidnem mestu pa nosijo identifikacijsko priponko z imenom in s priimkom, na priponki je napisana tudi vloga, ki jo imajo. Zaposlene so od 7. do 15. ure in ob četrtkih tudi od 10. do 18. ure.
Migaj z mano, Celje
Spremljevalke po navodilu medicinske sestre pri informacijah spremljajo bolnike od vpisnega mesta do vrat ambulante, kjer so naročeni za pregled, ne prenašajo pa njihovih zdravstvenih dokumentov. S pogovorom jim krajšajo tudi čas čakanja na prevoz iz bolnišnice domov.
kje je kakšna ambulanta. Opažamo pa, da jih je tudi strah pred preiskavami, ki jih čakajo, sprašujejo tudi, kakšne so čakalne dobe za določene preiskave,« so nam povedale, ko smo jih vprašali po enomesečnih izkušnjah, odkar je projekt zaživel v celjski bolnišnici.
Topla beseda najpomembnejša
Mnogo ljudi potrebuje samo pogovor, najdejo se tudi primeri, ko bolnik morda zajoče, in takrat je topla beseda ali samo po-
slušanje največ, kar lahko takšna oseba da sočloveku. Prišlo je že tudi do tega, da je - ravno pred dnevi - neka ženska padla pred vhodom v bolnišnico. Zaradi hitre reakcije spremljevalk in zdravstvenega osebja, ki je prihitelo na pomoč, so ženski zagotovili popolno oskrbo. Zgodilo se je še, da je voznik pripeljal sodelavca, ki se je poškodoval pri delu, in spremljevalke so ga takoj pospremile do prave ambulante.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SŠol
Spremljevalke v celjski bolnišnici so vidne ob glavnem vhodu. Na sliki manjkata še dve, ki sta takrat ravno spremljali bolnika do ambulant.
marsikdo zmeden, ko išče določeno ambulanto. Veliko je tudi takšnih, ki v Celje prihajajo od drugod in bolnišničnega objekta sploh ne poznajo. Z nasveti jim tako spremljevalci oziroma v celjski bolnišnici spremljevalke olajšajo orientacijo. V bolnišnici se bolniki obrnejo na okence z informacijami, kjer je medicinska sestra. Ta, v kolikor presodi, zatem naroči spremljevalkam, kam morajo pospremiti določeno osebo, ki potrebuje pomoč. Veliko ljudi pa se obrača kar neposredno na njih. »Predvsem starejši se ne znajdejo, ker prihajajo pogosto brez svojcev, in nas sprašujejo,
Minulo soboto je bil v Celju 6. humanitarni tek oziroma hoja v boju proti debelosti Zdravo hujšam ali Migaj z mano.
Udeleženci so se zbrali, ogreli in se razmigali ob Šmartinskem jezeru, nato pa se podali na 2-, 4- ali 8-kilometrsko progo okoli jezera. Ker jim je vreme zagodlo pred 14 dnevi, so v soboto imeli srečo s soncem in tradicionalna športno-rekreacijska prireditev je tokrat uspela. S projektom Migaj z mano osveščajo ljudi o problematiki prekomerne telesne teže, pomenu zdravega prehranjevanja, gibanja, pozitivnega in odgovornega življenjskega stila.
Foto: SHERPA
Na krajšo ali daljšo pot so se s spomladansko kondicijo podali mlajši in malo starejši.
Ravno ko smo se s spremljevalkami bolnikov v celjski bolnišnici zapletli v pogovor, je morala ena izmed njih, Zdravka Vlaisevič, na enega od oddelkov po bolnika, ki ga je nato pospremila do izhoda iz bolnišnice. Ker je šlo za moškega, ki je težko hodil, je s seboj odpeljala tudi invalidski voziček.
Ali ste vedeli?
Danes, 17. aprila, je svetovni dan hemofilije. Hemofilija je najpogostejša podedovana bolezen strjevanja krvi, saj jo ima približno eden od 10.000 moških. Ženske lahko podedujejo gen in bolezen prenašajo na otroke, same pa ne zbolijo. Izid je lahko različen; čim manjša je koncentracija faktorjev strjevanja krvi, tem hujša je bolezen. Blaga hemofilija lahko ostane neopažena do odrasle dobe, ko po operaciji ali poškodbi pride do dolgotrajne krvavitve. Pri zmernih primerih se lahko pojavi le nekaj napadov nekontrolirane krvavitve v vsem bolnikovem življenju.
Simptomi hemofilije so med drugim pogoste in obsežne modrice, dolgotrajne krvavitve, ki se lahko pojavijo šele več dni po poškodbi ali posegu, krvavitve, ki se pojavljajo same od sebe brez jasnega razloga, boleče nekontrolirane krvavitve v sklepe ali mišice, ki povzročajo otekline, občutljivost.
AKCIJA
53
(S)hujšajmo
k Novim tednikom in Radiem Celje
city/center
Vse najboljše
ZELENE DOLINE
MD tednik
TOP FIT I
center za zdravje in rekreacijo
NIJZ
Nacionalni inštitut za Javno zdravje
g
Zdravstveni dom Celje
Od zelenjave ni bil še nihče debel
Tokrat smo preštevali kalorije in spoznali skrivnost zdravega krožnika
»Zjutraj jejmo kot kralj, kosilo si privoščimo kot meščan, večerjo pa kot berač,« je rek, ki narekuje pomembno načelo zdravega prehranjevanja. Zajtrk nam namreč daje energijo, da lahko normalno začnemo dan, razmišljamo, delamo. Tatjana Škornik Tovornik je še enkrat poudarila, da moramo kljub hujšanju zaužiti pet dnevnih obrokov. Zajtrk naj bi predstavljal kar četrtino dnevnega vnosa energije. Če že izpustimo kakšen obrok, naj bo to večerja.
Udeleženci akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so doslej pokurili težo povprečne ženske. Skupaj so lažji že za skoraj 60 kilogramov! Da bodo odslej še lažje topili odvečne maščobne celice, so se tokrat naučili, kako ustrezno razporediti živila po obrokih. Tokratna delavnica je bila je so na testiranjih nekateri
Tehtanje je vsak teden znova trenutek resnice. V zadnjem tednu akcije je 16 »hujšarjev« izgubilo 16 kilogramov, kar je v povprečju en kilogram na posameznika. Ni slabo, kajne?
Se tudi vi vsak dan sprašujete, kaj bi kuhali? Na zadnji delavnici smo v skladu s pravili zdravega oblikovanja obrokov za kosilo pripravili naslednji jedilnik: cvetačno juho, pečenega piščanca (predvsem belo meso, brez kože), kuhan riž, kuhane bučke in veliko skledo zelene solate. Za pripravo smo porabili le malo maščob. S tako oblikovanim jedilnikom bi zaužili približno 600 kilokalorij.
nekoliko matematično obarvana. »Hujšarji« so namreč preštevali kalorije, da bi dobili občutek, koliko energije v svoje telo vnesejo z določenim živilom. Trik je v tem, da že z malimi količinami ogljikovih hidratov ali maščob zaužijemo veliko kaloričnih vrednosti. Poglejmo primer: 150 gramov kuhanih bučk ima 25 kilokalorij energije, medtem ko ima enaka količina kuhanega riža 210 kilokalorij. Presenečeni?
Alternativa
preživelim
vzorcem
Slovenci imamo na krožniku največkrat polovico mesa in polovico priloge - krompirja, riža ali testenin. Pravilno sestavljen, zdrav krožnik pa vsebuje le eno enoto mesa, dve petini zelenjavne prikuhe, dve tretjini pa naj bi predstavljala živila iz skupine ogljikovih hidratov. Poleg naštetega sodi še skleda solate. »Pri sestavi obrokov z zelenjavo ne skoparimo, ampak si jo izdatno privoščimo. Ne samo v obliki solate, zelo pomembna je namreč zelenjavna prikuha,« je poudarila Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Postajamo »fit«
Člani skupine že obiskujejo skupinsko vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top Fit, kjer migajo pod vodstvom licencirane trenerke zdrave vadbe ABC in inštruktorice fitnesa Ule Toplak. Ta je povedala, da
pokazali presenetljivo dobro telesno zmogljivost. Za tiste, ki so se slabše izkazali, pa je sedaj prava priložnost, da postanejo bolj »fit«. Pod vodstvom strokovnjakov se bodo potili šest tednov. Slabše pripravljeni so začeli spoznavati vaje za moč in gibljivost, da bodo lahko kasneje pravilno izvajali počepe, sklece ... Skupina B, katere člani imajo več podlage, pa se je lotila nekoliko naprednejših vaj.
Brez nasvetov iz modnih revij
Kot smo že opozorili, brez gibanja ni zdravega življenjskega sloga. Ko se po obdobju mirovanja želimo spraviti v pogon, Ula Toplak kot zlato načelo izpostavlja postopnost, s katero se izognemo bolečim mišicam, ki lahko hitro zamajejo našo motivacijo. »Poiščite strokovno vodstvo za vadbo, ne verjemite dietam in nasvetom iz modnih revij, ne izpuščajte obrokov, vse, kar popijete in pojeste, si zapišite,« je naštela. Z malimi koraki se torej daleč pride.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Prihodnja delavnica bo v celoti posvečena telesni dejavnosti. Profesorica športne vzgoje Brigita Fižuleto bo »hujšarjem« pojasnila pomen gibanja, ki je poleg zdrave prehrane nepogrešljivo pri hujšanju in pri zdravem načinu življenja nasploh.
Naši »hujšarji« trenirajo pod vodstvom Ule Toplak. Športna neaktivnost in odvečni kilogrami vsekakor vplivajo na to, da so manj telesno zmogljivi. Do konca akcije bodo poskušali pri sebi narediti spremembo. Cilj pa je, da bi bolj migali tudi potem, ko ne bodo več pod budnim nadzorom strokovnjakov.
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Pomirjevalno
Babica pride h ginekologu in prosi za kontracepcijske tablete.
»Zakaj pa jih vi potrebujete?« vpraša zdravnik.
»Veste, te tablete me zelo pomirjajo,« pravi babica.
»Kako pomirjajo?«
»Vsako jutro dam eno v mleko svoje vnukinje in potem sem cel dan čisto mirna.«
V	hladilniku
Janez pride k prodajalcu bureka, kupi mesnega in ko ga poskusi, vpraša: »Kje imaš pa meso?«
»V hladilniku,« odgovori presenečeni prodajalec.
»Potem ga pa daj še malo v burek,« reče Janez.
Dom upokojencev
V	domu upokojencev gospa, sede poleg gospoda in ga vpraša: »Koliko pa ste stari?«
»93!« odgovori on.
Ona: »U, dobro izgledate. Ne bi vam dala ...«
On: »Saj tudi ne bi mogel.«
Tri želje
Študent ulovi zlato ribico in ona mu reče: »Izpusti me, pa ti izpolnim željo.«
Študent: »Kako? A niso običajno tri želje?«
Ribica: »To je bilo še pred bolonjsko reformo ...«
Uganka
Blondinki se pogovarjata:
»Jasno mi je, kako štorklja prinese otroka, ampak kako pajek odpelje avto?«
Hitrost
Mihec pride iz šole in se hitro loti torte v hladilniku. Mama pravi: »Pomisli malo na brata!«
»Saj mislim, zato pa hitim!«
Ribiška
Žena vpraša moža: »Se spominjaš tistega ribolova pred pol leta?«
Mož: »Seveda, riba je bila velikanska!«
Žena: »No, ta riba je danes klicala in te pozdravlja ter pravi, da pričakuje ribico .«
Spraševali smo vas, kakšne zapise pričakujemo za poletno akcijo, h kateri vabimo bralce. Pravilen odgovor se glasi: pričakujemo vaše potopise. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Franc Šumer, Ul. bratov Vošnjakov 5, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Prejšnji teden smo zabeležili praznik Mestne občine Celje, tokat pa sta na vrsti dve manjši občini. Kateri?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
I
Kaj pa zdaj?
Nesreča nikoli ne počiva in nazadnje je v prisilni počitek spravila tehnika Branka Ogrizka Jabija. Da nas še posebej skrbi, kdaj se bo vrnil, je povsem normalno, saj Jabi podpira vsaj tri vogale naše medijske hiše. Ne samo da je odličen, ko gre za montaže prispevkov v »beji«, kot sam reče studiu B, nepogrešljiv je tudi, ko se računalnik čudno obnaša, ko telefoni ne delajo, ko tiskalnik stavka, skratka, Jabi je deklica, pardon fant za vse. Zato mu seveda želimo čimprejšnje okrevanje.
ANEKDOTE
Na svojem potovanju po Evropi se je ameriški pisatelj in humorist Mark Twain ustavil na Dunaju. Tam je na dobrodelni prireditvi bral odlomke iz svojih del. Ko je nehal brati, je dejal: »Nemški jezik mi ne teče gladko, da bi ga lahko nekaznovano uporabljal. Še posebno spoštovanje sem dobil pred njim pred dnevi, ko sem bral poročilo iz Linza. Našel sem namreč poseben dragulj, besedo, ki obsega sedemindevetdeset črk. Ce bi mi podobno besedo vklesali v moj nagrobni spomenik, bi lahko pod njim mirno počival.«
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek iz Dobrne.
Charles Bukowski, poet urbane tesnobe, je nekoč zapisal: »Kako hudiča naj bo človek srečen, če mora ob pol šestih zjutraj, potem ko ga prebudi budilka, skočiti iz postelje v obleko, se prisilno nahraniti, iti na wc, si umiti zobe in se počesati ter vstopiti v bitko s prometom, da bi prišel tja, kjer v bistvu ustvarja dobiček za nekoga drugega, ob tem pa se od njega pričakuje še hvaležnost, da to lahko počne?« Se tudi vi prepoznate v tej misli?

Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 22. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
			5			1	9	
8			2		1	3		
6			4					
		5			3			7
		7			6			8
		2			4			
	7					2	3	
	3			1		7	6	
	1			9				
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Sanjski konec tedna
Vsak teden komaj čakam in se veselim sobote in nedelje. Tedni so vedno pestri, spanja je malo, a dela veliko. Vse, kar si za konec tedna želim, je miren, konkreten spanec in čim manj divjanja naokoli. Moje želje se ponavadi ne uresničijo, kar pri dveh malih otrocih ni nič nenavadnega. Ali sredi noči kliče Nika ali pa Jan, ki bo kmalu dopolnil leto. Tudi ta konec tedna sem tekala kot na maratonu po našem štiri metre dolgem hodniku v eno ali drugo otroško sobo. Sobota se je vseeno začela prijetno.
Čas z otrokoma in s partnerjem mi je zelo pomemben, saj je danes tempo življenja pač takšen, da imamo zelo malo časa na voljo, ko smo si lahko popolnoma naklonjeni in predani. Konec tedna je ponavadi treba tudi pospraviti razdejanje, ki nastane med tednom. To pa je pri nas pravi dogodek. Ko je Nika, ki bo letos dopolnila štiri leta, sesala svojo sobo, se je Jan ves čas premikal za sesalcem in se kregal nanj. Bolj kot smo ga odmikali stran od sesalca, bolj mu je sledil in se hudoval. Zanimivo je tudi pospravljanje kuhinje, ko v elemente pospravljaš posodo, potem pa Jan v igri vse zmeče ven.
V soboto smo bili povabljeni na praznovanje rojstnega dne k sosedu. Preden gremo od doma, se je treba urediti. Moje urejanje ponavadi traja najdlje, saj moram vmes tekati od enega otroka do drugega zaradi najrazličnejših zahtev. »Mami, potrebujem to, mami, tisto mi daj, mami, kdaj boš to, kdaj boš ono.« Na srečo si barvam lase in se ne vidi, koliko sivih že imam. Zabaven del konec tedna pa se je šele začel. Po nekaj mirnih prvih uricah praznovanja je prišel do mene partner Sašo: »Padel sem.« »Kaj, kako, kam si padel? Si v redu?« »Skoraj sem se ubil!« »Kako to misliš?« Pri sosedovih imajo zelo zanimivo pot okoli hiše, kjer so zadaj takoj za vogalom štiri stopnice, za katere nisva ve-
REŠITEV SUDOKU 96
2	5	8	6	3	7	4	9	1
6	7	9	4	2	1	5	8	3
4	1	3	5	9	8	6	2	7
1	8	6	2	4	3	7	5	9
7	3	4	9	1	5	2	6	8
9	2	5	8	7	6	1	3	4
8	4	2	7	6	9	3	1	5
3	9	7	1	5	2	8	4	6
5	6	1	3	8	4	9	7	2
dela ne jaz ne on. In glej ga, zlomka, nič hudega sluteč mu je kar naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Padec na koleno, kolk, komolec in na nart. Ima pa tudi srečo, sem si mislila. Noga je vedno bolj bolela, a ker sva bila v prijetni družbi, je bolečino malo odmislil. Domov sva odšla okoli polnoči, saj nikoli ne veš, kakšna bo in kdaj bo jutranja budnica. Sašo je s težavo capljal proti domu. Komaj sem čakala, da ležem v posteljo in zaspim, a še prej sem morala poskrbeti zanj. Mazanje s kremami, hlajenje, spomnim se, da sem že sede zaspala. Kaj mi je tega treba, samo spati si želim. Dve urici spanca in že smo bili spet pokonci. Bolečina je bila neznosna. Prinesla sem mu tableto in ga čez petnajst minut vprašala, ali je že prijela. Ni. Ponudila sem mu še eno. Seveda je ni želel, a sem vztrajala. Končno je po hudem tresenju zaspal.
Zjutraj me je najprej zbudil Jan, ki še vedno pije mleko in na srečo ponavadi še zaspi nazaj, ob osmih, kar je dosežek, pa je s kričanjem klicala Nika, ker je polulala celo posteljo. Super, dodatno delo. Z mirno nedeljo ni bilo nič. Bolečina je bila prehuda, Saša sem peljala k zdravniku. Med vožnjo sem razmišljala, kako pester mesec me čaka, ko bom sama za vse, saj bo on imel mavec in bo moral ves čas ležati. Namreč, drugače je zelo priden, opravlja gospodinjska dela, zaradi moje pogoste odsotnosti bi lahko rekla, da je bolj on tisti, ki skrbi za urejenost našega doma. Je tudi zelo predan oče. Slikanje narta in kolka je bilo brez posebnosti. Mavca ne bo imel, vendar na nogo vseeno ne more stopiti, potrebuje bergle.
Na poti domov sva se ustavila v bližnji piceriji, kjer sva naročila za domov, saj se mi po neprespani noči in sedenju pri zdravniku res ni dalo kuhati. Ko sva prišla domov, sta bila otroka že prijetno utrujena. Nanju sta pazila babica in dedi. Od premalo spanja, tekanja k zdravniku in otroškega nerganja naju je tek popolnoma minil. Pica bo še za večerjo, sva se strinjala. Otroka sta šla spat, Sašo je tudi šel počivat z razbolelo nogo. Kako sem tudi sama želela leči, a še nisem prišla na vrsto. Zanimivo, kako dela nikoli ne zmanjka, prostega časa pa vedno. Takšno je pač življenje, bolje se sprijazniti, kot tarnati. Kljub vsemu sem prepričana, da bo kmalu prišel tudi moj sanjski konec tedna.
JULKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum Laško in knjiga Knjižnega diskonta Celje
2.	nagrada: bon za butik Vlasta v Laškem
3.	nagrada: bon za šiviljski servis Flikca Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 15
Vodoravno: OGIB, LOOK, DOKOLENKA, SLANA, ITI, TO, BUNKER, ZOBNO PASTO, OUT, ENES, ENOSED, END, RTV, MAKE UP, KURA, AKI, ŠROT, RŠ, JALOVOST, OO, ISTINA, GRAPAR, DT, TORI, PEI, AT, DNINA, CLIO, OSICA, ROTIL-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
Ona: Pred vami so precejšnje težave, ki bodo prišle predvsem zaradi nekdanjega prijatelja. Pazite, da ne boste naredili napačnega koraka, saj se vam lahko to vrne na način, ki si ga resnično ne želite.
On: Nikar ne poskušajte nadoknaditi zamujenega, ampak se posvetite raje novim problemom, ki vam jih vsekakor ne manjka. Partnerka vam bo predlagala prijeten izlet v naravo, kar glede na vaše zdravje niti ni tako slaba ideja.
Ona: Zaradi napornega dela je vaše zdravje precej opešalo, zato si privoščite krajši oddih in se posvetite svojim najbližjim. To vam bo vsekakor vlilo novih življenjskih moči, ki jih več kot potrebujete.
On: Neka prijateljica vam bo kar naenkrat postala presneto všeč, zato je še najbolje, da jo povabite vsaj na prijeten klepet. Kdo ve, mogoče se bo iz vsega skupaj še kaj razvilo in bodo čustva povsem obojestranska.
DVOJČKA
Ona: Ker vam je delo v pravi užitek, si ne boste privoščili niti najmanjšega počitka, četudi bi vam bil še kako potreben. Takšen način življenja vam sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomislite tudi na kaj drugega...
On: Pred vami je prijeten teden, vendar le, če ste ga pripravljeni sprejeti na takšen način, kot se vam ponuja. Oglasil se vam bo prijatelj z zanimivo ponudbo, ki jo na noben način ne bi bilo dobro zavrniti.
Ona: Vse je še odprto, zato se nikar ne vdajajte malodušju. Prijazen nasmeh vam bo razjasnil turobne misli in zopet bo vse v najlepšem redu. Kdo ve, mogoče je ravno to tisto, kar že tako dolgo pričakujete.
On: Nikar se ne zapirajte vase in ne iščite odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posvetite realnosti in vaši vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delate nepotrebnih skrbi.
KA, SLONAR, VSEŠIR, OTEP, MAPA, ATLANTIK, MESO, TJ, POMIL POSOD, RAK, OMELO, NU, MLATEV, ORKA, MIMI, SESTRANEC, TRIAS, AJA.
Geslo: Svetovni dan zdravja.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kompletno čiščenje avta v Avtocentru Košak in knjiga Knjižnega diskonta Celje, prejme: Urbanita Emil, Ul. 14. divizije 5, Rimske Toplice.
2.	nagrado, bon za kompletno čiščenje avta v Avtocentru Košak, prejme: Monika Colnerič, Mestinje 37, Podplat.
3.	nagrado, bon za šiviljski servis Flikca Celje, prejme: Erika Teržan, Ul. Heroja Rojška 50, Celje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
gžsmejmose 3k| veliki
_ JMOR V KRIŽAN—_—
UGANKAR
IJjjU.'IIJ.Wjual
Ona: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili dosedanjo zmedo. Pričakujte posledice.
On: Napovedan obisk vam bo prinesel veliko več, kot ste sprva mislili in kot ste sploh lahko pričakovali. Seveda v pozitivnem smislu, predvsem v zvezi z nekdanjo ljubeznijo, ki vam še vedno ne gre iz sanj .
Ona: Nikar preveč ne sanjarite o rečeh, ki so realno nedosegljive. Raje se posvetite tistemu, kar že imate, a vendar ne znate dovolj ceniti. Marsikdo drug bi bil srečen z veliko manj, kot vi že tako ali tako imate.
On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo, saj boste imeli v sebi že povsem narejene načrte, kako osvojiti ljubljeno osebo. Od začetka sicer ne bo šlo vse kot po maslu, vendar se bodo stvari kaj kmalu postavile na pravo mesto.
STRELEC ^
Ona: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vso stvar obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to.
On: V ljubezni boste uspeli popraviti nelagodno razpoloženje, ki se je zadnje čase prikradlo med vaju s partnerko. Odkrit pogovor bo razkril marsikatero podrobnost, ki je bila do zdaj skrita vašim očem.
KOZOROG
Ona: Poslovni parter vam bo omogočil ponovno uveljavitev tam, kjer ste jo zaradi nespretnih potez izgubili. Pazite se prehitro izgovorjenih besed, ki vas lahko ponovno pripeljejo tja, kjer vam ni bilo prav nič všeč.
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boste zagotovili podporo vseh, tudi tistih, ki vas sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, treba je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
Ona: Kljub pritiskom okolice
boste ravnali trezno in preudar-jeno, predvsem kar zadeva vaše ljubezenske zadeve. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos.
On: Po nepotrebnem garate; vzemite si raje malo časa tudi zase in za svoje znance. Ne bo vam žal, kajti s to potezo boste pridobili precej več, kot morda mislite. In to na več področjih.
DEVICA ^
Ona: Nenadne spremembe v vašem poslovnem življenju bodo predvsem posledica vašega prevelikega razsipanja z denarjem. Poskusite se malo obrzdati in kaj kmalu vam bo postalo jasno, kako neumno ste ravnali v preteklosti.
On: Imate veliko talentov, vendar je že skrajni čas, da se odločite za eno stvar in jo izpeljete do konca. Naredite nekaj na področju ljubezni, kjer delujete vse preveč nezainteresirano. Resnica pa je, to sami najbolje veste, povsem drugačna.
VODNAR
Ona: Vaš optimizem bo dobesedno prevzel ljudi okoli vas, ki vas bodo začeli gledati s povsem drugačnimi očmi. To boste tudi dodobra izkoristili in si utrdili svoj poslovni položaj za kar nekaj časa naprej.
On: Spogledovanje z neznanko se bo sprevrglo v nekaj več, vendar se bo za resno zvezo treba še kar precej potruditi. Vsekakor se vam splača, saj je že resnično skrajni čas, da se postopoma umirite.
Ona: Prijatelji vam bodo priporočali nek precej tvegan posel, saj bodo povsem prepričani v vaše sposobnosti. Poskusite se tudi na tem področju, saj so vam trenutno zvezde več kot naklonjene.
On: Imeli boste občutek, da nekdo skuša vnesti razdor v vaš odnos s prijateljem. Torej se odkrito pogovorite z njim, kajti le tako se boste uspeli izogniti težavam. Saj veste, bolje preprečiti, kot zdraviti.
56
RUMENA STRAN
Ponosna družina
Edini moški med letošnjimi devetimi nagrajenci ob celjskem občinskem prazniku je bil dobitnik kristalnega grba Miha Si-moniti (levo zgoraj).
Mladi zdravnik je bil najbolj zadovoljen zato, ker je med tistimi srečneži, ki so v današnjih časih vendarle dobili zaposlitev. Odličen učenec in kasneje gimnazijec je na medicinski fakulteti v Ljubljani lani diplomiral s povprečno oceno 9,4. Že leta 2009 je za odlične študijske dosežke prejel diplomo profesorja Janeza Plečnika, svoje znanje je širil tudi tako, da se je leta 2011 dodatno izobraževal v Houstonu v ZDA, leto zatem še na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Pripravništvo in kasneje strokovni izpit je lani opravil celjski bolnišnici, kjer je zdaj zdravnik specializant na oddelku za infekcije. Tako je, kar se medicine tiče, sledil očetu Filipu, njemu za petami pa je kot še en zdravnik v družini Simoniti brat Jure. Kako
je ponosen na Miho, niti malo ni skrival dedek Peter, ki ga generacije Celjanov pomnijo kot svojega najljubšega dedka
Mraza in je še vedno dejaven ljubiteljski gledališčnik. Zlasti pa sta bili veseli Mihova prijateljica Petra Babnik in
Sonce in dež
Če kaj, potem za ravnateljico celjske OŠ Lava Marijano Kolenko ni značilno spremenljivo razpoloženje. Vselej nasmejano in pozitivno je težko ujeti vsaj malo namrgodeno, a vseeno zagreto celjsko lutkarico že zaradi te fotografije razglašamo za maskoto aprilskega vremena. Pa kaj, če dežuje - da je le sonce na suhem!
IS, foto: GrupA
njegova mama Janja, ki vbija znanje kemije dijakom I. gimnazije v Celju.
IS, foto: SHERPA
Sport in zdravje
Praznična para
V objektiv našega fotoaparata se je v petek zvečer na osrednji slovesnosti ob celjskem občinskem prazniku ujelo tudi nekaj parov. V pokušnjo ponujamo dva; enega pravega, ki ga lahko na celjskih ulicah tudi sicer pogosto srečamo, in drugega, ki je bil edinstven le ob tej priložnosti.
IS, foto: SHERPA
Na nedavni osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu zdravja smo v Celju ujeli tudi tri odlične športnike, saj se šport in zdravo življenje odlično ujemata. In kaj povezuje trojico? Vsi so bili uspešni na olimpijskih igrah. Rok Kopitar (desno) in Rok Marguč (levo) sta osvojila peti mesti, Uroš Šerbec pa osmo. Atlet Kladivarja Kopitar je na 400 metrov z ovirami tekel na OI v Moskvi leta 1980, celjski deskar Marguč pa je bil peti letos na OI v Sočiju v paralelnem veleslalomu. Bivši rokometaš Gorenja in Celja Pivovarne Laško Uroš Šerbec je s slovensko reprezentanco na OI nastopil leta 2000 v Sydneyju.
DŠ, foto: GrupA
Matic Nareks je kar s sokom nazdravil svoji Dolores Ponoš, ki je letošnjo osrednjo praznično slovesnost zanimivo popestrila z narisanimi portreti občinskih nagrajencev.
Od hlapov do »gedor«
Bojimo se, da se je solastnik in predsednik upravnega odbora Celjskega sejma Franc Pangerl naveličal pestrega sejemskega dogajanja. Na fotografiji je več kot očitno, da ga dogajanje za hrbtom ne zanima pretirano. Mogoče pa se je bolj vživel v razstavljeno sejemsko ponudbo letošnjih četverčkov, ki mu glede na osnovni poklic tudi »gepira«.
US, foto: SHERPA
Ajdi Kus, ki se je v petek zvečer prelevila v Barbaro Celjsko, je družbo delal celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.