270
Politični pregled.
Uravnava uradniških plač. V finančnem ministerstvu se posebna komisija pod predsedništvom sekcijskega načelnika Bittnerja bavi s povišanjem uradniških plač. Komisija se je stvari lotila z vso temeljitostjo.
Dunajski protisemitje mislijo pod vodstvom poslanca Schneiderja in dunajski demokratje pod vodstvom dr. Krona-wetterja obiskati gališko razstavo. Namen tega potovanja je se bolj zbližati s Poljaki in če bo moč malo jih odvrniti od liberalcev, kar se bode pa težko posrečilo. Mi mislimo, da to nevarnost bode koalicija še prav lahko prenesla
Ulični napisi. — V Stryi-ji, v Galiciji so se Rusini začeli poganjati za dvojezične ulične napise, ker so sedaj samu poljski. Dunajski „Vaterland" pravi, da bi bilo najbolje, ko bi povsod, kjer ste dve različni narodnosti hoteli napraviti dvojezične napise. Mi se s tem popolnoma strinjamo in le pristavljamo, da bi se besedica „ hoteliu morala premeniti v „morali". Da je vlada se toliko potrudila so dvojezični napise v Brnu, Celovci. Gorici itd., kakor dela proti češkim napisom v Pragi, in slovenskim v Ljubljani, bi že davno bilo rešeno to vprašanje.
Vasaty je že večkrat zahteval, da bi se tudi pred najvišjem sodiščem razpravljalo v češčini. Te dni je pa ta odločni zagovornik češkega jezika sam odgovoril na češki dopis okrajnega sodišča nemški. Ta dogodek se sedaj raspravlja obširno po čeških listih.
271
Shod mladočeških zaupnikov se v kratkem skliče, da se bodo posvetovali o popolnjenji niladočeškega programa z nekaterimi socijalDimi točkami, in pa o tem, kako bi se dalo napraviti popolno jedinost mej raznimi frakcijami Mladočehov. Mej zmernimi in radikalnimi Mladocehi se namreč kaže poslednji čin neki razpor
Upravno sodišče je zavrnilo pritožb© praškega mestnega sveta proti razveljavljenju sklepa praškega mestnega zastopa, da se deželnemu zboiu pošlje prošnja za odpravo izjemnega stania. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker ni mestni svet konpetenten, se pritoževati, temveč mestni zbor. Praški mestni svet je namreč le nekak stalen odsek mestnega »bora.
Katoliško vseučilišče. Mestni zastop v Solnogradu, Če tudi velja za liberalnega, vendar hoče po možnosti pospeševati osnovo katoliškega vseučilišča. Seveda tukaj tudi pri-deje gmotne koristi v poštev. Z vseučiliščem mesto veliko pridobi in izšolanje sinov bode postalo ceneje. Zaradi tega se ni čuditi, ako se tudi liberalci ogrejejo za ta zavod Župan je pri svojem nastopu se izjavil jako simpatično o nameravani osnovi katoliške velike šole. Te dni je pa mestni odbornik Mayer predlagal, da naj mestni zastop proučuje, kako da bi se dala najbolje pospešiti osnova katoliškega vseučilišča. Ta predlog se je izročil odseku, da stvar prouči in stavi primerne predloge. Sedaj je toliko gotovo, da bode mestna občina storila za osnovo katoliškega vseučilišča, kolikor bode v njenih močeh
Avtonomija južne Tirolske. — Borba južnotirol-skih Italijanov za samoupravo italijanskega dela dežele zanima tudi nas Slovence, ker so razmere Slovencev na Štajerskem in Koroškem jako podobne razmeram Italijanov na Tirolskem. Kakor se kaže, borba Italijanov ne bode brez vsega vspeha. Tako hočeta vlada in deželnozborska večina že privoliti, da se razdeli deželni odbor v nemški in italijanski oddelek. Če se pogajanja začno, se pa utegne Italijanom še kaj več dovoliti. Sicer bi pa že ta pridobitev bila jako velike vrednosti, ker ne bi dolgo ostalo pri njej. Kmalu bi se utegnilo pokazati, da taka vravnava ne zadošča razmeram in deželni zbor bi bil prisiljen privoliti, da se razdeli ves deželni zastop, da se izogne razporom mej obema oddelkoma deželnega odbora. Tako polagoma Italijani dobe svoj deželni zbor. Kar dobe Italijani na Tirolskem, imajo pač pravico zahtevati tudi Slovenci na na Štajerskem in Koroškem. Zaradi tega morajo naši slovenski politiki s paznim očesom zasledovati to borbo na Tirolskem, da potem uravnajo svoje postopanje. Slovenci tudi ne bodemo mogli biti poprej zadovoljni, da se razdele nekateri uradi na Štajerskem in Koroškem in seveda tudi deželna zastopa.
Apponyi je te dni bil sklical shod volilcev. Ta shod je pa bil zaradi tega jako pomenljiv, ker se je izrekel, da njegova stranka opusti vsako borbo proti cerkvenim predlogam. To je pač Apponyi storil z lahkim srcem. On je dolgo in dolgo premišljeval, predno se je izrekel proti civilnemu zakonu. To je pa storil zaradi tega, ker se je nadejal, da se katoliško gibanje mogočneje razvije in njemu pomore na površje. Ko je pa spoznal, da na ta način ne postane mini-sterski predsednik, pa hoče popustiti borbo proti vladni cerkveni politiki. Na dalje je grof Apponyi se izrekel za skupno delovanje z drugimi opozicijonalci, ali z drugimi besedami prestopil k košufcovcem. V Ogerski torej sta sedaj, rekli bi, prav za prav le dve stranki, vladna in košutovska, potem pa še nekaj divjakov. Pač odločilni krogi dobro poznajo Apponyija, in so ga zaradi tega popolnoma prezrli pri reševanji ministerske krize.
Nemčija. — Kakor znano, sklenil je svojedobno nemški državni zbor, da je razveljaviti zakon, po katerem se je prepovedalo jezuitom bivanje po Nemčiji. Te dni se je o tem posvetoval  nemški zvezni sovet  in   zavrgel načit zakona,   s ka-
terim se Daj bi dopustil jezuitom povratek v Nemčijo. Na predlog bavarske vlade je pa sovet sklenil, da se dovoli re-demptoristom povrniti se v Nemčijo.
Italija. — Kakor v Franciji, predložil se je tudi v italijanski poslanski zburnici zakon, ki gre na to, da se z vse strogostjo postopa proti anarhistom. Ta načrt zakona, po katerem se bodo smelo sumljivim osebam odkazati gotovo domovanje, katerega ne bodo smeli zapustitii, sprejela je zbornica v namen podrobne razprave skoro ednoglasno. Z ozirom na to, da se bode ta zakon lahko vporabljal tudi proti drugim, sicer ne anarhistom, bi ta zakon veliko prikrajšal svobodo v Italiji. — Tudi na Angleškem in Španskem se posvetujejo, kako naj bi zatrli anarhizen.
Vatikan. — Vznemirjajoče vesti o zdravji sv. očeta papeža, ki se zadnji Čas širijo po svetu, so popolnoma neosnovane. Najnovejša poročila vedo povedati, da je papež sprejel v avdijenci te dni apostoljskega odposlanca egiptovskega, nadškofa Corbelli-ja, kateri je od avdijence prišedši z začudenjem piipovedoval, kako krepak da je papež. Tudi se je papež še te dni sprehajal po vatikanskih vrtih.
Francija. — V poslanski zbornici predložila se je postava, vsled katere naj bi se poostrilo postopanje proti anarhistom. Po tej postavi bo moč anarhistično gibanje takoj v kalu zatreti in kdor se bode enkrat pregrešil anarhističnega zločina in bo obsojen, tega oblast ne bo več spustila izpred oči. — Z ozirom na to, da je Carnot umrl kot žrtva anarhistov in bil zato zaboden, ker je potrdil usmrtenje nekaterih anarhistov, ker se že zdaj žuga novemu predsedniku republik* Casimir Perieru, da bo tudi pal kot anarhistična žrtev in da se ta nevarnost za predsednika zmanjša, misli se na to, da bi se predsedniku vzela oblast potrditve kazni oziroma pomi-loščenja. Ni verojetno pa, da bi to prodrlo, ker je protivstavno in ne vedo. komu bi potem to oblast dali.
Bolgarija. Čedalje bolj gredo grehi Stambulova na dan Grozovitosti, ki so se svojedobno pisale o njem, se pritrjujejo Zanimiva je vest, kako je Stambulov pustil svojedobno nekega mladenča mučiti, ker ni izdal neke zarote. Vtaknil ga je \ ječo in mu ni dal nič jesti, potem ga je dal postaviti v sod mrzle vode in okrog njega je nastavil nože, slednjič, ko mladenič le ničesar ni hotel izdati, ga je dal s petrolejem politi in zažgati. In nad vsemi temi groznimi čini se je neusmiljeni Stambulov osobno udeležil. Zatrjuje se tudi, da je bil Stambulov za časa svojega pašovanja velik nečistnik, nobena ženska, ki se mu je dopadla, ni bila gotova pred njim, bodisi potem zakonska žena ali nedolžna deklica. Oskrunil jih je mnogo, Svoje žepe polnil je Stambulov z državnim denarjem. Falsi-ficiral je proračune. Tudi državni proračun za letošje leto je falsificiran. Stambulov pride še na zatožno klop. — Nova vlada je svojemu glasilu objavila program glede vnanje politike. V vsem se hoče nova vlada ravnati po politiki prejšnje vlade. Le za Turčijo ni vneta, da bi ž njo delala zvezo. ^ trocarski zvezi vidi porok za svetovni mir, ne kaže ji pa, da bi se te oklenila. Rusiji ne more zaupati. Bolgarija mora ostati nevtralna, čakati mora razvoja svetovne politike in ohraniti si svobodo odločitve. Taka majhna država je najboljši, dž se ne vtika preveč v svetovno politiko, temveč skuša napran vsem večjim državam ostati vsem enako prijazna v svoji notranji upravi pa skrbeti za prospeh gospodarstva.