ARHIVI X'l 1989
121
Zbornik ob (1cvct(!c=ctletiiic-i arhiva, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana s< 8 Ljubljana 1 254r.tr.
Oh koncu leta 19i*8 jc v okviru praznovanja devetdesetletnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana v serji publ1 Haoij Gradivo in razprave kot 8. zrezek izšel zbornik, k: so ga napisali nekateri nekdanji in sedanji zaposleni v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Svoje prispevke >c napisalo ker sedemnajst avtoijcv. Poudariti je treba, da jih jc rried njimi kar osem, ki so doma na Gorenjskem. .Seveda pa vsel: osci.i ni pisalo o gorenjski problematiki, kar predstavlja širino pristopa pri zasnovi tega zbornika
PoskuSajmo z nekai besedami predstaviti vse razprave. Razporeditev člankov jc kronološka.
Prve6a, z naslovom Matko Videč, trgovec, posetnik in mestni sodnik v l.jubljani v 15. stoletju je prispeval strokovnjak /.a slovensko srednjeveško zgodovino dr. !!<>■ žo Otcreper Petnajsto stoletje je namreč obdohjo, ko je bila Ljubljana med vsemi kranjskimi mesti gospodarsko najholj razvita Dr. Otorcpec v članku predstavi vZ[oke za tako ugoden gospodarski razvoj mesta. Ma primeru trgovca Matka Videča ki ga jc označil kot tipičnega predstavnika uspešnega meščana, predstavi meščansko življenje v Ljubljani v tem času. Tdko kot Videč so se tudi drugi meščani trudili pridobiti posesiva, kateri)' dajatve so, kot pravi dr. Otorcpec, "... veljale kot neka mta starostne preskrbe . " Zanimive so ludi peripciiio okrog sorazmerno bogate Vidcčevc zapuščine.
Pomemben je prispevek dr. Sergija Viltana ki nam predstavi mestne računske knjigo kol zgodovinski vir. Za razliko od sodobnih finančnih dokumentov, ki ram nu dijo "... le malo zgodovinsko pomembnih rezultatov .." dr. Vilfan meni, da za starejšo finančno dokumentacijo ta trditev ne velja. To v nadaljevanju ilustrira z računsko dokumentacijo, zlasti z račurskimi knjigami, to je knjigami dohodkov in izdatkov ljubljanskega mestnega sveta, ki si sledijo vse od leta 1581 dalje. V prispevku se sic čamo z dcnaijcm cenami živil obutve in obleke, s stroški delovne sile ali mezdami ter inflacijo v 16 ir. 17. stoletju, s cenami za odkupovanje vojnih ujetnikov zlasti i? turškega ujetništva, z beraštvom v Ljubljani. Ob koncu dr. Vilfan opozarja, da mestne računske knjige nudi-.'o gradivo še za študij cele vrste drugih zgodovinskih pod ročij.
Vinko Demšar se jc lotil mlina in iage Kolezija v Ljubljani oh koncu 16. stoletja, katerih lastnik jc bilo mesto Ljubljana in sicer na osnovi t, i rokopisnih knjig, vtem primeru knjige dohodkov in zapisnikov mestne uprave ljubljanske V'zapisu se srečamo z gradbenimi deli za mlin in žago, z načini transporiircnja gradbenega materiala ter tehnično opremo mlina in iage in stroški ¿aga-nja in mletja.
Dr. Vlado Valenčič jc opisal delniške družhc na Kranjskem Ta razprava je pomembna tudi za današnje razumevanje takih ekonomskih združenj, katerih zametki so sc v Eviopi začeli pojavljati že v 14. stoletju. Š;t5: raz-niah pa so te druibe v avstrijski monarhiji doživele od 18. stoletja dalje. V študiji so obdelane prve delniške družbe v Ljubljani, veliko koristnih spoznanj pa dobimo tudi o domačih in tujih družbah, zlasti na območju dežele Kiaujske, ker jc leta 1914 delovalo kar 12 takih dru^.b. Na delniški način so bile organizirane Tudi nekatere banke.
Mag France Šiukl jc na ¡¡kofjc'oSkcni primeru pred-sta-ril zemljiške knjigo kot vir ¿a kulturno zgodovino. V uvodu pedaja razvoj in strukturo loške zemljiške knjige, ki prinaša pomembne podatke vse od srede 18. stoletja dalje. Pcdohno kot računske tudi zemljiške knjige nudijo obilo možnosti za študij najrazličnejših krajevno' zgodovinskih značilnosti. V nadaljevanju France Štukl prcdsiavlja se dva testamenta z k.škcgn območja iz druge polovice 18. stoletja
Dr. Jože Zontar jc podrobneje obdela! občinski red Ta Kranjsko iz leta 1866. V uvodnem deluje podrobnejši prikaz pravnih norm, ki zadevajo občinko uprave od srede 19. stoletja dalje in sc odiaz prizadevanja za ures ničitev ¿ahtev meščanske rcvelncije leta tB48 za avtonomnim položajem občin Rezultat teh prizadevanj jc bil, da so med leti 1863 in 1866 izšli občinski redi via Posamezni dežele in so imeli značaj deželnega zakona. Kot zadnji ]c tak deželni zakon dohila leta 18h6 tudi Kianjska, V razpravi so obdelana vprašanja s področja organizacije in poslovanja takratnih občinskiii uprav. V nadaljevanju pa so predstavljene občine na Kranjskem leta 1S54 in 1869, saj kasneje ^se do propada avstro -ogrske monarhije ni bile več veliko sprememb.
Janez Kopač se je na podiagi arhivskega gradiva zasebne trgovine lotil predstavitve trgovine zmetanim blagom Kokalj iz Tržiča, ki jc poslcvala od druge polov.ee 19. stoletja do ukinitve trgovine leta 1946 Kratkemu historiatu trgovske dejavnosti te tržiške družine sledi seznam arhivskega gradiva, ki ga jc arhiv dobil na podstrehi hiše, v kateri jc živ.-la družina m delovala trgovina Ko-kalj. Preseneča zlasti dejstvo, daje bilo kljub majhnosti trgovine njeno poslovanje, zlasti kar se tiče dobaviteljev btaga. geografsko žeto obsežno, trdi čez ok"ire tedanje avstToog.ske monarhije.
Žarko Bizjak seje posvetil institucij notariata od srede 19. stoletja do konca druge svetovne vojrre. Ta institucija ki jc pri nas začela nastajati in se raz/ijati od 16. stoletja naprej in jo je nkinih vihra druge svetovne vojne, je nastala zaradi pctiebe "... po pravni varnosti lastnine ..." Zupis nam predstavi razvoj notariata na Slovenskem pa tudi prizadevanje, da bi notarji pri svojem poslovanju uporabljali slovenščino.
Marjan Drnovšek jc obdelal odmeve delavskih nemirov v l.jubljani v obdobju od leta l^OI do 1911 skozi zapise v tedanjih policijskih poročilih. Prelom 19. v 20. stoletje jc za Ljubljano značilen zaradi hitrega komunal-iiL-g;. razvoja mesta, ki jc v glavnem posledica katastrofalnega potresa leta 1895, 1'olcg nacionalnih problemov se jc v tem času v mestu, ki jc takrat štele okoli 37.000 prebivalcev, že začeb pojavljati delavska problematika, ki se je sprva še izražala skezi Kaljcnje javnega reaa in miru in sc take tudi odraža v policijskih poročilih.
Bo is Rjzman sc je lotil Športnega kluba Ilirija v Ljubljani do prve s ve lovne vojne. Po predstavitvi družbenega življenja na prelomu 19 v 20. stoletje se loteva tedaniih športnih društev, vse od Kluba slovenskih biciklistov leta 1887 pa do "Slovenskega ibotballskega kluba Ilirija", ki so ga 9. maja 1911 ustanovili v gostilni pri Roži v Lju-bljarii. Temeljni cilj tega kluba jc bil gojiti rogomet in vse športne panoge, ki so povezane z njim
Mija Mravlja je obdelala zapisnike občinskega odbora mesta Kranja za leto 1919, To leto jc bile namenoma izbrano, saj gre za prvo lete po Končani prrt svetovni vojni. Skozi zapisnike mestne uprave, katere grauivo jc dokaj popolno ohranjeno in ga je več kot 40 tekočih met-
%
AltlllVI XII 1989
rov, je poskušala pokazati utrip mesta. Razprava ima značaj objame virov, sai je k zapisnikom, ki so v prispevku natisnjeni pridanih lepo Število opomb, ki podrobneje na osnovi literature in urugih -nrov osvetljujejo dogajanje v Kranju. Skozi opombe se seznanimo z vrsto personalnih, komunalnih m ozemeljskih, gospodarskih in drugih problemov takratnega Kranja
Marija Perko je oMeiala Lekarnarskc zbornico v Ljubljani v tridesetih letih 20. stoletja, katere predhodniki so bili lekarna^k; gremiji ali združenja Iz razprave izve mo da je bila v tem času Dravska banovina zasičena s Številnimi lekarnami. Privatni lekarnarji, katerih koncesija je bila proizvajati "strupe, zdravila, specialne tvari-ne in preparate za zdravila", so se ves čas upirali industrijski izdelavi zdrrvil ter hudi državni konkurenci, k. se je odražala v ustanavaijnju bolniških blagajn in humani tamih zavodov.
Marko PoIenSek je nroučil javno zdravstveno službo v novomeškem okraju med obema svetovnima vojnama. Ugotavlja, daje bila ena od posledic svetovne gospodarske krize tudi poslabšanje zuia"Stvenega stanja prebivalstva, v giavnem zaradi pomanjkanja in lakote Vse to je pripeNalo, da je bilo zdravstveno stanje na Dolenjskem ta čas med najslabšimi v Sloveniji Velikoje k temu prispe val tud' alkoholizem. V nadaljevanju je avtor opisal razvoj posamezmli zdravstvenih ustanov na Dolen|Skem.
Jože Pudpečnik je na osnovi podatkov ki jili je našel v ioisKih kronikah, obdelal dogodke v Šentvidu nad Ljubljano do vključno leta 1957 ko je bila izvedena šolska reforma. Najprej opiie šolske kronike kot zelo dober zgodovinski vir ne le za proučevanje zgodovine krajevne iole ampak tudi kraja, v katerem šola stoji in ugotavlja, da ".. ne samo nekdanji pisci kronik, ampak tudi danaSnji bralec, strokovnjak al! laik, se nenavadno spoštljivo obnaSa dc tega arhivskega vira ..."
Branko SuStar je predstavil skrbi Ljubljančanov jeseni 1945 in spomlaui 1946 ki se odražajo skozi zapisnike takratnih zborov volilcev Ugotavija, da je v vrsti takratnih zborovanj in množičnih manifestacij pri zbcrilt vo-Jiltev "... zanimiva zlasti diskusija .. ", saj so se ljudje če-sto razgeverili o tem, kar jih je težilo. Zbori volilcev so se namreč poleg političnih lo'evali zlasti Številnih živ ljenjskih problemov, vse od lokalnega gospodarstva, preko težav s preskrbo ui trgovino do prosvete, zdravstva, kulture itd. V nadaljevanju je obdelal zbore voli'eev no posameznih četrtih, kakor je bila takrat Ljublana upravno rrzdelje;.a.
Ljiljana SuStar je obdelala dejavnost sindikalnih organizacij v Ljubljani v prvih letih po končani drugi svetovni vojni. Že sredi maja 1945 so se delavci in nameščenci organizirali v organizacijo, ki se Ije imenovala Knotna strokovna zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo. V prispevku so jpis^ni načini, kako so se sindikalne organizacije organizirale in njihove ziasti pelitična dejavrost med katero lahko Štejemo tudi prostovoljno udarniško delo in s tem povezano imenovanje udarnikov in Številna de'ovna tekmovanja. Pozabiti pa ne gre tudi na kulturno delo delavskih organizacij.
Zadnji nrispevek v zborniku je napisal Dušan Bahun, ki nam predstavi vire za preučevanje gespouarskega razvoja, ki se nahajajo v tondu ljubljanskega okraja za ot dobje od leta 1955 do 1965. Na sejali okrajnih organov so '' načrtno obnivnavai; prav vse zadeve, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva ... na območju okraja .."
Na koncu lahko ugotovimo, da je zbornik peiter in 'vsebinsko bogat, prav vsak prisnevek pa je nastal kot re zultat proučevania arhivskega gramva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Janez Kopač
Janez Kopač, Zgodovinski arliiv Ljubljana (1898—19*18), str. 60
Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, št. 161
Ub devetdesetletnici Zgodovinskega arhiva Ljubjana je v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Sloveniie izšla tudi knjižica Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-1988). Avtor Janez Kop;,č nas tu seznani z razvojem najstarejše ljubljanske kulturne ustanove, nam oreastavi njeno dragoceno knlturno dediščine ter napore za njeno ohranitev. Knjižica je razumljivo napisana in seznanja širšo javnost z nalogami arhiva in arhivske problematikr', ki je doslej vse preveč ostajala zaprta v arhivskih krog;li. Tako sledimo razvoju ustanove od prvih začetkov 1898 do leta 1945 do leta 1973 ter ohdobje po tem letu, ko Zgodovinski aiiiiv Ljubliana postane regionalni arhiv.
DanaSnji arhiv se je razvil iz ljubljanske mestne upra ve. kjer se je v nekaj stoletjih nabralo kar veliko arhivskega gradiva. Ko je to postalo pomemben vir za ;:godo-viro. je bil 1898 leta nastavljen prvi arhivar Anton Aškerc. Vzorno je uredil mestno aiiiivskc gradivo in ga napravil dostopnega za uporabo. Njegovo delo so nadaljevali >ele po letu 1933, ko je arhiv preSel v varstvo kulturnega odseka pri mestm upravi in dobil tudi prva statutarna določila, k: so podrobne opredeljevala arhivar-jevo dele in določala, da moia biti arhivar akaaemsko izobražen zgodovinar. Mestni arhiv ljublianski pa ,e bil v tem času edini mestm arluv v takratni Jugoslaviji, ki je imel zaposlenega stalnega arhivaija
Bogato gradivo e med vojno ostalo nepoškoaovar.o in se je po osvoboditvi pomnožilo z gradivom mestne uprave do 1941 in tudi z novejšimi fondi
Avtor nas seznani s tedanjo zakonodajo in organizacij skimi spremembami, ki so sčasoma omogočile, tla se je ta ustanova razvila iz mestnega v regionalni arhiv. Kot samostojna organ,zacija pn se .je ob tem morala spopadati s finančnimi težavami, prostorsko stisko ter neurejenimi arhivskimi pristojbinami. Po novem arhivskem zakonu (1^66) pa so mu vse občine, ki jih jc z enotami pokrival poverile upravljanje službe varstva, arhivskega gradiva. S tem je Mestni arh'v postal regionalni in se nre imenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana s štirimi delov nimi ;notami. Veliko dela je bilo opravljenega tudi pri ustvarjalcih gradiva, k1 so z neprimernim skladiščenjem in neurejenostjo giadiva povračili uosti škoue. Poleg svojega redneg; dela so arhivisti delali tudi na znanstvenem področju in sodelovali m itevilnih domačih In med-narodrih srečanjih. Scdelovali so pri pripravi zakona o naravni in kulturni dediščini, p Opravi podzakonskih aktov in izdelavi splcšmh navodil za odbiranje arhi^kega gradiva iz dokumentarnega,