ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- ••HUBER ••GRUPPE MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS IFRA PRI SOSEDU MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMSKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann &Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Vsakoletno srečanje časopisnih založnikov je bilo na Dunaju. Kraj je bil izbran zaradi napredka Avstrije na področju časopisne industrije. Vodilni časopisi so- sednje države se konkurenčno bojujejo tako hudo, da njihov boj pljuska tudi k nam. Konkurenca prinaša napredek. Nov dnevni časopis Österreich je bralcem na voljo po nizki ceni, prav v mestu pa tudi brezplačno. Časopisje hkrati tudi revi- ja, izdelan z modernim multimedijskim redakcijskim sistemom in tiskan na kombiniranih rotacijah. Na Dunaju so v praksi prikazali tudi tisk časopisa z UV- barvami, kar je v primerjavi s klasičnim vročim sušenjem napredek ali pa tudi ne. Sejem je bil poln ljudi. Vabilo, ki gaje podpisal direktor nam poznane založ- be Styria, je obljubljalo svetlo prihodnost in razcvet. Moj vtis je bil povsem drugačen. Obisk sejma pa namenjen predvsem iskanju poti iz težav. V svetu narašča število dnevnih časopisov; v zadnjih petih letih jih je kar za 17 odstotkov več. Tudi naklade rastejo, v Evropi za manj kot odstotek. Rezultati pa ne. Gospodarski napredek časopisov se kaže predvsem kot nad- povprečna rast vrednosti podjetij in cena, ki se dosega pri prodaji ali prevzemu. Globalnost se širi podobno kot pri papirničarjih. Razvojne ustanove, namenjene časopisom in tiskarstvu, danes ne delajo pro- jektov za založnike. Naši prijatelji s Finske razvijajo za Nokio in Telekom. Časo- pisi ne potrebujejo več razvoja. Papirničarji so spoznali, da jim je povečana po- raba zaradi brezplačnih časopisov prej škodovala kot koristila. Brezplačniki ni- so inovacija izdelka, temveč jemljejo denar obstoječim, tako da papirničarji kljub povečanim količinam zaslužijo enako. Internetne izdaje so perverzno pro- stituiranje brezplačnih vsebin, ki jih nihče ne ceni. Le iskalniki pridobivajo obisk in posel. To so samo nekatere ugotovitve, ki jih je bilo slišati pri naših znanih do- baviteljih, kolegih in razvojnikih. Zanimive pa so raziskave dveh ameriških inštitucij, objavil jih je MAN, ki ugota- vljata veliko prednost tiskanih medijev pred drugimi, ki se kaže v zaupanju v ve- rodostojnost informacij. To je še celo pri mladih večje kot pri starejših. Učinko- vitost pisane besede ima še vedno prednost pred zvočno in slikovno informa- cijo. Res da človek drugi dve sprejema z veliko lahkoto, pri branju pa je njegov proces sprejemanja povezan z neposrednim zanimanjem. Prav ta značilnost pisane besede nam, Gutenbergovim naslednikom, daje upanje, da ta civilizaci- ja še ni odkrila boljšega komunikacijskega orodja, kot je črka. Črka, beseda, stavek ... knjiga, časopis so nenadomestljivi človekovi pripomočki za življenje. Ivo Oman Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Ruzličiće strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm /'••sttmirnili papirjev so ic t minirntane, da razliko opazijo le sepro/i sionalä! K« 'l vodilni ili-iriliulfi- papirja in papirju dopolnilnih ] >i/iizvöjJov za gralimi in j ii~.i 111 i^ki trg zagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnili lili | noizvudov za gral'irni in pisarniški trg zagotavljamo celovito pöiitudbo najin iljših i iti svi'Kivnui ziiiinik papiijev. Ukrali sq odlikujemo po izvrstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. Osnovne prvine tiskarskega procesa so tiskarska barva, ti- skovni material, tiskarski stroj in tiskovna forma. Tehnologija, metode in postopki, kijih upora- bljamo, da bi iz tiskarskih prvin nastal odtis, so tiskarske tehnike. Ker so tiskovne forme analogne (mehanične) ali digitalne (nume- rične), tudi tiskarske tehnike lah- ko delimo na ti dve veliki skupi- ni, vendar delitev ni skladna s standardom ISO 12637-1. Ta standard uradno ne pozna izraza tiskarska tehnika (čeprav v bese- dilu omenja printing process/met- hod), marveč govori zgolj o deli- tvi tiskanja: tiskanje s formami (forme-based printing), tiskanje brez form (formlessprinting), ti- skanje brez tiskarskih barv (inklessprinting), kamor sodi na primer fotografski tisk, tj. raz- množevanje fotografij. Delitev temelji na izrazu forma (forme), ki je rezerviran zgolj za mehanič- no orodje, in ne označuje nume- ričnih podatkov v spominu pro- cesnega računalnika, ki tudi omogočajo tiskanje. Delitev ti- skanja po standardu ISO 12637-1 ponazarja slika 1. Izra- zoslovje za digitalno tiskanje je zelo sodobno, za analogno pa za- starelo bolj, kot bi smelo biti, za- to ga v celoti ne moremo in ne smemo privzeti brez pomislekov. ANALOGNE TISKARSKE TEHNIKE Razlikujejo se po obliki in zna- čilnosti tiskovnih površin in po tem, kako se tiskarska barva pre- naša na tiskovni material. Glede na to, kako so na tiskov- ni formi zgrajene tiskovne povr- šine in kakšne lastnosti imajo, lo- Desno na obeh straneh slika 1. Delitev tiskanja po standardu ISO 12637-1 Graphic technology - Vocabulary - Part 1: Fundamental terms, First edition 2006-02-01. DIGITALNI TISK DANES čimo: visoki, globoki, ploski in prepustni tisk. Po izrazoslovju ISO jim ustrezajo relief, plano- ic, recess in printing. Glede na to, kako se tiskarska barva s tiskovnih površin prenaša na tiskovni material, ločimo ne- posredne in posredne tehnike ti- ska. Če se tiskarska barva prenaša tako, da se tiskovna forma pri tem dotika tiskovnega materiala, govorimo o neposrednih tehni- kah tiska. Če pa tiskovna forma s tiskovnim materialom ne pride v stik in se prenaša nanj s kakšnim posrednikom, govorimo o posre- dnih tehnikah tiska. Blokovna shema na sliki 2 kaže, da so lahko vse neposredne tiskarske tehnike načeloma tudi posredne. Pri tem se bistveno spremeni pot tiskar- ske barve, torej konstrukcija ti- skarskega stroja, prilagoditi pa moramo tudi tiskovno formo: ti- skovne površine morajo biti pri neposrednem tiskanju obrnjene stransko nepravilno (zrcalno), pri posrednem pa stransko pra- vilno. Ploski tisk z vlaženjem (mokri ploski tisk) standard ISO 12637-1 definira kot litografski tisk (lithographic printing) s ti- skovno formo, na kateri so oleo- filne tiskovne površine, ki spreje- majo tiskarsko barvo, in oleofob- ne, ki jo odbijajo in s tem na ti- skovnem materialu reproducira- jo podobe. Definicija in ime sta, žal, popolnoma zastarela. Ime za- to, ker je litografija ploski tisk s kamnitimi tiskovnimi formami. V grščini lithos pomeni kamen. Litografija se danes uporablja iz- ključno v umetniški grafiki. Posredni ploski tisk z vlaženjem ali brez njega standard ISO defi- nira kot ofsetni litografski tisk (offset lithographic printing), pri katerem se podobe na tiskovni material reproducirajo posre- dno. Tudi ta pojem je sporen in zastarel. ANALOGNE TISKARSKE TEHNIKE DIGITALNE TISKARSKE TEHNIKE VISOKI TISK FLEKSOTISK Neposredni KNJIGOTISK Neposredni Posredni (letterset) GLOBOKI TISK RASTRSKI (gravure) LINIJSKI - ČRTNI (intaglio) Neposredni Posredni Neposredni Posredni (pad transfer, tamponski tisk) PLOSKI TISK Z VLAŽENJEM BREZ VLAŽENJA Posredni - ofsetni tisk Neposredni Posredni - suhi ofsetni tisk Neposredni PREPUSTNI TISK SITOTISK CIKLOSTIL Neposredni Posredni Neposredni Posredni Slika 2. Delitev analognih tiskarskih tehnik. Načeloma je lahko vsaka od njih posredna ali neposredna. Poudarjeno označene so najbolj razširjene in prevladujejo pri uporabi. Visoki, globoki, ploski in pro- pustni tisk so tiskarske tehnike, ki vse od nastanka uporabljajo mehanično orodje za tiskanje, materialno, zato analogno ti- skovno formo. V sedemdesetih letih 20. stoletja so se hkrati z in- formatiko in računalništvom za- čele razvijati tudi tiskarske tehni- ke, ki tiskajo z numeričnimi po- datki v dinamičnem spominu procesnega računalnika; z njimi neposredno upravljajo izdelavo odtisa, tj. nanašanje tiskarske barve ali črnila na tiskovni mate- rial. Podatke v spominu zato od- čitajo za vsak odtis na novo, toli- kokrat, kolikor določa želena na- klada. Podatki se lahko tudi spre- minjajo, kar pomeni, da odtisi naklade niso več nujno enaki. Tako kot mora analogni tiskar- ski stroj pred vsakim odtisom ti- skovno formo nabarvati s tiskar- sko barvo, mora digitalni odčita- ti podatke (bitmapo) v dinamič- nem spominu za neposredno ali posredno upravljanje nabarvanja odtisa z njimi. Ko govorimo digitalnih tiskar- skih tehnikah, moramo vedeti, da matričnih in marjetičnih ti- skalnikov (bolje pisalnikov) ne štejemo sem; slika 3. Pisalnike so uporabljali predvsem za boljše komuniciranje z računalnikom in so pravzaprav digitalizirani pi- salni stroji. Znake na papirju oblikujejo v pravokotni matrici razporejene iglice, ki glede na že- leni znak in numerično kodo udarijo ob načrnjen pisalni trak, tako da se na papir preslika nji- hova trenutna razporeditev. Ma- trične tiskalnike so večinoma na- domestili tiskalniki na podlagi elektrofotografije. Tu se podobe znakov na papir prenašajo brez udarjanja po kakršnih koli ti- skovnih elementih, zato se jih je Slika 3. Delovanje matričnega in marjetičnega pisalnika temelji na udarjanju iglic oz. matric s črkami ob pisalni trak. v anglo-ameriškem govornem prostoru prijela kratica NIP: non impactprinting technologies, v do- besednem prevodu tiskarske teh- nologije brez udarjanja (tudi tr- čenja, trkanja). Literatura razlaga NIP kot tiskarsko tehnologijo brez tiskarske plošče (ta je sicer podlaga za izdelavo analogne ti- skovne forme), kar je sprejemlji- vo, napačno pa je mnenje, da so to tiskarske tehnike brez tiskovne forme. Nobena tiskarska tehnika ne more delovati brez tiskovne forme, lahko pa je nevidna, nu- merična oziroma digitalna. Ra- zvrstitev digitalnih tehnik tiska- nja ponazarja slika 4. 1 Elektrostatični tisk Elektrostatične tehnike tiska temeljijo na elektrostatično nabi- tih upodobitvenih nosilcih ali posebej premazanih tiskovnih materialih, na katerih nastane najprej elektrostatična latentna slika, ki postane vidna zaradi pri- mernega elektrofotografskega, ionografskega ali magnetograf- skega procesiranja. Upodobitveni nosilec (image carrier) je fizični medij za prena- šanje vizualnih sporočil, ki jih je treba natisniti. V tem smislu so upodobitveni nosilci tiskovne forme, elektrofotografske plošče, filmi, skratka vsi mehanski in elektronski mediji, ki jih upora- bljamo za upodabljanje in nasta- nek odtisa. 1.1 Elektrofotografski tisk Elektrofotografski tisk upora- blja fotoprevodne, elektrostatič- no nabite upodobitvene nosilce, v katerih nastane latentna slika analogno projiciranih ali digital- no eksponiranih tiskovnih ele- mentov. Latentna slika postane DIGITALNE TISKARSKE TEHNIKE ELEKTROSTATICNI TISK ELEKTROFOTOGRAFSKI IONOGRAFSKI MAGNETOGRAFSKI ELEKTROGRAFSKI Suhi toner Mokri toner Posredni z elektrobarvo, tj. digitalni ofsetni tisk Suhi toner Mokri toner Elektrokoagulacija Elkografija TERMOMEHANIČNI TERMOTALILNI TERMODIFUZNI S tiskarskimi voski S sublimacijo barvil kapljiCni KONTINUIRANI DISKONTINUIRANI DoD Termični Piezo-električni Trdočrnilni elektrokemični INDUKCIJSKI Elektrografski termokemični TERMIČNI Neposredni fotokemični SREBROHALOGENIDNI DIAZO Fotografski Slika 4. Digitalne tehnike tiska imajo tiskovno formo v obliki numeričnih podatkov v spominu računalnika, s katerimi stroj vodi nanašanje tiskarske barve ali črnila na tiskovni material. Tudi digitalne tiskarske tehnike so bodisi neposredne bodisi posredne. Najbolj razširjene so izpisane s poudarjenim besedilom. vidna po obdelavi z elektrofoto- grafsko barvo (tonerjem), ki se prenese in zatali na tiskovnem materialu. Namesto da površino polvo- dniškega valja razelektri projici- rana fotografska slika (to se doga- ja pri fotomehaničnem fotokopi- ranju, zato ime elektrofotografi- ja), se uporablja računalniško vo- den laserski žarek, ki na njem osvetljuje (elementarne) rastrske točke tiskovine; slika 5. Za osvetljevanje elementarnih točk na polvodniškem valju (so) se uporabljajo tri metode: z laser- skim žarkom helij-neon (633 nm) ali argon-ion, z lasersko dio- do in s svetlečimi se diodami LED (Light Emitting Diode); sliki 6 in 7. Ko še ni bilo svetlečih diod LED in so za upodabljanje upo- rabljali izključno laserski žarek, se je ta tehnika imenovala laser- ski tisk. Ker se zdaj uporabljajo predvsem svetleče diode LED, razvijajo pa tudi nove metode, je bolj smiselno ime elektrofoto- grafija; bistveno je namreč toč- kovno upodabljanje slike na pol- vodniškem elektrofotografskem bobnu. Prvi laserski tiskalnik je leta 1973 zgradil Xerox. Zasno- vali so ga na patentiranem in te- daj najbolj uveljavljenem po- stopku za suho fotokopiranje - kserografiji. Pri elektrofotografskem tisku naletimo na dva pojma, ki ju je treba še posebej dobro razumeti. To sta (elementarna) rastrska toč- ka in naslovna ločljivost. Zaradi vsesplošne zmede s tem izrazjem spodnji povzetek. ■ Angleški izraz POINT po- meni: konica, bodica, ost (svinč- nika); angleški izraz DOT pa po- meni: pika, pikica, madež, točka. ■ Slovenski izraz TOČKA pre- vajamo v angleščino kot point, Vsak kupec je drugačen. v v (flEjB) The answer. Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana • Tel. +386 1 546 64 50 • Faks +386 1 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si PE Maribor • Špelina ulica 1 • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 11 16 • Faks +386 2 426 11 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si www.hellopaper.com ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK 1. Nabijanje korona ^(rp \ J polvodniški ' upodobitve ni valj ^L—^C 2. Osvetljevanje I j laserski žarek 3. Razvijanje 4. Odtisovanje toner razvija (ni valj H j. , odtisovalna + __korona 5. Fiksiranje 6. Regeneriranje pred- osvetlitev odstranitev tonerja RAVNILO ZA TAKT UPODOBITVE NI VALJ HE-NE LASER I LEĆJE AKUSTlCNO-OPTIČNI modulator - U PODOBI TVENI VALJ POLIGONSKO ZRCALO Slika 5. Načela elektrofotografije oziroma kserografije sodijo v trideseta leta 20. sto- letja. Sprva so bila osnova fotokopiranja, sedaj tudi elektrofotografskega tiska. 1. Elektrostatično nabijanje s korono. Korona je žično navitje, ki ima napetost od 4000 do 7000 V, včasih tudi več in je približno centimeter nad polvodniškim, elek- trofotografskim valjem. Ta se po vsej površini nabije bodisi s pozitivnim bodisi z ne- gativnim statičnim nabojem; pač glede na vrsto polprevodne snovi, s katero je oslo- 2. Osvetljevanje. Nabiti polprevodnik točkovno osvetlimo s podobo, ki jo želimo reproducirati in razmnožiti. Na vseh osvetljenih mestih se elektrofotografska snov razelektri, ker začne zaradi delovanja svetlobe prevajati električni tok. Pozitivni in negativni naboj se nevtralizirata; pravimo, da naboj odteče. Električna upornost polvodniškega valja po osvetljevanju pade s približno 1000 na vsega 100 omov. Na njegovi površini nastane latentna elektrostatična slika. 3. Razvijanje. Pri razvijanju se na latentno elektrostatično sliko prime suh, črn ozi- roma pigmentiran, elektrostatično nabit prašek- toner. Njegov elektrostatični na- boj je nasproten naboju v latentni sliki, zato postane vidna. 4. Odtisovanje. Ob upodobitvenem valju se vrti pola tiskovnega materiala, ki jo »odtisovalna« korona naelektri z močnim nasprotnim nabojem. Zaradi tega se na papir prenese nasprotno, vtem primeru negativno nabit toner; sestavljajo ga 80-90 odstotkov smole ali voska, 5-10 odstotkov pigmenta in 1-3 odstotke elektroprevo- dne snovi. Delci tonerja imajo premer 5-15 mikrometrov. Toner se prime na vse po- vršine nasprotnega elektrostatičnega naboja; glede na tehnologijo upodabljanja na tiste, ki so bile (As2Se3), ali tiste, ki niso bile osvetljene (OPC: Organic Photo Con- ductor). 5. Fiksiranje. Toner na poli je neobstojen. Poleg pigmenta je v njem tudi smola, ki jo lahko zelo ogreta fiksirna valja raztalita. Raztaljena smola oblije pigment, ko pa se ohladi, ga fiksira na površini. 6. Regeneriranje. Po odtisovanju je treba z upodobitvenega valja odstraniti mo- rebitne ostanke tonerja in elektrostatično latentno sliko. Z isto latentno sliko namreč ni mogoče izdelati več odtisov; ker električni naboj prehitro slabi, ga ni mogoče uporabljati kot stalno, permanentno tiskovno formo. Opisani proces je treba pono- viti za izdelavo vsakega odtisa. CILINDKIČNA LEČA LASERSKA DIODA Slika 6. Kserografska tiskalnika z laserskim žarkom za osvetljevanje polvodniškega valja. Laserski vir (He-Ne ali dioda) sveti kontinuirano, zato se žarek najprej odbije od zrcala, pri prehodu skozi akusto-optični modulator pa se prekinja. Ko ni preki- njen, potuje do vrtečega se poligonskega zrcala, ki ga odklanja po širini vrtečega se polvodniškega valja, kjer drugo za drugo osvetli (elementarne) rastrske točke od- tisa. Vertikalno ločljivost določa pomik polvodniškega bobna, horizontalno pa fre- kvenca izklapljanja laserskih žarkov. Slika 7. Dandanes delujejo skoraj vsi elektrofotografski tiskalniki z letvami svetlečih se laserskih diod LED. Te diode so polvodniški elektronski elementi v vrstah. V eni vrsti je glede na izvedbo in ločljivost tiskalnika oziroma tiskarskega stroja od 64 do 128 diod. To zadošča za tipično naslovno ločljivost 235 dpc (600 dpi) pri hitrosti tiskanja 100 m/min. dot, item. Definira ga tudi SSKJ: 1) manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, la- stnostjo; majhno, navadno okro- glo mesto na površini česa, nare- jeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega; narisati, vtisniti točko ... 2) Geometrijsko osnovni ele- ment premic, daljic, ravnin ... ■ Slovenski izraz PIKA preva- jamo v angleščino kot full stop, period; dot, point; decimalna pi- ka je decimal point. SSKJ o piki pravi: 1) majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot druga površina .2) grafič- no znamenje kot sestavina neka- terih črk, številk . ločilo . Piko, ki je ločilo v besedilu, la- serski tiskalnik natisne tako, da jo sestavi v programirani kvadra- tni mreži in na odtisu upodobi iz drobcenih (elementarnih) rastr- skih točk (angl. dots, spots, pogo- sto tudi device pixels). Kvadra- tna mreža ima karirasto obliko; vsak kvadratek v njej ima svoj na- slov, zato je naslovna točka, mre- ža pa se imenuje naslovna mreža. Tisti del mreže, ki se uporabi za upodabljanje enega znaka - v tem primeru pike -, je elementar- ni rastrski kvadrat; vsakemu kva- dratku v njem na odtisu ustreza ena (elementarna) rastrska točka. Izraz rastrska točka moramo razli- kovati od izraza rastrska pika. Eno rastrsko piko tvori več rastr- skih točk. Gostota naslovnih točk v mreži določa ločljivost tiskalnika: bolj drobna je karirasta struktura, manjše so naslovne točke, več elementarnih rastrskih točk se natisne na dolžinsko enoto, višja je naslovna ločljivost naprave. Meri se s številom naslovnih točk na dolžinsko enoto dpc (dots per cm) ali dpi (dots per inch). Na- slovna ločljivost zato, ker ni nuj- no, da tiskalnik ločljivosti 600 dpi lahko natisne 2,54 centime- tra (1 palec) dolgo točkasto črto, na kateri je 300 črnih točk in 300 belih presledkov, torej 300 toč- kovnih parov. To določa njegova tiskovna ločljivost, ki je odvisna tudi od kakovosti materialov in razmer pri tiskanju. Navadno je tiskovna ločljivost veliko manjša od naslovne; v našem primeru okoli 250 točkovnih parov na palec (98 na centimeter). Samo v idealnem primeru je tiskovna lo- čljivost lahko enaka naslovni. 1.2 Ionografski tisk - ionografija Pri ionografskem tisku digital- ni podatki, digitalna tiskovna forma torej, upravljajo roje elek- tronov in tako na površini die- lektričnega upodobitvenega valja tvorijo latentne tiskovne površi- ne. Te postanejo vidne, ko se na tiskovni material prenese in fiksi- ra toner (s hladno fuzijo). V primerjavi s kserografijo se pri ionografiji latentna elektro- statična slika upodobi neposre- dno, ne da bi upodobitveni valj najprej elektrostatično nabili, potem pa naboj na mestih pro- stih površin z osvetljevanjem od- stranjevali. Za upodabljanje se uporablja ionska tiskalna glava, za razvijanje ali nabarvanje pa enaki tonerji kot v elektrofoto- grafiji. V tiskalni glavi nastajajo ioni, ki jih krmilna elektroda usmerja na dielektrično (polpre- vodno) površino ogretega upo- dobitvenega valja, kjer elektro- statična latentna slika nastane neposredno. Sledi razvijanje s to- nerjem, podobno kot pri ksero- grafiji, prenos in fiksiranje pa po- tekata sočasno; ogret tiskovni valj poskrbi, da se toner prenese in deloma stali na tiskovnem ma- terialu. Ta operacija se imenuje transfiksiranje (transfixing), za- ključno fiksiranje odtisa opravi Osebni stik je najpomembnejši. MAGNETOGRAFIJA, ELKOGRAFIJA IONSKA GLAVA RAZELEKTRITEV RAKEL ZA ČIŠĆENJE TISKOVNI VALJ Slika 8. Načelo ionografskega tiska - ionografije. ksenonska bliskavica. Pred upo- dabljanjem novega odtisa je tre- ba z dielektričnega upodobitve- nega valja odstraniti ostanke to- nerja in papirnega prahu ter »izrabljeno« elektrostatično la- tentno sliko. To storita rakelj in izbrisovalnik. 1.3 Magnetografski tisk - magnetografija Pri magnetografiji digitalni po- datki upravljajo tiskovne glave; tako na magnetnem bobnu na- stanejo latentne tiskovne površi- ne, ki postanejo vidne, ko se z njih na tiskovni material prenese in zatali magnetni toner. Latentno sliko upodobi na ma- gnetni površini nemagnetnega valja (aluminij ali bron) magne- tna pisalna glava. Površina valja je prevlečena s 50-mikrometr- skim mehkim magnetnim slo- jem iz FeNi, nad njim je 25-mi- krometrski trdi magnetni sloj iz CoNiP in prav na vrhu še 1-mi- krometrski zaščitni sloj iz CrC ali MoC. Upodobitveno glavo tvori več (do 10) modulov; vsak vse- buje 366 elektromagnetov in ta- ko dosežemo ločljivost okoli 240 dpi. Module ob površino valja pritiskajo vzmeti, torej je tiskov- na glava v mehaničnem stiku s površino upodobitvenega valja. Za razvijanje latentne slike se Slika 9. Načelo magnetografskega tiska - magnetografije. uporablja magnetni toner, od- večni toner pa odstrani naprava za retuširanje. Toner se na papir prenaša mehansko. Ker je prenos vsega 60- do 80-odstoten, je tre- ba magnetni valj pred vsakim odtisom očistiti, za kar poskrbi strgalo s filcem in magnetnim va- ljem ali sesalnikom. Latentno magnetno podobo, ki ni več pri- merna za tiskanje, odstrani po- sebna glava, ki generira izmenič- no magnetno polje. Odtis se fi- ksira s segrevanjem hrbtne strani in IR-obsevanjem tiskovnih po- vršin. Upodobitvena ločljivost magnetografskega tiska je za zdaj omejena s 480 dpi. Magnetografski tisk je trenutno najhitrejša tiskarska tehnika s su- him tonerjem; dosega do 1500 strani na minuto. Vendar so ma- gnetni delci v tonerju temni; ni mogoče tiskati osnovnih tiskar- skih barv, le črno. Ker je magne- tna latentna slika dokaj stabilna, tiskovnih površin na upodobi- tvenem valju ni treba obnavljati za vsak odtis, ampak le občasno, ko preveč oslabijo. 1.4 Elektrografski tisk - elkografija Digitalni podatki upravljajo elektrolitični postopek, da pride na upodobitvenem valju do koa- gulacije polimernih tiskarskih barv, ki se nato zaradi pritiska v podobi tiskovnih elementov pre- nesejo na tiskovni material. Elkografija je tako zapletena ti- skarska tehnika, da podrobna ra- zlaga presega okvir tega članka, sicer pa v grafični dejavnosti še nima vidnejše vloge. Natančno je opisana v članku [3]. 2 Kapljični tisk Pri kapljičnem tisku (Ink-jet printing) digitalni podatki (digi- talna tiskovna forma) upravljajo tok mikroskopsko majhnih ka- pljic tiskarskega črnila; tiskovne površine se neposredno upodo- bijo na tiskovnem materialu. Di- gitalni podatki upravljajo bodisi neprekinjeni (continuous) bodisi prekinjeni tok kapljic (drop-on demand) s termično ali piezoe- lektrično tehnologijo. Kapljični tisk so uporabljali že v petdesetih letih 20. stoletja; zlasti za enostavne sisteme za označe- vanje, naslavljanje in etiketira- Slika 10. Tehnike kapljičnega tiska. i n 11 * + M it * + * it t * • ■ ■ nje. Šele konec osemdesetih let so razvili bolj vsestranske tiskal- nike (osebna in pisarniška upora- ba), velikoformatne in proizvo- dne tiskarske stroje. Tiskalniki delujejo večinoma po načelu pre- kinjenega, diskuntinuiranega to- ka kapljic (drop on demand ink jet - DOD), tiskarski stroji pa po načelu neprekinjenega, kontinu- iranega toka kapljic (neprekinje- ni tok kapljic - continuous ink jet). V okviru teh dveh načel so razvili različne tehnike tiskanja; pregled najpomembnejših prika- zuje blokovna shema na sliki 10. Načelo kapljičnega tiska s pre- kinjenim (diskontinuiranim, Slika 11. Kapljični tisk s prekinjenim tokom kapljic. Diskontinuirani kapljični tisk s prekinjenim tokom kapljic po termičnem in piezoelektričnem načelu. V obeh prime- rih se tiskalna glava najprej postavi na določeno lokacijo in šele nato na tiskovni ma- terial »izstreli« kapljico črnila. Ena kapljica ustreza elementarni točki, najmanjši ti- skovni površini, ki jo je treba pri tisku dovolj natančno upravljati in nadzirati. Velikost kapljice po drugi strani določa ločljivost tiskalnika. S termičnim načelom so doslej dosegli naslovno ločljivost 1200 dpi, s piezo pa 1440 dpi. Slika 12. Kapljični tisk z neprekinjenim tokom kapljic. Kontinuirani kapljični tisk z ne- prekinjenim tokom kapljic. Tiskarsko črnilo jev črnilniku. Od tam ga v tiskalno glavo črpa visokotlačna črpalka. Tlak v tiskalni glavi znaša do 30 barov; zaradi delovanja piezoelektričnega modulatorja (kristala) se periodično spreminja (1 MHz, kar je sto- krat več kot pri tiskalnikih s prekinjenim tokom), tako da skozi šobo izhaja nepreki- njen curek enako velikih, enakomerno oddaljenih kapljic definirane prostornine. Ka- pljice so po izhodu iz šobe električno nevtralne, ko letijo skozi nabojni tunel, pa se opremijo z električnim nabojem. Pri binarnem odklonu modulator dodeli ustrezen naboj samo nekaterim od njih. Tiste, ki niso nabite, ne spremenijo smeri in potiskajo ustrezno mesto na odtisu, nabite pa se v odklonskem tunelu odklonijo in ujamejo v lovilnik.Ta jih po povratnem cevovodu vrne v črnilnik, medtem ko ostane ustrezno mesto na tiskovnem materialu nepotiskano. Pri variabilnem odklonu se kapljice opremijo z različnimi (16 do 32) naboji, zato lahko ponovljivo potiskajo 16 do 32 ra- zličnih mest odtisa; tiste brez naboja se vrnejo v črnilnik. Tiskarska črnila za kontinu- irani kapljični tisk temeljijo bodisi na vodni bodisi na organski osnovi, zato morajo bi- ti izbrani tudi temu primerni tiskovni materiali. Ta tehnika je bolj natančna in hitrejša kot kapljični tisk s prekinjenim tokom, zato pa precej manj gospodarna. m * * * * v V ^ * " * ! Z m * * • * \ ^ \ \ » , " 2 ' ' * M * \ S + m . Neposredna doživetja zlezejo pod kožo». one world - one drupa may 29 - june 11, 2008 düsseldorf, germany www.drupa.com Generalno predstavništvo Messe Düsseldorf za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, ter Makedonijo BRANDT d.o.o. ReljkoviCeva 2, HR-10000 ZAGREB tel: 01/3770-333 fax: 01/3702-173 brandt@inet.hr KAPLJICA ŠOBA ČRNILO GRELEC UPODOBITVENI SIGNAL PAPIR Slika 13. Načela kapljičnega tiska s prekinjenim tokom kapljic: A) termično, B) pie- zoelektrično, C) elektrostatično. Pri termičnem načelu kapljico skoz šobo »izstreli« toplota, ki črnilo v tiskalni glavi segreje do 300 °C. Zaradi trenutne termične (10 do 20 mikrosekund) spremembe najprej nastane zračni mehurček (bubble), ki močno poviša tlak v šobi. Ko ta preseže določeno raven (zračni tlak zunaj šobe), se mora delež črnila iz šobe izstreliti v obliki kapljice. Hitrost kapljice, ki zapusti šobo, je več kot 700 km/h! Tisti hip, ko kapljica zapusti šobo, nastane tam podtlak, ki v šobo po- srka novo črnilo iz črnilnika. Zdaj se vse lahko začne znova. Grelec je nameščen pod šobo ali nad njo, uporabna so samo črnila na vodni osnovi, na tiskovni material pa prileti segreta kapljica. Najbolj zmogljivi tiskalniki po termičnem načelu lahko »iz- strelijo« do 8000 kapljic na sekundo (8000 kHz). Ta frekvenca določa tiskovno hi- trost. Pri piezoelektričnem načelu kapljičnega tiska je v tiskalni glavi tik pred šobo vgra- jen piezokristal, ki se zaradi električne napetosti deformira (izboči), podobno kot membrana v zvočniku. Izbočen piezokristal močno poveča tlak v kapilari, tako da šoba »izstreli« kapljico črnila. Glede na namestitev in raztezanje piezokeramičnih elementov ločimo upogibne, strižne in tlačne tiskalne glave. Na tiskovni material pri- leti hladna kapljica črnila na oljni, polimerizacijski, redkeje na vodni osnovi. Njegova vpojnost mora biti precizno prilagojena reologiji črnila, sicer se odtis ne posuši ali pa nastanejo madeži (motling). Pri elektrostatičnem načelu se med tiskovnimi šobami in tiskovnim materialom tvori električno polje, ki ga modulira upodobitveni signal, tako da kapljico dobese- dno »posesa« iz šobe. Obstaja več izvedb, tehnologija pa se še razvija. Poročajo tu- di o ultrazvočnih tehnologijah za proizvodnjo kapljic. drop-on-demand) tokom kapljic ponazarja slika 11, z neprekinje- nim (kontinuiranim) pa slika 12. Pri tisku s prekinjenim tokom se kapljice proizvedejo takrat, ko so potrebne za upodabljanje (ti- skalna glava nad prostimi površi- nami ne obratuje), pri tisku z ne- prekinjenim tokom pa glava ka- pljice proizvaja s stalno časovno frekvenco, a se le nekatere odklo- nijo tako, da na papirju upodo- bijo želeno sporočilo. Tehnike kapljičnega tiska s pre- kinjenim tokom kapljic delimo glede na to, kako tiskalna glava proizvaja kapljice. Pri termičnem načelu jih proizvaja toplota, pri piezoelektričnem krčenje šobe, pri elektrostatičnem pa električ- no polje med tiskalno šobo in ti- skovnim materialom; slika 13. Kapljični tisk z neprekinjenim tokom kapljic temelji bodisi na binarnem bodisi na variabilnem odklanjanju. Pri binarnem od- klonu kapljice brez naboja pri- spejo do tiskovnega materiala, kapljice z nabojem pa se zaradi odklona v električnem polju vr- nejo v črnilnik. Pri variabilnem odklonu se kapljice v nabojnem tunelu opremijo z različnimi na- boji, v električnem polju pa od- klanjajo v različnih smereh, tako da obarvajo različna mesta ti- skovnega materiala. Za upodabljanje tiskovnih po- vršin uporablja termični kapljič- ni tisk tiskarska črnila z barvili na vodni osnovi, piezo, tisti z nepre- kinjenim curkom, pa tiskarska črnila na osnovi drugih (organ- skih) topil. Naravi tiskarskega čr- nila mora biti prilagojena narava tiskovnega materiala. Če gre za črnila na vodni osnovi (termični kapljični tisk), mora biti njihova površina hidrofilna/oleofobna in ne preveč porozna, da se kapljice ne razlivajo in da nastane oster, jasen odtis. Prav nasprotno je pri piezočrnilih, ki so izdelana na osnovi organskih snovi (dietilen glikol). Površina tiskovnega ma- teriala mora biti tu oleofilna/hi- drofobna. To je vzrok, da tiskov- nih materialov, ki so pripravljeni za termično tehnologijo kapljič- nega tiska, ne moremo tiskati s piezotehnologijo (ali pa so rezul- tati slabi). To še zlasti velja za si- jajno premazane papirje (kapljice se na površini razlivajo, še preden penetrirajo v notranjost), manj zadreg pa je pri motno premaza- nih papirjih; njihova površina je ravna in mikrohrapava, razmero- ma kapilarna, zato se kapljice tam ne morejo razlivati. Vse bolj pogosti so primeri ti- skanja s pigmentiranimi tiskar- skimi črnili, pri katerih neob- stojna barvila nadomeščajo pi- gmenti. Ta tiskarska črnila so po svoji naravi podobna tiskarskim barvam za flekso- in globoki tisk. Delci pigmenta v tiskarskem čr- nilu za kapljični tisk ne smejo bi- ti večji kot mikrometer, ker se si- B EUR02008 vJ i m a gePROGRAF Ko bi le lahko pogledali v nase glave Znotraj vsake tiskalniške glave v izdelkih imagePROGRAF je več kot 30 let Canonovih izkušenj z brizgalno tehnologijo Bubblejet, kar zagotavlja izjemno kakovost in storilnost. V novih tiskalnikih velikega formata imagePROGRAF iPF8000S in iPF9000S se nahaja 8-barvni sistem pigmentnih črnil LUCIA, ki omogoča obstojen izpis pri hitrosti 37,4 m/h. Skupaj s Canonovim orodjem za kalibracijo barv zagotavljata tiskalnika dosledno kakovost izpisov na številnih medijih, ki se v popolnosti ujemajo od tiskalnika do tiskalnika. Zahvaljujoč Canonovi tehnologiji je mogoče med izpisovanjem you can zamenjati posode s črnilom, ne da bi prekinjali proces tiskanja. Za učinkovito in donosno tiskanje velikih formatov obiščite http://www.canon.si/lfp ali pokličite + 386 1 5308 710. TEHNIKE TERMOMEHANIČNEGA TISKA TERMOTALILNI BINARNI Konstantna velikost točk Tiskarski vosek VARIABILNI Variabilna velikost točk Tiskarski vosek TERMODIFUZIJSKI TERMOSUBLIMACIJSKI Tiskarsko barvilo TERMOABLACIJSKI Tiskarsko barvilo Slika 14. Pregled termomehaničnih tiskarskih tehnik. cer zamašijo šobe v tiskalni glavi. Pigmentirana črnila se veliko manj ali skoraj ne vpijajo v papir, zato lahko tiskamo skoraj na vsak tiskovni material (po zagotovilih proizvajalcev), vendar pa morajo biti tiskovne šobe v glavi prilago- jene velikosti pigmentnih delcev, ki je lahko različna. Pigmentira- na tiskarska črnila za kapljični tisk zaradi svoje narave zagota- vljajo večjo obstojnost odtisov. Tretja vrsta tiskarskih barv za kapljični tisk so tiskarski voski oziroma taljiva črnila. Upora- bljajo se predvsem pri kapljič- nem tisku s prekinjenim tokom. Čeprav se pri tem tisku bistveno razlikuje le vrsta tiskarske barve, se je postopka oprijelo ime trdo- črnilni kapljični tisk (hot-melt ink jet); taje neposredni ali posredni in se uporablja predvsem za ti- skanje velikih plakatov. Naslovno ločljivost kapljičnega tiskalnika določa prostornina (velikost) kapljice, to pa premer šobe. Za 14-pikolitrsko kapljico imajo šobe premer 30 mikrome- trov, za 10 pl 20, za 2 pl pa okoli 10 mikrometrov. Naslovna lo- čljivost pri 10-pikolitrski kapljici je 2450 dpi oz. ravno 100 na mi- limeter (1000 dpc). Tiskalnik se- veda nikakor ne more natisniti 50 linijskih parov na milimeter, zato je pomembna njegova upo- dobitvena oz. tiskovna ločljivost; ta je odvisna tudi od kakovosti ti- skovnega materiala. 2.3 Termomehanični tisk Imenuje se tudi termografija in se deli na termotalilni in termo- difuzijski tisk. Prvi uporablja na- barvan tiskovni trak, s katerega se tiskarska barva zaradi učinko- vanja toplote in pritiska prenaša na tiskovni material, pri drugi prenašanje temelji na elektroke- mičnih pojavih, kot sta sublima- cija in/ali ablacija. Delovanje ter- Slika 15. Načela termotalilnega tiskanja. Termalna tiskalna glava točkovno se- greva folijo s pigmentiranim voščenim premazom. Tiskovni material se vrti na tiskovnem valju, zato se v uščipu pod ti- skalno glavo raztaljene elementarne točke prenašajo na njegovo površino. Takoj po tisku se tam znova zatalijo. Na hrapavem papirju se termalna folija ne prilega popolnoma površini. Če so vbokline večje od elementarnih točk, nastane močno pikast odtis. Glede te- ga je ta tehnika zelo podobna klasične- mu knjigotisku. Vrhunsko kakovost lah- ko dosežemo le na zelo gladkih površi- nah nizke hrapavosti. Slika 16. Načela termodifuzijskega, na- tančneje termosublimacijskega tiska. Odtisnjene elementarne točke so na sredini bolj obarvane kot na robovih. To pogosto daje vtis neostre podobe, zato pa ta tehnika lahko upodablja prave večtonske slike, tako kot globoki tisk. Prenesena količina pigmentiranega vo- ska je soodvisna s temperaturo termoe- lementov, ki upodabljajo elementarne točke. Vosek se zaradi segrevanja na- mreč ne raztali, ampak preide iz trdne neposredno v plinasto fazo - zato subli- macija. Nastane nekakšen aerosol, plin z razpršenimi pigmentnimi delci, ki kot dim prodira v površino tiskovnega ma- teriala. Tam zaradi ohlajanja znova pre- ide v trdno fazo, ki veže pigment. Na lo- kaciji iste elementarne točke se lahko s spreminjajočo se temperaturo upodo- bijo različna obarvanja, torej tudi različni toni; velikost elementarne točke je med tem konstantna. Termosublimacijski tisk spominja na globoki tisk in je ena redkih tiskarskih tehnik, ki lahko upoda- blja večtonske slike. Tiskalna glava ter- mosublimacijskega tiskalnika je načelo- ma prav taka kot pri termotalilnem ti- skalniku, omogočati pa mora precizno regulacijo temperature vse do 400 °C za dovolj različnih temperaturnih obmo- čij. motalilnega tiska prikazuje slika 15, termodifuzijskega pa 16. Termotalilni tisk temelji na ta- ljivi tiskarski barvi, ki jo nosi ti- skovna folija v obliki traku ali formata (zgled je delovanje pisal- nega stroja). Ko toplota stali ti- skarsko barvo, se ta utekočini in zaradi tiskovnega tlaka prenese na tiskovni material pod njim; ti- skovni trak mora biti v stiku s ti- skovnim materialom. Izvirno je tehnika binarna, kar pomeni, da se tiskarska barva na foliji tali točkovno in tako tudi prenaša na podlago. Vse elementarne točke na odtisu so enako obarvane in enako velike. Kasneje so razvili HP priporoča Windows Vista® Business. intei) »SEDAJ LAHKo OBUKUjEM KAK IZ Sedeža svoJega najljubšega Motora.« — Paul Teutul, Jr., Orange County Choppers, Inc. Centring Core™2 Duo inside" i Ä JtCFrT^ftt ■\N . v v - v Fantje iz podjetja OCC ne sedijo za delovno mizo - zlasti ne glavni oblikovalec Paul Teutul, Jr. Grafična zmogljivost prenosne delovne postaje HP Compaq 8710w s Intel® Centrino® Pro processor technology Paulu omogoča, da lahko oblikuje kjerkoli za katerikoli projekt. ^^ Več informacij o tem, kako v podjetju OCC uporabljajo mobilno delovno postajo HP, poiščite na HP.C0/ysi/PAHETNERESITVE/87 T OV m Windows Vista Business HP.COm/SI /PAHETNErESITVE ©2007 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Vse pravice pridržane. Celeron, Celeron Inside, Centrino, Centrino Logo, Core Inside, Intel, Intel Logo, Intel Core, Intel Inside, Intel Inside Logo,Intel Viiv, Intel vPro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Xeon, and Xeon Inside so blagovne znamke v lasti družbe Intel v ZDA in ostalih državah. Microsoft in Windows sta registrirani blagovni znamki v lasti družbe Microsoft Corporation. Določene funkcije pri izdelkih z operacijskim sistemom Windows Vista zahtevajo napredno ali dodatno strojno opremo. Podrobnosti najdete na spletnem mestu www.microsoft.com/ windowsvista/getready/hardwarereqs in http://www.microsoft.com/windowsvista/getready/capable_www.microsoft.com/windowsvista/getready/capable.mspx. S pomočjo orodja Windows Vista Upgrade Advisor lahko ugotovite, katere funakcije operacijskega sistema Windows Vista lahko uporabljate v računalniku. Če želite prenesti orodje, obiščite spletno mesto www.windowsvista.com/upgradeadvisor.Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Hewlett-Packard d.o.o., Tivolska c.48, 1000 Ljubljana. HP 14332 SLO NowI Grafičar 205x21 1 8/28/07 1:54:55 PM TERMOMEHANIČNO TISKANJE tiskalne glave, ki lahko talijo ti- skarsko barvo z različnimi tem- peraturami, tako da se na tiskov- ni material prenašajo rastrske točke različnih, vsekakor digital- no definiranih velikosti. To je termotalilni tisk z varia- bilnimi rastrskimi točkami VDT (variable dot thermal transfer); vsekakor eni točki ustreza en grelni element v tiskalni glavi. Navadno so razporejeni v vrsti, tiskalna glava pa ima obliko le- tve; nameščena je nad vso širino tiskovnega traku. Najpogostejša oblika termodi- fuzuijskega tiska je termosubli- macijski tisk. Pri tem zaradi toč- kovnega segrevanja tiskarska bar- va usmerjeno sublimira s tiskov- nega traku in prehaja na tiskovni material. Spomnimo se, da je su- blimacija izparevanje trdne snovi brez vmesnega utekočinjenja. Ta pojav pri termosublimacijskem tisku ni nujno prisoten, zato je bolj pravilen splošni izraz termo- difuzijski tisk. Tiskalna glava je podobna tisti pri termomehanič- nem tisku, le da se grelni elemen- ti segrevajo na različne tempera- ture, na tiskovni material pa su- blimirajo različne količine tiskar- ske barve oziroma črnila. Zato mora biti tiskovni material pose- bej pripravljen, premazan s slo- jem, v katerega lahko prodira (difundira) barvilo ali pigment. Glede na temperaturo grelnega elementa lahko s traku sublimi- rajo in difundirajo različne koli- čine tiskarske barve in točkovno upodobijo različne tone. Name- sto temperature grelnih elemen- tov se pogosto modulira trajanje segrevanja; dlje ko je element se- gret, več tiskarske barve v določe- ni točki sublimira, temnejši je njen ton na odtisu. Ne spreminja se velikost elementarnih točk na odtisu, marveč obarvanje, med- tem ko je velikost razmeroma konstantna. ■ Termomehanični tisk (ther- mal-transfer printing) temelji na trakovih ali listih (navadno iz umetnih mas), ki so premazani s tiskarskimi barvami v obliki vo- skov ali barvil. Zaradi toplote in pritiska tiskalnih glav se tiskarski vosek ali tiskarsko barvilo prene- se na tiskovni material, kjer re- producira tiskovne površine. ■ Termotalilni tisk (thermal wax-transfer printing) z digitalni- mi podatki upravlja tiskovne gla- ve, ki z variabilno toploto in pri- tiskom povzročijo, da se tiskarski vosek na premazanem traku ali listu stali in prenese na tiskovni material, kjer reproducira podo- bo tiskovnih površin. ■ Termodifuzijski tisk (ther mal dye-transfer printing) z digi- talnimi podatki upravlja tiskov- ne glave, ki s toploto povzročijo, da tiskarsko barvilo (kolorant) s premazanega traku ali lista subli- mira na tiskovni material, kjer reproducira podobo tiskovnih površin. Marko KUMAR VIRI [1] Marko Kumar Tehnologija grafičnih procesov Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije Ljubljana 2007 [2] Marko Kumar Dekodifikacija sporočilnega naboja slik Grafičar 3/2005, str. 21-30 [3] Marko Kumar Drupa 2000: digitalna evolucija, digitalne tehnike tiska Grafičar 6/2000, str. 6-17, 20-32 NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 6/2007 1. UVOD Fleksotisk omogoča tiskanje na različne tiskovne materiale. Ži- vilska industrija je pomembno tržišče, ker je za njene potrebe mogoče tiskati biološko neopo- rečno, z barvami na vodni osnovi ter med drugim tudi na neporo- zne materiale. To še posebno ve- lja za tisk na aluminijaste, polie- tilenske, polipropilenske, polia- midne in poliesterske folije ter na celofan, PVC-folije, metalizirane folije, specialne folije in lamina- te. Drugi tiskovni materiali vključujejo darilne ovojnine, kartonsko embalažo, embalažo iz valovitega kartona, barvne kata- loge, časopisne priloge, brošure, rokovnike in druge poslovne oblike izdelkov. Osnovne funkcije embalaže so: fizična in organoleptična zaščita, ki zagotavlja ohranjanje kakovo- sti izdelka, predstavitev izdelka, ki izpolnjuje tržne zahteve, ko- munikacija oziroma obveščanje porabnika o embalaži in nadalj- nji poti odpadne embalaže, oko- lju prijazno in kompatibilno rav- nanje z odpadno embalažo ter zagotovitev ravnovesja med ceno in predstavitvijo izdelka. Velik del embalaže, ki pride v stik z ži- vilom, je podvržen termohigro- metričnim razmeram, torej spre- membam temperature in vlage. Z njimi pa je tesno povezana ke- mijska in organoleptična neopo- rečnost embalažnega materiala. Fleksibilna, gibka embalaža lahko vključuje različne materia- le, od papirja do različnih plastič- nih materialov, PVC-, polikar- bonatnih in PET- ter alufolij in filmov. Predelava gibke embala- že iz plastičnih materialov poteka Slika 1. Shematski prikaz tiskanja mokro na mokro. Slika 2. Dodatna naprava za utrjevanje odtisov EB. NOVA TEHNOLOGIJA FLEKSOTISKA Slika 3. Shematski prikaz namestitve naprave za sušenje oz. utrjevanje tiskarske barve na odtisih. Naprava je nameščena takoj za centralnim tiskovnim valjem na iz- hodu, tako da vmesni sušilniki (leva skica) niso več potrebni. zaštitni zid - okenska prižema foliia v \ vakuumska celica mrežni ekslraktor terminalna mreža samozaščitni zbiralec žarkov Slika 4. Delovanja EB-naprave za utrjevanje tiskarske barve na odtisu. v dveh ali več fazah, in sicer: ti- skanje, laminiranje, ki je običaj- no s plastičnimi ali alufolijami, in/ali lakiranje. V vseh postopkih se običajno uporabljajo topila. 1.1 Stanje na področju tiska fleksibilne embalaže Najpogosteje uporabljene ti- skarske tehnike na tovrstnih ma- terialih so flekso- ali globoki tisk, barve, ki se uporabljajo v teh teh- nikah tiska, pa so na vodni osno- vi ali raztopinske barve (solvent- base), odvisno od tehnologije su- šenja in namena uporabe končne embalažne enote, torej pakiranju živilskih izdelkov. Trenutno sta- nje na tem področju fleksotiska: F fleksotiskarske barve so raz- topinske (organska topila), s su- šenjem - utrjevanjem s toplim zrakom, F topila, ki se uporabljajo za uravnavanje viskoznosti, sušenja in kot čistilna sredstva, F postopek tiskanja - posa- mezne fleksotiskarske barve se sušijo na centralnem valju pri temperaturi okrog 60 °C, nato pa trak tiskovnega substrata po- tuje skozi sušilni kanal, kjer po- teka sušenje - utrjevanje tiskar- ske barve pri temperaturi zraka okrog 106 °C, F odvajanje sušilnega zraka (prisotne hlapne komponente iz tiskarskih barv); na vsakem ti- skovnem členu in v sušilnem ka- nalu se odvajajo zrak in hlapne komponente iz tiskarske barve, ki se lahko izpušča v okolje ali pa kroži v sistemu, s čimer se zmanj- šujejo toplotne izgube, F tiskovni členi se čistijo z reci- kliranimi topili, F topila se reciklirajo z vaku- umsko destilacijo. 2. WetFlex™ - NOVA TEHNOLOGIJA WetFlex™ je fleksografski proces, ki uporablja UniQure™ tiskarsko barvo, patentirano pri Sun Chemicalu. Prilagojen je za aplikacije na fleksotiskarskih strojih, predvsem za tisk fleksi- bilne embalaže (tisk na folije). Ime Wetflex se nanaša na zmo- žnost navzemanja tiskarske barve mokro na mokro v fleksotisku. Tiskarska barva na odtisu se utr- juje v in-line sistemu z elektron- skimi žarki. Zato je to tehnologi- ja brez izpustov hlapnih spojin v zrak. Izpira se z vodo. 2.1 Tiskanje mokro na mokro Nova tiskarska barva se navze- ma na sveže odtisnjeno, podob- no kot v ofsetnem tisku. Prvi od- tis še ni suh, ko se nanj že odtisne naslednja tiskarska barva. Govo- rimo o tisku mokro na mokro, angleško Wet trapping process (Wtp); slika 1. 2.2 Naprava za utrjevanje UniQure tiskarske barve EB (Electron Beam) - naprava za utrjevanje tiskarske barve na sliki 2 proizvaja elektronsko žar- čenje. Vgradi se na izhodu kot dodatna naprava fleksotiskarske- ga stroja; slika 3. Maksimalna hitrost utrjevanja je 460 m/min., širina zvitka pa od 500 do 1680 mm. 2.3 Kako poteka utrjevanje? Volframova nit znotraj vaku- umske celice potrebuje visoko električno napetost. Nitke so električno pregrete, tako da emi- tirajo elektronski oblak. Elektro- ni se sprostijo iz oblaka in ob po- speševanju dosežejo izredno vi- soke hitrosti. Pospešeni elektroni prehajajo skozi okence in prodi- rajo v notranjost potiskane folije, kjer povzročijo želene moleku- larne spremembe na potiskani foliji. Proces EB je zelo natančen in ga je možno nadzorovati tako, da dosežemo želeno stopnjo utrje- vanja, in sicer z računalniškim si- stemom, ki uravnava količino in penetracijsko globino elektro- nov. Molekularne spremembe so: F utrjevanje polimerov, F utrjevanje barvnih premazov in lepil, F povečanje odpornosti proti drgnjenju, abraziji in drsenju, F večja kemijska odpornost, F »spomin« za krčenje folije. Proces je trenuten in sistem de- luje pri sobni temperaturi, pri kateri so EB-barva, premazi in le- pila 100-odstotno trdni materiali in ni emisij hlapnih organskih spojin (HOS) ali drugih onesna- ževalcev zraka. EB-sistemi so zelo varni; slika 4. Potiskani trak folije potuje mi- mo postaje za utrjevanje tiskar- ske barve. Žarilna nit emitira elektrone - elektronsko žarče- nje. Elektroni se pospešijo s po- močjo visoke napetosti električ- nega toka, potujejo skozi okno na folijo in potem zadenejo od- tis. Tam povzročijo molekularno spremembo, da se tiskarska barva zamreži in s tem utrdi; slika 5. EB-sistem je varen, saj vsa ener- gija ostane znotraj naprave, in je kar 500-krat varnejši, kot dopu- ščajo predpisi OSHA (Occupa- tional Safety & Health Admini- strationn); slika 6. V primerjavi s sušenjem UV ima naslednje prednosti: F ni fotoiniciatorjev, F ni monomerov, F elektronsko vodene razmere strjevanja (sušenja), F ni vmesnega sušenja, F ni segrevanja tiskovnega materiala, F ni poznejšega sušenja, F možno je pranje z vodo in avtomatskimi napravami. 3. UniQure™ FLEKSOTISKARSKA BARVA Proizvajalci tiskarskih barv obi- čajno ponujajo visoko koncentri- rane barve ne glede na to, ali so pigmentne na vodni osnovi ali pa na osnovi topil. Uporabnik ozi- roma tiskar si mora sam pripravi- ti tiskarsko barvo glede na vrsto in lastnost tiskovnega materiala ter uporabnost izdelka. Splošni recept sicer poda proizvajalec ti- skarske barve, vendar pa s tem ni rečeno, da bo taka koncentracija Stopnja blokiranja Lepilni tlak 600 Slika 7. Primerjava fleksotiskarskih barv na polietilenu, potiskanem z enakim aniloks valjem. Flekso tisk TB s topilom WetFlex 100 m/min WetFlex 350 rti fm in Navzem CY •vu -i'-:, vi Slika 8. Navzemanje fleksotiskarskih barv. OligorclBii s kratkimi verigami Kratke verige molekul se povezujejo v đ £e Tj * d t« t a t >> t »»# s«94« ta t v *** o A A lifi [in JY rr Aa Ee /K/k :i;i Hm ÄB Kk Aa MM H h Oo (Ut Pp CCTtYv 4>o. Xx U« Hw Ulm mm'L.t bi m bb 33 fin aÖBrAe>K3HHKAMHonpcTy(^x^4mja^'Bbii>3K)H a66zdeM3UÜKAMHOnpcmy6 fBo Tt ft
Cc Ulm Jy $ Xx tfif Hitu lljuf ln> btu bu 3j 30io M S T> * & $ £ « £ * O fc «O * * O » # « ^ * «> 0 O* 0 * 0 $ # « O G £ ^ aßyS£^r]0LK\p^O7rpcrTucp^\|/tü aßySe^rjOiKXfxv^OTtpo-rvfxf^ AAßBrrAAEEZzHH00liKKAAMMNNHsOonnPpXxTTTrcD0Xx^Fnii AABBrrAAEEZzHH0&IiKKAAMMNNSzOonnPpZzTTrrQXxYYnn jÄ^Tätzirteiit^MMZooryL'Trtßjcfsi Del nabora znakov nagrajene pisave arno podjetja Adobe. ovrednotena kot angleška nacio- nalna pisava. Prva dva dneva sta bila posveče- na tehnologiji. Na t. i. tehnolo- škem forumu (TypeTech Forum) so strokovnjaki in raziskovalci posredovali novosti in dopolni- tve o podpori zapisa fontov opentype v različnih aplikacijah, o uporabi mnogovrstnih matric (multiple master), ponovno so V naslednjih dneh so se zvrstila predavanja, ki so pokrivala druga tematska področja. Izčrpno so bile predstavljene teme tipograf- skega oblikovanja v Angliji, gle- de na zgodovinske povezave: že omenjeni Eric Gill pa tudi nje- gov učitelj Edward Johnston (av- tor pisave za londonsko podze- mno železnico - metro). V pove- zavi z njunim tipografskim de- Linearni napis na pročelju muzeja kraljevega paviljona (tudi iz druge polovice 19. stoletja). Bodite pozorni na nenavadno oblikovano verzalko G. oživili razpravo o fontih, ki so uporabni za predstavitve in bra- nje z zaslonov, torej v povezavi z rabo tipografije na spletnih stra- neh. Iz lanskega leta se je nadalje- vala razprava o možnostih prila- gajanja zapisa open type, ki je bil prvotno izdelan za latinične pisa- ve, nelatiničnim pisavam (arab- skim, indijskim, japonskim ipd.), nadalje o različicah glifov in kodiranju znakov UNICO- DE. Predavanja so bila tudi na temo glajenja kivulj črkovnih in nečrkovnih znakov; prezentacija uporabe Adobe Font Development Kit za open type (AFDKO). Po- sredovana je bila tudi nadgradnja (iz lanskega leta) na področju po- enotenja fontov, uporabnosti v obeh operacijskih okoljih (Win- dows in Mac OS X) v različici programa BitFonter 3. I know what you're thinking: did he fire six shots OR ONLY FIVE? .«H Well, to tell you the truth, in all this excitement, I've kinda lost track myself. But being as this is a .44 magnum, the most powerful handgun IN THE WORLD AND WOULD blow your head clean off, you've got to ask yourself one question: Do I feel lucky? Well, do ya punk? Nagrajena pisava tisa študenta naravoslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča. Slika spodaj: eden od nagrajenih plakatov. lom je bila posebna pozornost namenjena linearnim pisavam, npr. helvetici, ki je letos dočakala abrahama. Nadalje digitalizira- nim pisavam, ki so zasnovane na klesanih pisavah v kamen, in pi- savam, ki se uporabljajo v arhi- tekturi. Posredovani so bili po- datki o črkolivnicah v Riu de Ja- neiru. Podani sta bili dve temelji- ti predavanji o uporabnosti (predvsem »neuporabnosti«) ne- katerih nemških standardov (DIN) na področju tipografije. Hkrati so bila pokrita tudi druga področja, kot so tipografija tur- ških nagrobnikov, bengalska pi- sava in staroslovanski zapisi. Skratka, kot je že napovedovala tema letošnje konference; pove- zava zgodovine, sedanjosti in ge- ografske ali kulturne drugačno- sti. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE V okviru konference je bilo or- ganiziranih več tipografskih raz- stav. Mednarodna organizacija Type Directors Club, ki skrbi za izobraževanje svojih članov na področju tipografije, zgodovine tipografije, tipografskega obliko- vanja, uporabe novih tehnologij v tipografiji, pomena tipografije kot komunikacijskega orodja, je pripravila 53. razstavo. Taje pri- kazovala oblikovalske rezultate vsakoletnega nagradnega nateča- ja, in sicer najboljši tipografski izbor za koledarje in plakate z le- tnico 2006. Nadalje smo lahko videli dela nagrajencev natečaja (sicer za leto 2007) za najboljšo pisavo. Na tem delu razstave smo lahko občudovali tudi pisavo ar- no podjetja Adobe, ki jo je izdelal Robert Slimbach za 25. jubilej tega podjetja in vsebuje največ različic nelatiničnega zapisa jezi- ka (npr. cirilice, grščine), in pisa- vo tisa univerzitetnega diplo- manta grafične tehnologije nara- voslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča. - Za tiste, ki bi jih morebitni tipografski natečaj za- nimal: za leto 2008 je že razpi- san, rok za predajo novoobliko- vanih pisav je 14. december 2007. SOTA - The Society of Ty- pographic Aficionados -jevsako- letno tipografsko galerijo razsta- vila tudi v Brightonu. Predsta- vljene so bile nove pisave, ki so nastale letos. Brightonska fakul- teta za umetnost in arhitekturo je pripravila razstavo študentskih tipografskih del. Konferenca ATypI je ponovno navdušila; tako da smo v priča- kovanju, kam nas bo popeljala prihodnje leto. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI ATypI 2007: Brighton - Hands on Book of abstracts, conference ATypI 2007 Brighton, ATypI, 2007 ATypI 5. 9. 2007 FontLab 26. 9. 2007 Microsoft typography 26. 9. 2007 OpenType 26. 9. 2007 Tlakovanje z linernim napisom s konca 19. stoletja pred vhodom v brihgtonsko do- movanje. POVZETEK Namen raziskovalnega dela je bil oblikovati novo pisavo na po- dlagi epigrafske plošče s Pretorske palače v Kopru. Osnova za oblikovanje pisave so bile stare vklesane črke iz 17. stoletja. Proces digitalizacije je potekal skozi več različnih faz: fotografi- ranje plošče, izpostavljanje posameznih črk iz fotografij, arhivi- ranje fotografij, izbira tipografsko in oblikovno najprimernejših črk, strukturna in slogovna analiza vklesanih črk, ročno obliko- vanje osnutka ter digitalno oblikovanje pisave. Analiza vklesanih črk vključuje razlago tehnike klesanja, uporabe V-reza ter tipo- grafsko analizo strukture črk. Pisava, ki je nastala skozi proces digitalizacije, se imenuje praetoria. Vključuje verzalke, kapitelke, številke in dodatne znake. Dokončno je bila oblikovana oz. digi- talizirana s pomočjo programa FontLab Studio 5. Oblikovane črke so natančno strukturno in slogovno opisane. Prikazane so različne stopnje njihovega nastajanja ter oblikovanja. Primerja- ne so tudi z monumentalno kapitalo in z nastankom pisave tra- jan. Vklesane črke slogovno spadajo bolj med beneške rene- sančne pisave, medtem ko se črke novooblikovane pisave pra- etoria uvrščajo med francoske renesančne pisave. Prikazana je tudi njihova praktična uporaba kot del celostne podobe Pokra- jinskega muzeja Koper v obliki kuverte, dopisnega lista, vizitke in spletne strani. Ključne besede: analiza črk, digitalizacija vklesanih črk, epigrafska plošča, obli- kovanje pisave, tipografija 1 UVOD Tipografija je izredno široko področje, ki nam ponuja številna odprta vprašanja ter možnosti za raziskovanje in ustvarjanje novih stvari. Odločili smo se za digitali- zacijo starega epigrafskega napisa na Pretorski palači v Kopru. Ta zanimiva tema nam je odprla ve- liko novih vprašanj in izzivov. Z digitalizacijo starega vklesanega napisa smo želeli dobiti pisavo, ki bi ohranila starodavni duh pročelja Pretorske palače. Posku- šali smo čim bolj ohraniti videz vklesanih črk, zato smo natančno analizirali njihovo strukturo in se jim poskušali tipografsko čim bolj približati. Preučili smo tudi tehniko klesanja in pomembnost V-reza ter senc pri vklesanih čr- kah. Vse to je vplivalo na obliko- vanje novih črk. Želeli smo ustvariti elegantno okrasno pisa- vo, ki bi bila uporabna za različ- ne namene. 2 ZGODOVINSKI ORIS 2.1 Pretorska palača Slovensko pristaniško mesto Koper se je začelo razvijati v ob- dobju Beneške republike. Tri- najsto stoletje je zarisalo prostor- ske meje glavnega mestnega trga - Platea Comunis, kjer stoji Pre- torska palača (1,2). Prva mestna palača, imenovana Potestas Marchionis (ali Potestas Regaliae), je baje stala na mestu sedanjega levega krila palače že leta 1254 (3). Razvoj mesta je narekoval gradnjo večje mestne hiše, ki se je začela leta 1387 in končala leta 1390 (ali 1391). Z gradnjo so že- leli skleniti južni del Platea Co- munis z enotno in mogočno fasa- do. A dela so potekala sila počasi in se zavlekla tja do sredine 15. stoletja (1, 2). Na glavni tržni fasadi ločimo levo (gotsko) in desno (renesanč- no) krilo, kar je posledica dolgo- TIPOGRAFSKO RAZISKOVANJE KLESANJA INTERNETA: PISAVA PRAETORIA Prevod prispevka, kije bil predstavljen na tipografski konferenci ATypI, 15. septembra 2007. PRVI DEL. Slika 1. Izrez epigrafske plošče. letne dozidave (1390-1451/52). Obe krili sta le na videz simetrič- ni; težnjo po simetriji je uveljavi- la baročna doba. Dokončno po- dobo je Pretorski palači in dru- gim zgradbam na Platea Comu- nis vtisnil šele baročni čas. Proče- lje palače je, s korenitejšimi pose- gi ob prenovi leta 1664, s prvim ometom, z novo razporeditvijo heraldičnega okrasja in spomin- skih plošč, dobilo rafinirano po- dobo idealne harmonije (4, 5,6). Sicer pa so v pročelje palače že od 15. stoletja vzidavali spominske plošče, grbe in poprsja županov in drugih veljakov (7, 8) - zasle- dili smo tudi podatek, da je bil prvi doprsni kip narejen šele leta 1620 (9). 2.2 Epigrafska plošča Za osnovo digitalizirane pisave smo izbrali epigrafsko ploščo na Pretorski palači (slika 1), ki je bi- la posvečena mestnemu veljaku po imenu Larenzo Dona. Na ža- lost pa v nobenih zapisih o nasta- janju in obnavljanju palače ni- smo zasledili avtorja plošče ali imena delavnice, v kateri so izde- lali ploščo. Črke epigrafske plo- šče so razmeroma dobro ohranje- ne, čitljivost je zadovoljiva, črke so tudi estetsko primerne za digi- talizacijo. Ploščo dopolnjuje doprsni kip veljaka, ki tam stoji še danes (10). Kip in plošča sta bila men- da izdelana nekje med letoma 1673 (11) in 1675 (letnica, vkle- sana na plošči). 2.3 Vklesane črke V času, ko je bila epigrafska plošča izdelana, je v Kopru že vladal barok, vendar je bil vpliv renesanse še zelo prisoten. Črke smo analizirali in jih poskušali umestiti v tipografsko klasifika- cijo glede na Britanski standard (BS) 2961, ki je zasnovan na raz- poreditvi francoskega tipografa Maximiliana Voxa (12, 13). Pi- sava nima vseh izrazitih značil- nosti ene skupine pisav. Večji del značilnosti črk nakazuje na bene- ške renesančne pisave (zaznati pa je tudi značilnosti francoskih re- nesančnih pisav in celo baročnih pisav, na primer vertikalna osnovna os). - Verjetno bi lahko dobili tudi drugačna imenovanja pisave, na primer predbene- ška/rokopisna (14), latinična ali trajan (15), morda tudi imeno- vanje baročne črke (16). Zapis na epigrafski plošči smo primerjali z napisom na zname- nitem Trajanovem stebru (112 in 113 n. š.) (9). Na podlagi vkle- sanih črk (Capitalis Romana) s stebra je tudi nastala digitalizira- na pisava trajan. Menimo, da sta tehnika klesanja in končni videz vklesanih črk pomembna za ana- lizo pisave in njeno digitalizacijo. Oblik klesanja je več. Najbolj razširjena je oblika V-reza, kjer je vklesana vdolbina v obliki črke V. Črke so pred klesanjem nari- sali na podlago. Senca v V-rezu je posledica padanja svetlobe na vklesane črke. Tako se določen del črke osvetli oz. zatemni. To daje vklesanim črkam značilen videz, ki ga ni možno reproduci- rati z digitaliziranimi črkami na papirju. Pomanjkljivost tega je, da so take črke ob različnih osve- tlitvah (različnih delih dneva) drugačne. Še najbolje so videti opoldan, ko je sonce najvišje in daje črkam enakomerno osvetli- tev. Črke dobijo tako enako me- ro osenčenih oz. osvetljenih de- lov (18). Vklesovanje črk je le stopnja v procesu nastajanja epigrafskih plošč. Vklesane črke naj bi bile osnova za barvanje oz. pozlačeva- nje črk ali zapolnjevanje s kovi- no, npr. bakrom. Vklesovanje je občutljive pobarvane črke obva- rovalo pred uničujočimi naravni- mi dejavniki, kot sta erozija in abrazija, katerih vzrok so vre- Slika 2. Učinek vklesanih in hkrati pobarvanih oz. nepobarvanih črk na Trajanovem stebru (18). DIGITALNA TIPOGRAFIJA menski pojavi (18, 19). Dober zgled je Trajanov steber (slika 2), ki je bil nekoč ves v barvah. Ko barva zbledi oz. se odlušči, so ne- pobarvane vklesane črke zaradi učinka tridimenzionalnosti in senc videti svetlejše. Domnevamo, da napis na Pre- torski palači, ki smo ga izbrali za osnovo nove pisave, ni bil nikoli obarvan. Na plošči nismo zasle- dili ostankov barve pa tudi v zgo- dovinskih virih nismo zasledili nobenega podatka o barvanju črk. Če bi pri digitalizaciji pisave sledili le vizualnemu učinku senc, bi dobili presvetle in neza- ključene črke (slika 3). Po po- drobni analizi vklesanih črk, nji- hove končne oblike ter učinka in pomena senc smo se odločili, da se bomo pri oblikovanju nove pi- save naslanjali na celotno širino V-reza in ne na učinek senc, ki ga daje oblika tega reza. 3 DIGITALIZACIJA PISAVE PRAETORIA Proces digitalizacije pisave se je razvijal skozi več različnih faz: 2 fotografiranje plošče, 2 razvrstitev fotografij po mapah, ki ustrezajo vsaki vrstici, 2 izrezovanje vsake črke iz pod- lage in označba posamezne črke (vrsta napisa, katera črka po vrsti), 30~ 2 razvrstitev istih črk v skupne mape (npr. vse črke A v eno mapo), 2 izbor treh najlepših oziroma najbolj primernih črk (npr. tri najprimernejše črke A), 2 primerjava vseh črk in določa- nje razmerij med debelino poteze, širino črke in višino črke, 2 ročno risanje mreže in posta- vitev črk v mrežo, 2 oblikovanje črk v programu FontLab. 3.1 Pridobivanje črkovnega nabora Ploščo smo fotografirali z digi- talnim fotoaparatom v večernih urah. Pretorska palača je takrat osvetljena z reflektorji. Tako so prišle sence in osvetljeni deli vklesanih črk bolj do izraza, kar je poudarilo robove črk, ki so za vrednotenje vklesanih črk zelo pomembni. Naredili smo pre- gled zbirke vseh črk z epigrafske plošče (preglednica 1). Na epigrafski plošči ni črk J, K, U, W, Z. Manjkajoče črke smo v procesu digitalizacije ustvarili po lastnem občutku ter pravilih ti- pografskega oblikovanja. Letnice so zapisane z rimskimi številka- mi, tako da smo arabske številke ustvarili pozneje in jih oblikovali v slogu drugih črk. Iz originalnih fotografij smo nato izrezali oz. ločili vsako črko posebej ter ji dali točno določeno ime, ki označuje njen položaj na plošči. Nato smo izločili vse ne- primerne črke: poškodovane, površno vklesane, proporcional- no nestabilne ter tipografsko ne- primerno oblikovane črke. Tako smo med vsemi črkami izbrali po največ tri različice vsake. 3.2 Določitev optimalne oblike posameznih črk Metoda prekrivanja Po izboru najprimernejših črk smo poskušali najti optimalen način oblikovanja novih črk. Že- leli smo čim bolj slediti karakte- ristikam vklesanih črk, zato smo se odločili za metodo prekrivanja črk in s tem poskušali določiti optimalno obliko oz. obliko, ki se pri vklesanih črkah največkrat Črka Število črk na plošči A 20 B 1 C 9 D 13 E 25 F 5 G 3 H 1 I 43 L 10 M 19 N 17 O 18 P 14 Q 3 R 23 S 24 T 23 V 26 X 5 Y 1 M 4 Preglednica 1. Pregled vseh črk na iz- brani epigrafski plošči. ponavlja. To metodo smo zasle- dili pri znanem tipografu Adria- nu Frutigerju; tako je poskušal oblikovati univerzalno pisavo, ki bi zajemala vse splošne značilno- sti več različnih pisav (20, 21). - Univerzalnost pisave, izdelane na podlagi tako pridobljenih podat- kov, so mu nekateri tipografi oporekali (22). Črke smo ločili od podlage (s pomočjo programa Adobe Photoshop CS2) in pri tem upoštevali rob celotnega V- reza. Obarvali smo jih enobarv- no (črno) in jim zmanjšali opaci- teto na 18 odstotkov. Nato smo različice iste črke postavili eno vrh druge in poskušali dobiti značilno obliko (slika 4). Črke B, H in Y se pojavijo samo po en- krat in zato postopek prekrivanja pri njih ni bil mogoč. Ugotovili smo, da se vklesane črke med sa- bo zelo razlikujejo. Nekatere ra- zličice iste črke se tako razlikuje- jo, da med njimi nikakor ne pri- de do prekrivanja. To metodo smo ovrgli in se po- svetili drugemu načinu analize črk in načrtovanju dimenzij nji- hovih posameznih delov. Postavitev mreže in ročno risanje črk Iz črk ožjega izbora smo obliko- vali kolaž, v katerem smo vsem črkam poenotili višino. Na po- dlagi tega smo analizirali razmer- ja med osnovnimi oz. podebelje- nimi in tankimi potezami črk ter med podebeljenimi potezami in širino črk. Za referenčno enoto smo izbrali kvadratek, katerega stranica se je ujemala s širino po- teze črke I. Ugotovili smo, da se stolpec, sestavljen iz sedmih kva- dratkov, natančno ujema z višino črke, dobili smo razmerje 7:1. Nato smo analizirali še tanjše po- teze črk. Uporabili smo tri različne pra- vokotnike. Prvi ustreza dvema B TIPA» VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f« Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 4811 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si ABC D EF H I LMN opVr S TVX nvm' 11 LEGENDA: ■ OSNOVNO MREŽNO POLJE - KVADRAT ■ DVETRETJINI OSNOVNEGA KVADRATA m POLOVICA OSNOVNEGA KVADRATA — TRETJINA OSNOVNEGA KVADRATA Slika 4. Prikaz prekrivanja vseh izbranih črk. Slika 5. Analiza izbranih vklesanih črk. tretjinama osnovnega kvadrata, drugi je enak polovici, tretji pa le tretjini osnovnega kvadrata. Na sliki 5 vidimo način, ki smo ga izbrali za analizo razmerij črk. Nato smo analizirali še širino izbranih črk (preglednica 2 na strani 34). Za osnovno enoto oz. mero smo tudi tukaj uporabili velikost osnovnega kvadrata. Pomemben del črk so tudi seri- fi, saj dajejo črkam poseben zna- čaj. Analizirali smo serife vklesa- nih črk in si poskušali predsta- vljati, kako so dobili takšno obli- ko. Bistveno vlogo pri tem je imelo predvsem klesanje. Serifi oblikovanih črk so zato zelo izra- ziti, imajo trikotno obliko, še ve- dno pa so obli. Posnemali smo tudi vbočenost serifov pri vklesa- nih črkah, zato so tudi pri pisavi praetoria nekoliko konkavni. Na podlagi rezultatov analize razmerij črk smo ustvarili mrežo, v katero smo skicirali novonasta- jajočo pisavo. Tudi pri novona- stalih črkovnih znakih, arabskih številkah, ločilih ipd. smo upo- števali značilnosti klesanih črk. 3.3 Digitalizirane črke Po analizi vklesanih črk in kon- čanem risanju osnutka smo zače- li oblikovati črke v programu FontLab Studio 5. Najprej so na- stale verzalke. Po končanem oblikovanju pri verzalkah ni pri- šlo več do večjih sprememb oz. popravkov. Še največ sprememb so doživele kapitelke. Oblikovali smo jih tako, da smo verzalke po- manjšali za 20 odstotkov. Iskali smo optimalno podebelitev po- tez, ki bi se v besedilu čim bolj homogeno zlile z verzalkami. Po- skušali smo z avtomatsko pode- belitvijo (funkcija bold v progra- mu FontLab Studio 5), vendar ta ni dala dobrih rezultatov. Poteze črk so se sicer podebelile, vendar so se posledično podebelili tudi serifi. Poleg tega so se pri uporabi avtomatike pri kapitelkah poja- vila še dodatna vozlišča, česar pa nismo želeli. Zato smo vse poteze kapitelk podebelili ročno. Naj- prej smo podebelili vse poteze, nato pa še serife. Verzalke in ka- pitelke smo primerjali v tekočem besedilu, kjer verzalke ne smejo izstopati. Tako smo dosegli opti- malno podebelitev potez pri ka- pitelkah, ki so se homogeno zlile z verzalkami. Za boljšo primerja- vo smo tri izbrane vklesane črke združili v kolaž ter jim dodali še novooblikovane črke. Tako smo dobili neposreden vpogled v pri- merjavo med vklesanimi in no- vooblikovanimi črkami praeto- rie. Med slogovno analizo digita- liziranih črk smo zasledili nekaj odstopanj od vklesanih črk. Di- gitalizirane črke so nekoliko krepkejše. Obe, tako osnovna kot tanka poteza, sta nekoliko debelejši. Črke so malenkost šir- še. Zaključne poteze so mehkej- *edom M of impression LITHR@N@ S 40 S PROSYSTEM PRINT industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si Prva Druga Tretja Izbrana Črka meritev meritev meritev širina A 6,5 6,33 5,66 6 B 4,33 4,33 C 5,66 6,5 6 D 6 6 6 6 E 5 5,5 4,5 5 F 5,33 5 5 5 G 6,6 6,33 6,5 H 6,33 6,33 I 1 0,5 1 1 L 5,5 4,66 5 5 M 6,5 7,5 7 7 N 6,5 6 6,5 6,5 O 7 7 7,5 7 P 4,5 4 4 4,33 Q 7 7 7,5 7 R 5 5 4,5 5 S 4 4,5 4,5 4,5 T 7 7 5,5 6,5 V 6,5 6,5 7 6,5 X 6,5 7 7 7 Y 6 6 Preglednica 2. Analiza širine črk (mera je osnovni kvadrat mreže). Črka I še, serifi so obli in trikotne obli- ke. Na podlagi navedenih ugoto- vitev bi pisavo praetoria uvrstili med francoske renesančne pisave (13). Ker je vseh črk preveč, smo iz- postavili le nekaj ključnih, opisa- li postopek njihovega nastanka in analizirali njihovo obliko. Osnovna črka, s katero smo za- čeli graditi celotno abecedo, je črka I. Njena širina se ujema s ši- rino osnovnega polja (kvadrata) v mreži (slika 6). Njena višina je enaka stolpcu sedmih osnovnih polj. Črka I je tako rabila kot zgled za osnovno potezo pri dru- gih črkah. Serifi so oblikovani na podlagi serifov pri vklesanih čr- kah. So zelo izraziti in se ne za- ključijo koničasto, temveč so na koncih odsekani. Čeprav so obli, imajo izrazito trikotno obliko. Vrhovi/dna serifov so konkav- ni/a, poteze so nekoliko ukrivlje- ne. Konkavno obliko smo pre- vzeli od vklesanih črk (že zaradi tehnike klesanja oz. V-reza vrho- vi/dna serifov ne morejo biti po- polnoma ravni/a, temveč so ne- koliko vbočeni/a). Na sliki 6 vidimo tri izbrane vklesane črke I v kombinaciji z dvema različicama črke I iz pisa- ve praetoria. Tri vklesane črke se med sabo razlikujejo. Sredinska črka je izredno tanka, medtem ko sta prva in tretja črka po debe- lini skoraj enaki. Za pisavo smo izbrali debelejšo različico črke I, saj se ujema z osnovno potezo pri drugih črkah. Posebnost te črke je pika. Ima značilno trikotno obliko, ki je posledica uporabe dleta in V-reza. Za pisavo smo ustvarili dve različici črke I. Prva, tista za splošno uporabo, je brez pike. Druga različica, bolj za okras, pa ima piko. Pika nad črko I je pri pisavi praetoria nekoliko večja kot tista nad vklesano črko. Povečali smo jo predvsem zaradi optičnega ravnovesja med raz- merjem črke in velikostjo pike. Pike pri vklesanih črkah so na- mreč nekoliko premajhne. Tanja MEDVED Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani Slika 6. Primerjava vklesanih črk I in novooblikovanih črk I. NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 6/2007 GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2007 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: fotografija Tanja Medved oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezne številke po ceni 4,15 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. 1„ T I_I_L J_I_I_I Hvala! r J Kodak Celebrating 10.000 Installations of Revolutionary CTP Technology Kodak Brez vas ne bi uspeli namestiti 10.000 Termalnih-CTP sistemov. Kodak je ponosen, da je dosegel nov spektakularen mejnik. V preteklih 10 letih so bile Kodak-ove Termalne-CTP recitve odločilno udelecene pri spremembah v grafični industriji: skrajcale so produkcijski Cas, zmanjcale strocke in izboljcala se je kakovost. Kodak si prizadeva danes in v bodoče, pri iskanju novih moChosti, da svoje stranke pripelje do uspeha in učinkovite rasti. Za dodatne informacije se obrnite na : Grafik d.o.o. - Letalicka cesta 32 - 1000 Ljubljana tel.: 01 548 32 00 - fax : 01 548 32 10 email : grafik@grafik.si - www.grafik.si K © Kodak, 2007. Kodak je blagovna znamka. Grafik d.o.o. AD_ctp_10000_205x297_SLOV.indd 1 m 13/09/07 18:17:57 People & Print Nova KBA Rapida 205 za super velike formate Več XXLplus možnosti Ob novem superjumbo ofsetnem stroju KBA se tiskarjem plakatov in oglednih kartonov zaiskrijo oči. A tudi v proizvodnji embalaže in knjig ponujata Rapida 205 (format 151 x 205 cm) in Rapida 185 (format 130 x 185 cm) nove možnosti. Z integrirano napravo za vzdolžno rezanje ICS se lahko velike pole razrežejo v knjigoveške in precizno izlagajo za dodelavo. Rapida 205 omogoča gosodaren tisk plakatov v nevsakdanjih formatih, kot je 40/1 superposter, za tisk klasičnih formatov 18/1 zadostuje že Rapida 185. Oba stroja sta avtomatizirana in uporabniško prijazna, prav tako kot moderni ofsetni stroji srednjih formatov. Na željo dobavijo ob lakirnem in perforirnem členu tudi številno dodatno opremo, ki še poveča uporabne možnosti svetovno uspešnih velikoformatnih ofsetnih strojev KBA. Želite več podrobnosti? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG