podrobno študijo morfometričnih značilnosti vrtač ter njihove povezanosti z rabo tal. Dve poglavji lahko uvrstimo med hidrogeografske vsebine. Poglavje Lastnosti krajevnih vodnih virov v slovenski Istri pred- stavlja značilnosti krajevnih vodnih virov v zaledju slovenske Istre – v ospredju je preučevanje njihove ohranjenosti, uporabnosti, vodnega stanja ter analiza več fizikalno-kemijskih parametrov. V poglavju Hidromorfološke lastnosti Dragonje avtorice na vzorčnem primeru Dragonje predstavljajo popis hidro- morfoloških elementov vodotoka. Popis je temeljil na metodologiji Agencije Republike Slovenije za okolje, z njo pa se ocenjuje ekološko stanje vodotokov. Rezultati so pokazali, da je Dragonja v srednjem toku skoraj v celoti v naravnem stanju, medtem ko je v spodnjem toku popolnoma spremenjena. Zadnje pogla- vje je Osnovanje predlogov tematskih poti po Kraškem robu. To poglavje ima dvojen pomen – deloma služi kot priročnik za pripravo tematskih poti, hkrati pa prikazuje tudi v praksi izvedene projekte in bralcu približa Kraški rob, ki nedvomno lahko doprinese k razvoju turizma v obalnem zaledju. Vsa poglavja imajo številno slikovno gradivo, ki obsega fotografije pokrajin, kartografske prikaze v različnih merilih ter grafikone, s katerimi so nazorno prikazani številni statistični podatki. Monografija je vsekakor obogatila slovenski znanstveni prostor. Zaradi preglednega in sistematične- ga opisa slovenske Istre bo zagotovo postala ena od referenčnih knjig za različne raziskave tudi izven geografije. Monografija je prosto dostopna ne več spletnih naslovih: https:/ /doi.org/10.26493/978-961-293-176-6, http:/ /www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-176-6.pdf in http:/ /www.hippocampus.si/ISBN/978-961- 293-177-3/index.html. Rok Ciglič David Bogataj, Samo Drobne, Marija Bogataj, Valerija Rogelj: Geo-gerontološki observatorij – pomurska regija Maribor 2022: Zavod INRISK – Inštitut za raziskavo sistemov, izpostavljenih rizikom in AMEU-ECM, Alma Mater Press, 210 strani, 51 preglednic in 243 slik, ISBN 978-961-94333-8-6 (tiskana različica), ISBN 978-961-7183-15-3 (2023: elektronska različica) 154 Književnost Geografski vestnik 95-1, 2023 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 154 Znanstvena monografija na temelju geografsko-gerontoloških analiz in projekcij za vse občine in lokalne akcijske skupine (LAS) pomurske regije napoveduje dinamiko potreb in načrtovanja kapa- citet za oskrbo starejših. Publikacija, ki obravnava pomursko regijo, je prva v novi podseriji, imenovani Geo-gerontološki observatorij zbirke Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL), ki obravnavajo geografsko-gerontološke probleme in izzive sodobnega sveta. Avtorji v uvodnem poglavju razumevanje geografije staranja razložijo skozi izzive dolgožive druž- be, ki jih ti povzročajo pri doživljanju staranja v družbi in ki vplivajo na spremembe, ki jih staranje v družbi povzroča. Geografski pristopi pri preučevanju gerontoloških vplivov in sprememb nudijo možnosti uspeš- nih ugotovitev in rešitev na področju demografije, prostorskih projekcij, zdravstvene in družbene geografije. Prikazani so skozi temeljne demografske kazalnike staranja v Sloveniji, ki jih je treba upo- števati pri organizaciji prostora in prek matematičnega modela mnogoterih pojemanj, na katerem temeljijo projekcije. Regionalne geografske analize gerontoloških stanj lahko v prvi vrsti koristijo občinskim načr- tovalcem in odločevalcem, ker jim ponujajo možnosti upoštevanja prostorskih razmerij, razdalj med oskrbovalnimi središči in oskrbovanci ter upoštevanja dodatnih stroškov, ki nastajajo s potovanjem oskrbovalcev in oskrbovancev. Ob tem geografsko-gerontološke projekcije poskrbijo za upoštevanje srednjeročnih in dolgoročnih napovedi po potrebah v dolgotrajni oskrbi (DO) glede na kategorijo potreb- ne zdravstvene nege in demografsko dinamiko kohort. Avtorji v podpoglavju matematični model mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj, iz katerega izhajajo projekcije predstavljenih napovedi, se približajo razumevanju bralca, ki mu uporaba matematičnih formul ni del vsakdanjih aktivnosti. Model temelji na izračunanih verjetnostih prehodov med razli- čnimi kategorijami zdravstvene nege in med različnimi tipi grajenega okolja, od obstoječega družinskega stanovanja k prilagojenemu družinskemu stanovanju do potrebnih prehodov v specializirane oblike starostnikom prilagojenih bivališč v različnih grajenih okoljih, ki temeljijo na demografski statistiki. Na podlagi tega se izračunajo pričakovane potrebe starejših odraslih na preučevanem območju, ob ustrez- nih statističnih podatkih pa tudi finančne zmožnosti. Kako pomembno je spremljanje in preučevanje sestave stanovanjskega sklada in kakšno družbeno vrednost oziroma prihranke lahko lokalnim skup- nostim/občinam, regijam in posledično nacionalnemu zdravstvenemu sistemu doprineseta pravočasno načrtovanje in gradnja stanovanjske infrastrukture, prikažejo na primeru demografskih in gerontolo- ških projekcij v Sloveniji z baznim letom 2022. Pri tem se vrednosti na osebo spreminjajo glede na kategorijo oskrbovane osebe in možnosti selitev starejših. Demografska slika in obstoječa infrastruktura pomurske regije, pomembna za starejše osebe, je pred- stavljena v drugem poglavju. Med socialno infrastrukturo, kjer se izvajajo obstoječe vrste dolgotrajne oskrbe po slovenskih regijah, štejejo domove starejših občanov (DSO), pomoč na domu (PND) ter oskr- bovana stanovanja (OS) v javni in zasebni lasti. V zdravstvenih domovih, bolnišnicah in zdraviliščih pa se izvajajo dejavnosti, povezane z DO. V prvem delu poglavja se prostorska razpršenost starejših obča- nov in socialna infrastruktura, pomembna za izvajanje dolgotrajne oskrbe, osredotočata na starejše osebe in objekte, v katerih živijo starejši sami. Na podlagi ankete med starejšimi o sprejemljivi oddaljenosti preučevanih objektov od njihovega bivališča je kot meja razumljena oddaljenost od objektov, večja od 5 km. Socialno in drugo infrastrukturo, pomembno za starejše, in njeno razpoložljivost obravnava drugo podpoglavje po občinah in LAS-ih (v programskem obdobju 2014–2020) pomurske regije. Tretje poglavje ponuja demografske in geografsko-gerontološke projekcije prebivalstva ter projekcije potreb starejšega prebivalstva po oskrbi in zaposlenih po občinah v okviru LAS-ov. Pregled obsega 11 občin, ki sodijo v »LAS Goričko 2020«, 8 občin v okviru »LAS pri dobrih ljudeh 2020« in 8 občin v »LAS Prlekija 2020«. Projekcije temeljijo na podatkih informacijskega sistema Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije za leta 2013, 2014, 2015 in 2016, v katerih so že zajeti rezultati prehodov oziroma tranzicij med posameznimi oblikami oskrbe. Kot oblike oskrbe se upoštevata oskrba v institucionalnem varstvu in oskrba na domu. Pomembnost in obenem izziv je predstavljen s temeljnim demografskim podatkom, ki bralca povede v jedro predstavljenih demografskih in gerontoloških projekcij, ki jih avtorji prika- zujejo prek sedmih področij, ki razkrivajo porast potreb na področju dolgotrajne oskrbe v pomurski 155 Geografski vestnik 95-1, 2023 Književnost vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 155 regiji. Uvodni podatek predstavi pričakovani porast števila oseb, ki bodo potrebovale zdravstveno nego in oskrbo do leta 2060. Drugo področje demografskih predstavitev so projekcije števila starejšega pre- bivalstva glede na spol, ločeno za populacijo, starejšo od 65 let, in populacijo, starejšo od 80 let. Povečanje števila oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege (I., II. in III. kate- gorija oskrbe) do leta 2060 je tretje področje obravnave, ki v projekcijah temelji na predpostavki, da se delež prebivalstva v smislu funkcionalnih zmožnosti po posameznih starostnih skupinah ne bo izbolj- šal. Četrto področje predstavljajo projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe po vrsti oskrbe, ki se glede na predvideno število zmogljivosti lahko po trenutni zakonodaji izvaja v obliki oskrbe na domu ali oskrbe v ustanovi in predpostavljajo, da se osebe med temi oblikami oskrbe ne selijo. Projekcije potreb po dodatnem številu uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno do leta 2060 po občinah prikazuje peto področ- je projekcij, šesto in sedmo področje pa obravnavata projekcije potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi glede na potrebe v oskrbi do leta 2060. Prikazana je projekcija števila zaposlenih glede na obliko oskrbe brez upoštevnih možnosti selitev med oblikami oskrbe in potreb- nega dodatnega števila zaposlenih po letih do leta 2060. Monografija se v četrtem poglavju zaključi s sklepnimi ugotovitvami in prihodnjimi usmeritvami ter področji, ki se jih morajo lokalne skupnosti lotiti takoj, da bi zmanjšale možnosti še večjega raz- vojnega razkoraka v primerjavi z državami, ki imajo znatno boljšo pokritost oskrbovalcev v DO glede na število prebivalcev, starih 65 let in več. Kakovostno opremljena monografija bralcu z nekaj manj kot 300 barvnimi slikami in pregledni- cami vizualno približa pomembnost razumevanja geo-gerontoloških analiz za prihodnje načrtovanje potreb v DO, obenem pa odpira vrsto vprašanj, ki jih morajo razrešiti prav občine. Prikazani podatki potreb v DO naj bi v prvi vrsti služili kot osnova dogovorom in odločanju lokalnih skupnosti, v kate- rih se na podlagi predstavljenih projekcij v prihodnje pričakuje spremenjena dinamika načrtovanja in potreba po dodatnih finančnih sredstvih. Tiskano različico knjige je mogoče naročiti na spletni strani Založbe Pivec: https:/ /zalozba-pivec.com/ knjigarna/kategorija/alma-mater-press, elektronska različica pa je prosto dostopna na spletni strani Alma Mater Press: https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO. Suzanna Mežnarec Novosel Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn: Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji Ljubljana 2023: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ISSN 3023-9613 (elektronska publikacija) Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je pred kratkim na spletu objavil Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji, ki so ga pripravili sodelavci inštituta pod vodstvom dr. Blaža Komaca. Sestavlja ga vrsta tematskih plasti, po katerih lahko uporabnik išče najrazličnejše informacije o naravnih nesre- čah na ozemlju Slovenije. Na ‘prvi’ strani atlasa je zbranih ogromno podatkov o preteklih naravnih nesrečah v Sloveniji, ki so jih avtorji in drugi sodelavci inštituta pridobivali z napornim zbiranjem iz najrazličnejših virov, pred- vsem iz strokovne literature in časopisnih virov. Zbrani podatki o prek 2900 preteklih ‘dogodkih’ se nanašajo na dolgo časovno obdobje, nekako od leta 1750 do leta 2022. To je v bistvu zelo dolgo obdob- je ter odlična osnova za oblikovanje razmeroma realne slike o pogostosti pojavljanja in prostorski razporeditvi različnih naravnih nesreč. Zbrani podatki so pomemben prispevek k poznavanju njiho- vega pojavljanja v preteklosti, to pa nam lahko pomaga ‘napovedovati’ , kaj se bo dogajalo v prihodnje in kje. Tako zasnovan atlas omogoča hkrati ažurno dodajanje novih podatkov o novih naravnih nesre- čah in pa naknadno dopolnjevanje podatkov o preteklih dogodkih še iz drugih virov, ki jih avtorji zaenkrat niso vključili (na primer iz arhivskih podatkov). 156 Književnost Geografski vestnik 95-1, 2023 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 156