Iskra
Gi-asilo delavcev sozd iskra
Številka 14 - Leto XVIII - 31. marec 1979
SEJA KOS SOZD ISKRA
VSAK PETEK
Odločitev predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov SOZD Iskra, da vsak teden, konkretno vsak petek, posvetijo pozornost obiskom tako imenovanemu ..terenu ali bazi" je treba vsekakor samo pozdraviti. Spoznanje, da forumsko delo in odtrganost od baze ne vodita nikamor, je zgotovo narekovalo takšno obliko dela, ki bo vsekakor prinesla obojestransko korist - samoupravljalska baza ima tako možnosti neposredno, živo, iz oči v oči podrobno in na široko povedati o vseh problemih, ki jo tarejo, pa tudi o uspehih, ki zagotovo tudi niso majhni.
Tako je prvi takšen potek, in takšen bo zagotovo vsak petek, veljal obisku dvema Iskrinima tozdoma v Novem mestu, Napajanju in Eli.
Najprej je bil v obeh tozdih predviden neposreden stik s proizvajalci, to je s samim proizvodnim procesom, ko so se predstavniki DPO in samoupravnih organov SOZD lahko seznanili podrobneje tako s problemi neposredne proizvodnje kot tudi s proizvajalci in samoupravljalci samimi na njihovih delovnih mestih, nakar je sledil obširnejši in podrobnejši pogovor tako s predstavniki DPO kot samoupravnimi in poslovodnimi organi obiskane tozd. Pri teh razgovorih so sodelovali in se jih aktivno udeležili tudi predstavniki DPO in samoupravnih organov delovne organizacije, konkretno Avtomatike, v kateri združujeta delo in sredstva obiskani temeljni organizaciji združenega dela.
Čeprav poročamo o tem prvem obisku in razgovorih na drugem mestu, velja tu vseeno Ponovno podčrtati, kako potrebna je takšna akcija, ki mora, in v to ne dvomimo, postati stalna oblika dela in komuniciranja med družbenopolitičnimi, samoupravnimi in poslovodnimi organi v Iskri prav na vseh ravneh.
Pozabiti namreč ne smemo, da je prešlo odločanje prav o vsem v bazo, da je tu tisto bistveno za naš samoupravni in demokratični socialistični družbeni sistem.
Veliko stvari bo treba še Urediti, dodelati, razviti, pa naj gre za delegatski sistem, združevanje dela in sredstev, odločanje o dohodku in njegovi delitvi, odločanje o investicijah in Poslovanju in ne navsezadnje tudi o usmeritvi, ki naj zagotovi v bližnji in daljši prihodnosti razvoj Iskre kot celote, njen inovacijsko-tehnološki razvoj in socialno varnost delavcev, kar vse je tako danes kot jutri najtesneje in najneposredneje Povezano s slehernim samo-upravljalcem posebej in skupaj hkrati z vsemi neposrednimi proizvajalci v Iskri.
In v tem procesu je še Kako Pomembno delo vseh DPO, od Zveze komunistov, preko sindikatov, mladine in borcev tja do samoupravnih in poslovodnih organov. Vsemu naštetemu pa ! so tudi namenjeni petkovi s obiski našim temeljnim organi-f Zacijam združenega dela.
Dušan Željeznov
f'?'"
'''vvv
Na drugi seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra, kije bila 26. marca, so najprej sprejeli pripombe k stališčem republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela.
V predloženem dokumentu, namenjenem RS ZSS, SOZD Iskra podpira usmeritev, zapisano v stališčih republiškega sveta in ocenjuje, da so stališča pomemben prispevek sindikata k uresničevanju ene izmed temeljnih nalog v preobrazbi naših družbeno-ekonomskih odnosov ter uresničevanja zakona o združenem delu v konkretni praksi.
V	nadaljevanju sledi šest načelnih pripomb k omenjenim stališčem. Prva pripomba opozaija, da bi morala biti stališča, namenjena vsem delavcem, napisana v enostavnejšem in razumljivejšem jeziku. V razpravah po osnovnih organizacijah sindikata je bilo opaziti, da delavci zaradi zahtevnosti pripravljenega gradiva marsikdaj obidejo bistvo vsebine. Od tod predlog, da bi gradivu dodali tolmačenje, v katerem bi bilo zajeto bistvo stališč, oziroma poizkus poenostavitve jezika samih stališč, s čemer bi dosegli njihovo postopnost vsem delavcem.
V	drugi načelni pripombi je ugo-*tovljeno, da stališča pravilno povzemajo in tudi nekoliko opredeljujejo določila Zakona o združenem delu, vendar pa ne dajejo dovolj konkretnih napotil za operacionalizacijo načel delitve po delu v sami praksi. Zato se zastavlja vprašanje, ali bo konkretnejši pristop za rešitev tega vprašanja vsebovan v družbenem dogovoru, o katerem je govora v stališčih.
Tretja načelna pripomba ugotavlja, da stališča ne postavljajo jasno instm-mentarija za konkretno uveljavljanje načel delitve po delu. Premalo je določena obveznost sporazumevanja TOZD v okviru DO oz. SOZD ah med organizacijami, ki so dohodkovno povezane. Premalo so tudi opredeljeni samoupravni sporazumi po dejavnostih, ker niso precizirani organi, kot metoda dela nastopajo v delitvi po delu. Zato se zastavlja vprašanje, kaj je s skupnimi komisijami ter kaj je s komisijo za presojo, ki je do sedaj opravljala kot metoda dela pomembno funkcijo? Zato sodijo, da je pomanjkljivo dodelan sistem postopka sporazumevanja na tem področju, ki je pomemben za uresničitev te naloge, v kohkor tega ne bo uredil poseben zakon.
ENAKOPRAVNE MOŽNOSTI
Četrta načelna pripomba opozaija, da v stališčih ni dovolj opredeljena enakopravna možnost pridobivanja dohodka vsem delavcem, predvsem pa
delavcem v materialni proizvodnji. Pogoje pridobivanja dohodka bi morali urejati s samoupravnim sporazumevanjem, ne pa s porastom vseh vrst materialnih stroškov, ki močno zmanjšujejo dohodek. Ker se na različnih ravneh zunaj organizacij materialne proizvodnje odloča o cenah materialov, proizvodov in storitev, prihaja že na tej ravni do neskladij v možnosti pridobivanja dohodka.
Peta pripomba terja od stališč, da bi bilo potrebno opredehti obveznost sočasnega planiranja tako v materialni proizvodnji kot v družbenih dejavnostih, ker je sicer sprejemanje plana v materialni proizvodnji otežkočeno. In končno, v šesti pripombi sodijo, da bi morali v stališčih bolj konkretizirati posamezne elemente politike dehtve sredstev za osebne dohodke na temelju strokovno izdelanih metodologij. Na področjih, kjer nimamo na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
TOZD INŽENIRINGI (DO A vtomatika) Ljubljana: V Stegnah so gradbišča spet zaživela. Inženeringi, ki gradijo nove proizvodne in poslovne prostore nezadržno rastejo in na delu so že montažerji napeljav.
v_________________________________________________________/
Vinko Hafner v Iskri
Vinko Hafner s sodelavci je v sredo, 21. marca že drugič obiskal Iskro. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je delovni obisk začel v TOZD Tovarna merilnih instrumentov v Otočah, nadaljevali in zaključili pa so ga v delovni organizaciji Iskri Elektromehaniki na Labo-rah v Kranju. S predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja omenjenih organizacij združenega dela in SOZD Iskra so se pogovarjali o poteku akcije ,.zaključni računi 1978“. Ocenili so njene dosežke in slabosti ter se dogovarjali o metodah stalnega obveščanja delavcev o gospodarskih dogajanjih v TOZD, DO in SOZD. Ko so obravnavali sindikalna stališča, so oblikovali nekaj pripomb in dopolnil k osnutku predloga sindikata o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Delovni obisk so zaključili s pogovorom o vlogi in položaju elektroindustrije v slovenskem gospodarstvu.
Med razgovorom v Tovarni merilnih instrumentov v Otočah je direktor te temeljne organizacije Jernej Vrtačnik povedal, da je obravnava zaključnega računa podobno potekala že prejšnja leta. Prvič pa so se letos z delavci pogovarjali tudi o delu v posameznih oddelkih, o izpolnjevanju planov razvoja, o inovacijah, delu režijskih služb. Več pozornosti so namenili vprašanjem investicijskega vlaganja v nove objekte, pripravam na novogradnjo. Tako je delavce tudi sama delitev sredstev pričela bolj zanimati. Izredno jih je zanimalo doseganje planov prodaje na domačem in tujem trgu ter sodelovanje med TOZD, DO in SOZD.
Delavska akcija in gospodarska širina
Morda ie akcija, ki ji pravimo za- tem. sevei
je akcija, ki ji pravimo za ključni računi, že nekoliko za nami, ali vsaj sredi svojega zamaha, kajti osnove za te razprave je dal centralni komite ZKJ že konec minulega leta s pregledom uresničenih ciljev in nalog v našem družbenem razvoju in premagovanju težav v gospodarstvu. Vendar pa je o tem pisati in govoriti vselej aktualno, tembolj, ker so tudi pozneje nekateri vodilni politični delavci — med njimi tovariš Roman Albreht - o tem zelo angažirano razpravljali, in ker smo po drugi strani pri nas, v SOZD Iskra, to akcijo politično ocenili šele v minulem tednu.
Naše, Iskrino poročilo, če bi iz tega izhajali, je bilo kljub razumljivim težnjam, da svoje delovanje gledamo z zadovoljstvom, dejansko ena najbolj tehtnih priprav v krogu našega gospodarstva na sploh. Vendar pa bi pri
I	JI
Pred kratkim je Iskro Elektromehaniko obiskala mladinska delegacija iz DO EMA T iz Kragujevca. Skupaj s predstavniki ZSM Elektromehanike so si ogledali proizvodnjo tovarne ATC na Laborah in se pogovorili o bodočem sodelovanju med mladino Iskre Elektromehanike in mladimi SOZD Crvena Zastava. V bližnji prihodnosti bo podpisan sporazum o stalnem sodelovanju med mladinskima organizacijama, predvsem na področju družbenoekonomskih odnosov in v raznih skupnih akcijah npr. akciji Najboljša 00 ZSM v združenem delu in Najboljši mladi samoupravljalec. Na sliki: Dragan Djordjevič, sekretar ZSM DO EMAT in Ljubo Maksimovič, predsednik ene od 00, med ogledom tovarne ATC.
tem, seveda, če lahko, marsikaj kritizirali ali v prihodnje popravili, saj je akcija zaključnih računov v Iskri prav tako dejanje na pobudo predsedstva CK ZKS in ZKJ, ki naj bi težilo tudi k samokritiki in obenem k povezanemu obravnavanju poslovnih rezultatov, se pravi ne le rezultatov v Iskri, ampak v širšem gospodarskem in družbenem krogu.
Naša razprava o zaključnih računih je dejansko potekala v več fazah. Od oktobra do decembra 1978 smo obdelovali 9-mesečne rezultate za leto 1978, zlasti kot podlago za sprejem ukrepov, ki bi bili potrebni za izvedbo srednjeročnega plana, v drugi fazi januarja 1979 smo ocenjevali gospodarjenje v letu 1978. V tretji, sedanji fazi pa smo sprejeli zaključne račune za minulo leto. V pripravi za to zadnjo fazo smo tudi izvedli številna interna strokovna posvetovanja in konference, med drugim o kvaliteti, inovacijah in zunanji trgovini. Verjetno tudi moramo posebej poudariti samoupravni in demokratični značaj odločanja delavcev ob sprejemanju zaključnih računov pri nas.
Kot doslej bomo tudi v prihodnje pri sprejemanju zaključnih računov v TOZD morali upoštevati nadaljnjo graditev samoupravne organiziranosti, kvaliteto proizvodov, izvozno usmerjenost, inovacije in investicijska vlaganja, osebni dohodek, kadrovsko politiko in izobraževanje.
V teku razprav se je pokazalo, da se naši delavci posebej zanimajo za fizični obseg proizvodnje, za stroške poslovanja, pogoje dela, prodajo doma in na tujih tržiščih, zaposlovanje, produktivnost, akumulacijo in investiranje, za terjatve in zalogfe. Povsem razumljivo so se v problematiko še posebej zagrizli delavci tistih TOZD, ki so bile v minulem obdobju na robu uspešnosti poslovanja, na primer Iskra Široka potrošnja, Iskra Kondenzatorji Semič, seveda predvsem s težnjo, po izboljšanju. Značilno za samoupravni način razpravljanja o zaključnih računih v Iskri je bilo tudi dejstvo, da se (Nadaljevanje na 2. strani)
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD Instrumenti so poudarili uspešno sodelovanje DPO pri vsaki akciji, ki jo je treba izpeljati v tej temeljni organizaciji. Tudi delovanje komunistov so pozitivno ocenili, to pa ni le zasluga članov ZK, temveč plod pravilnih metod poUtičnega dela v tozdu. Komunisti so se tudi v akciji „zaključni računi 1978“ dobro izkazali. Skupaj z ostalimi so poskrbeli za ustreznejše oblike obveščanja, seveda pa so naleteli tudi na pasivnost nekaterih članov v bazi, kar bodo skušali odpraviti. V nadaljevanju pogovora so se dogovorili, da bo v prihodnje treba pripraviti ustrezne obUke predhodnega obveščanja o poslovanju DO in SOZD, še preden bodo na razpolago dokončni poslovni rezultati, ki jih potrdijo delavci na zborih.
Prip ocenjevanju stališč RS ZSS so bili prisotni mnenja, da je bilo gradivo, objavljeno v Poročevalcu, za marsikoga prezahtevno, zato so v Instrumentih pripravili povzetek gradiva v razumljivejši obliki, ki so jo potem prejeli skupaj s Poročevalcem vsi sindikalni delavci. Predstavniki RS ZSS so zagotovili, da bodo v prihodnje temu posvečali več pozornosti, saj bodo le tako posamezni dokumenti imeli večji pomen in pričakovani učinek med delavci.
V drugem delu obiska je predsednik sindikalne konference Iskre Elektromehanike Anton Bozovičar ob ocenjevanju obravnave zaključnega računa povedal, da tokrat obravnave po tozdih niso bile le formalne, ob koncu razprav, ki so bile v vseh tozdih, je poslovanje obravnavala tudi sindikalna konferenca delovne organizacije. Dotaknili so se tudi obveščanja na nivoju Iskrinih delovnih organizacij in TOZD, DO Iskra Elektromehanika bi na primer že potrebovala svoj tedenski časopis ali vsaj organizirane oblike obveščanja delavcev iz biltena temeljnih organizacij. Več pozornosti tem vprašanjem bo treba nameniti ob kaki drugi priliki.
Obisk Vinka Hafnerja s sodelavci v Iskri je bil zaključen s pogovorom s predstavniki SOZD Iskra. Največ časa so namenili sodelovanju znotraj slovenske oziroma jugoslovanske elektroindustrije. Dokaj pozitivno so ocenili dosedanje povezovanje z Elektronsko industrijo Niš, zlasti na področju proizvodnje za potrebe naše armade. Manj uspešna pa so bila prizadevanja na področju medsebojnega sodelovanja in delitve posameznih proizvodnih programov med republiškimi delovnimi organizacijami npr. med Iskro in Gorenjem.
Prav na tem področju je treba iskati oblike za uspešnejše povezovanje na področju razvojnih programov. Pri tem morajo tudi komunisti imeti skupna stališča in vsa prizadevanja usmeriti v čim bolj uspešne oblike sodelovanja. Skupne napore vseh subjektivnih sil v Iskri je treba usmeriti v krepitev tesnejšega povezovanja v sestavljeni organizaciji kot tudi med delovnimi organizacijami. Skupna akcija bo potrebna tudi na področ-(Nadaljevanje na 2. strani)
DELITEV IN ZAKLJUČNI RAČUNI
1SK
(Nadaljevanje s 1. strani)
tančnih metodologij, ki so sprejemljive in strokovno dodelane, bi se morali v stališčih izogniti tudi načelnim deklaracijam, ki kasneje lahko pomenijo probleme pri njihovem uresničevanju.
Potem ko je KOS obravnaval zgoraj navedene pripombe je sklenil, da sprejema pripombe in dopolnitve k stališčem RS ZSS glede na pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. Drugi sklep ob tej točki je bil, da KOS podpira predlog, naj Iskrin Biro za inženiring pripravi predlog o enotnih merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu za celotno Iskro. Pri tem seveda mora tesno sodelovati s tozdi in delovnimi organizacijami ter ustrezno službo RS ZSS. Pri tem pa je treba pri omenjenemu osnutku pustiti dovolj maneverskega prostora tozdom in DO. Nadaljnji sklep zavezuje, da je treba omenjeni osnutek pripraviti do konca maja, nakar bi v juniju pripravili problemsko konferenco sindikata SOZD na to temo, razprava o osnutku bi trajala do septembra, nakar bi sledilo usklajevanje in decembra referendum o tem pomembnem samoupravnem sporazumu.
AKCIJA ZAKLJUČNI RAČUNI
V drugi točki dnevnega reda je KOS obravnaval poročilo o akciji za sprejem zaključnih računov v SOZD Iskra. Omejeno poročilo o tej akciji, ki je v bistvu družbeno-politična ocena same akcije in je rezime poročil o tej problematiki iz vseh naših DO, je KOS sprejel in sklenil, da ga bo prav tako predložil na Republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije.
Dokument o akciji za sprejem zaključnih računov v SOZD Iskra najprej ugotavlja, da je na pobudo predsedstva CK ZKS in RS ZSS v SOZD Iskra potekala akcija okoli sprejemanja in potrjevanja zaključnih računov v TOZD, DO in OZD, to je na vseh ravneh samoupravne organiziranosti poglobljeno in v skladu z napotili navedenih družbeno-političnih organizacij in Zakona o združenem delu. Takoj pa je treba pripomniti, da so v SOZD Iskra vsako leto, torej tudi že v preteklih letih, dali velik poudarek obravnavi zaključnih računov. Pri tem je treba pojasniti, da je akcija okoli gospodarjenja v preteklem letu in tekočem letu v SOZD Iskra že do sedaj potekala dvakrat in to prvič v mesecu decembru vsakega leta ob sprejemanju ukrepov za izvajanje srednjeročnega plana za naslednje leto. Druga akcija pa je bila seveda vedno ob sprejemanju zaključnih računov. V letošnjem letu pa je bil dan tej akciji še poseben poudarek, upoštevajoč napotila družbeno-pohtičnih organizacij. Pri tem je treba ugotoviti, da je akcija v letošnjem letu tekla bolj poglobljeno kot v minulem letu, čeprav še ne moremo biti zadovoljni. Še vedno so bili pojavi v posameznih tozd, da ni bilo poglobljene razprave, in to take razprave, ki bi dejansko izražala, da delavci gospodarijo v organizaciji združenega dela. Zlasti je bilo to ugotovljeno pri tistih tozd, kjer so zaključne račune sprejemali na zborih delovnih ljudi z velikim številom delavcev. Na takih zborih je bilo tehnično težko organizirati razpravo, ki bi bila bolj poglobljena v smislu te akcije. V večini tozd so ta problem reševali tako, da so zaključne račune predhodno obravnavali v sindikalnih skupinah.
PRVE RAZPRAVE ŽE JANUARJA
vanjem v Poreču se je v Iskri pričela akcija okrog razprave in sprejema zaključnih računov. Tako smo gospodarjenje v TOZD, DO in SOZD Iskra za leto 1978 obravnavali v treh fazah. Pred poreškim sestankom pa so bile predhodne strokovne konference, ki so obravnavale najbolj pereča vprašanja poslovanja v preteklem letu in naloge za tekoče leto. To so bile konference o kvaliteti, inovacijah in zuna-nje-trgovinska konferenca. Vse to je bila osnova za razpravo in sprejemanje zaključnih računov v vseh organizacijah združenega dela.
Teme za razpravljanje med delavci v TOZD so bili predvsem rezultati poslovanja v preteklem letu s sprejetimi srednjeročnimi planskimi obveznostmi, nadalje pa je bila tudi primerjava poslovanja TOZD med seboj v okviru DO in SOZD Iskra. Med razpravami je bilo zlasti poudarjeno: fizični obseg proizvodnje, nastajajoči stroški in ekonomičnost poslovanja, vrsta vprašanj pa je zadevala pogoje dela, izdatke za reprezentanco, prodajo na domačih in tujih tržiščih, zaposlovanje, produktivnost, akumulacijo, investiranje ter terjatve in zaloge.
BREZ DODATNIH IZPLAČIL OD
Pri tem je treba pojasniti, da glede čistega OD nobena TOZD ni sprejela sklepa o dodatnem izplačilu OD za preteklo leto, razen v eni TOZD, kjer so zelo uspešno gospodarili.
V	tistih TOZD, kjer so bili na robu uspešnega poslovanja, so bile razprave še posebej široke glede sprejemanja ukrepov za izboljšanje poslovanja. Nobena TOZD v SOZD Iskra ni imela nepokrite izgube, tako da ni problemov glede izplačevanja OD. Res pa je, da bo treba v nekaterih organizacijah, ki so na robu uspešnega poslovanja, takoj storiti ustrezne ukrepe, da ne bi prišlo do izgub v letošnjem letu. V nekaterih TOZD se delavci niso zadovoljili s prvotnimi poročili poslovodnih organov, ker so se nanašala le na posplošena pojasnila in so jih morali zato dopolniti na zahtevo delavcev s konkretnimi pokazatelji gospodarjenja ter predlogi ukrepov.
V	okviru teh razprav so TOZD v Iskri sprejele vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja. Tako bo treba še na boljši način opraviti obravnavo v teku leta ob sprejemu periodičnih obračunov. V razpravah so sprejeli tudi vrsto zahtev, naj poslovodni organi pripravijo za posamezne segmente gospodarjenja posebna poročila, in to že v prvi polovici leta pred obravnavo polletnega obračuna, ponekod pa že pred obravnavo periodičnega obračuna za prvo tromesečje. Tako so sprejeli zahteve po posebnih poroči-lih, zakaj so v posameznih tozd slabši gospodarski uspehi, nadalje glede stanja obratnih sredstev števila nadur, čakalnih ur, bolniških izostankov, itd.
VRSTA KONKRETNIH UKREPOV
Na pobudo RS ZSS je prišlo do >rvih obravnav ocene gospodaijenja v anskem letu in v naših tozd že jamarja letos. Namen teh prvih razprav e bil predvsem v tem, da se zlasti v istih organizacijah združenega dela, d so po ocenah imele slabše rezultate, ie takoj v začetku leta sprejmejo istrezni ukrepi za boljše gospodarje-ije, ker je ukrepanje po sprejemanju :aključnega računa lahko že kasno.
Tako je KOS SOZD Iskra že 30. anuarja letos na podlagi opravljene >redhodne razprave o ocenah poslovanja v preteklem letu sprejel stališča :a vse osnovne organizacije v SOZD skra, kako naj obravnavajo in spre-emajo zaključne račune v TOZD, DO n SOZD. Na podlagi tega programa in itališč je bilo v Poreču 17. in 18. 2. posvetovanje predstavnikov DPO, lamoupravnih organov in poslovodnih prganov, kjer je bila prvi dan osrednji ;ema obravnava in sprejem zaključnih računov za leto 1978 na vseh ravneh arganiziranosti v SOZD Iskra za pre-:eklo leto. S tem delovnim posveto-
SOZD zelo pomembna in da je potrebno izvesti akcije tako, da bomo dejansko omogočili delavcu, da bo odločal kot gospodar v združenem delu.
VPRAŠANJE LETOVANJA
Tretja točka dnevnega reda 2. seje KOS je bila izvajanje letovanjske dejavnosti v letu 1979 na osnovi stališč poreške problemske konference in obravnav predlogov sporazumov. Na seji so ugotovili, da konkretnih stališč za razpravo glede tega še ni, predvsem zato, ker strokovne službe še niso dodelale omenjenih izhodišč, KOS pa ne more trenutno o tem poglobljeno razpravljati in je treba urediti letovanje naših delavcev v okviru zmogljivosti, ki jih Iskra ima v celoti na razpolago ter se o tem čimprej dogovoriti. Zato so predlagali, naj koordinacijski odbor pooblasti predsedstvo, naj za letovanje v letošnjem letu v okviru letošnjih zmogljivosti da ustrezne usmeritve in predlog strokovni službi, naj ostane še v veljavi stari samoupravni sporazum, ki je že sprejet, pa čeprav je zastarel, ker osnutek novega sporazuma ne zadovoljuje interesov delavcev v Iskri. Tako so sklenili, naj do 7. aprila predsedstvo po pooblastilu KOS, da ustrezne usmeritve za letošnje letovanje^
Četrta točka je bila posvečena informacijam predsedstva KOS in nekaterim predlogom.
Tako so sklenili, da bodo v okviru akcije zlatega znaka sindikata ZSS predlagali, naj omenjeno priznanje prejme letos Jože Čebela za svoje do-
sedanje delovno prizadevanje v okviru družbeno-političnih organizacij, še posebej pa v okviru sindikata SOZD Iskra.
KOS je tudi potrdil sklep predsedstva, s katerim naj bi uredili stanje na področju dodeljevanja priznanj in državnih odlikovanj sodelavcem Iskre za njihovo prizadevanje, oziroma za njihove delovne uspehe in tudi za uspehe v okviru družbenopolitičnih dejavnosti. Tako so sklenili, naj na ravni SOZD ustanovijo komisijo za nagrade in oblikovanja in naj zato podprejo predlog DS SOZD Iskra, naj imenuje predlagano komisijo. Omenjena komisija na ravni SOZD naj bi poleg predsednika imela še člane, ki so predsedniki ustreznih komisij v delovnih organizacijah. Naloga komisije naj bi bila koordinacija in vzpodbujanje ustreznih komisij v DO, da bi predlagali kandidate za omenjene nagrade in odlikovanja. Za predsednika komisije na ravni SOZD so predlagali predsednika aktiva zveze borcev v Iskri Franceta Križnarja.
INFORMACIJE IN PREDLOGI
Ob koncu seje je predsednik KOS Janez Kern informiral navzoče najprej o problemski konferenci ZK, ki je bila 7. marca na temo programske usmeritve, oziroma investicijskega vlaganja v TOZD in poudaril, da se sindikat stalno in nenehno vključuje v omenjeno problematiko, o kateri so komunisti v Iskri sprejeli tudi ustrezne sklepe. Nadalje je člane KOS obvestil o poteku organiziranja in ustanavljanja nove Iskrine delovne organizacije namenske proizvodnje, ki ni samo interes Iskre in republike, temveč naše
širše družbene skupnosti. Omenil je. da akcija za ustanovitev omenjene DO teče že dve leti, in da so po uspešnem referendumu 27. decembra lani o izločitvi treh tozd in DO Elektrome-hanika Kranj začeli ustanavljati novo DO, ki naj bi imela sedem TOZD in za katero se bodo delavci odločili na referendumu 30. t. m. Prvi teden aprila so bile organizirane nove osnovne organizacije v novih tozdih. Tri orga- | nizacije sindikata pa bodo prenehale delovati. Sindikat se je aktivno vključil in deloval v vseh omenjenih delovnih sredinah in tako prispeval pomemben delež k ustanavljanju in oblikovanju nove delovne organizacije.
Predsednik Janez Kern je nadalje obvestil KOS o obisku predsednika RS ZSS Vinka Hafnerja v Iskri. To je bil že njegov drugi obisk v letošnjem letu in je obiskal s svojimi sodelavci, I tiste naše organizacije združenega dela kot januarja. Tudi drugi obisk je potekal po določeno opredeljenih temah, to je o oceni akcije zaključni računi in pripombah k stališčem republiškega sindikata glede problematike dohodkovnih odnosov. Dogovorili so se, da bodo skupaj z republiškim sindikatom poglobljeno obravnavali področje delitve in da se bodo podobni sestanki nadaljevali jeseni letos.
Glede poreškega delovnega sestanka je bilo ugotovljeno, da je dal pozitivne rezultate in da je s podobno prakso potrebno nadaljevati tudi v prihodnje.
Ob koncu so poslušali še informacijo o ustanovitvi nove delovne organizacije Iskra Inženiring za organizacijo in informatiko.
D. Ž. in MAK
Tl
Vi
Delavska akcija in gospodarska širina
Sprejeli pa so tudi že vrsto konkretnih ukrepov. Tako je treba:
—	omejiti zaposlovanje na predvideno stopnjo rasti po sprejetem planu ter dati poseben poudarek kvalifikacijski strukturi,
—	sprejeti čimprej samoupravni sporazum o kvaliteti v SOZD Iskra ter se po njem ravnati,
—	celotna aktivnost mora dati poseben poudarek izvoznim nalogam ter omejitvi uvoza tistega materiala, katerega je možno dobiti doma,
—	razčiščevanje programa nekaterih TOZD in DO ter posodobiti proizvodnjo in asortiman,
—	zmanjšati koeficiente obračanja sredstev,
—	izvesti naloge po samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra, ki so ostale odrte, npr.: organizacija interne banke, namenske proizvodnje, DO Inženiring in informatika,
—	reorganizacij posameznih služb v okviru TOZD in DO, vzpostavitev dohodkovnih odnosov v TOZD v okviru DO, ki so dohodkovno povezane,
—	določena poenotenja v SOZD Iskra na področju delitve po delu;
Treba je še pojasniti, da je v okviru
sindikata SOZD Iskra irt poslovodnih organov v zvezi z delitvijo po delu sprejet poseben sklep, naj takoj začno pripravljati ustrezen samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev za OD v SOZD Iskra.
(Nadaljevanje s 1. strani) ponekod delavci niso zadovoljili s prvim poročilom, poslovodnih organov, zaradi česar so morali kasneje ta poročila znova obdelati in dopolniti s konkretnimi podatki. O vprašanju razumljivosti takih poročil smo govorili že nekajkrat in tudi tokrat so delavci sami včasih zahtevali poročanje v razumljivem, to je vsem jasnem jeziku.
V okviru razprav v naših tozd so sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja. Med drugim so tudi razpravljali o tem, daje potrebno omejiti zaposlovanje, na predvideno stopnjo rasti in posebej upoštevati kvalifikacije delavcev. Dalje so padli predlogi o čimprejšnjem samoupravnem sporazumu o kvaliteti v SOZD Iskra, o tem, da je treba dati poseben poudarek izvoznim nalogam, da je treba razčistiti program nekaterih tozd in DO ter posodobiti proizvodnjo in asortiman, da je treba zmanjšati koeficient obračanja sredstev ter izvesti naloge po samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra na področju, kot je na primer organizacija interne banke, namenske proizvodnje, delovne organizacije za inženiring in informatiko, oziroma sploh reorganizacijo posameznih služb in doseči sistem poenotenja v SOZD Iskra na področju delitve po delu.
Sploh je bilo zelo koristno to, da smo že zdaj sprejeli tudi sklep o izdelavi ustreznega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev za OD v SOZD Iskra.
Smiselno je bilo torej v razpravi o zaključnih računih v Iskri načeto vse, kar je treba izvesti v prihodnje, zaradi česar je bila obravnava zaključnih računov v Iskri zelo pomembna. Seveda pa je treba te zamisli še v celoti izpeljati, tako da bo poslej delavec res odločal kot gospodar v T0ZD,T)0 in SOZD.
Pobuda ZKJ in ZKS je torej tudi v Iskri padla na plodna tla. Vnesla je svežine, akcijsko zavzetost in neprimerno večjo mero gospodarske poslovne širine in čuta odgovornosti. Seveda pa je bil to tudi trenutek, ki terja od nas vseh, da pogledamo, kaj našo skupno organizirano dejavnost še slabi in kje imamo še neizkoriščene
tralnih komitejev v svojem delovnem in družbenem okolju, se pravi, da znova zavrtijo ploščo.
Vsem tem slabostim se je možno ogniti samo z dobro pripravo in dobro organizirano razpravo ob zaključnih računih.
Jedro stvari je v oblikovanju in sprejemanju poslovnih odločitev, ki je zahtevno družbeno-ekonomsko opravilo. Tu se v praksi lomi preobrazbena usmeritev s samozadovoljno konservativnostjo, ustvarjalnost z delovno neinventivnostjo, družbeno-ekonom-ska prodornost z administrativno ter u ravnil o vsko distributersko logiko, logika družbenega dohodka, podjetniško in lokalistično skupinsko lastninsko logiko, samoupravno demokra-
tično odločanje na podlagi interesov in prevzetih obveznosti ter odgovornosti z monopolom odtujene uprav-Ijalske moči in nedemokratičnim vsiljevanjem vnaprejšnjih odločitev in podobno.
V obči indu Panc spek cev Dani moč indu indu njen na t
%
druž
iskri
tolil
dela
nih
celic
ekoi
življ
2
POgl ci v Prot Priz Jih stav upr: 23. To; Avt >
to;
so;
nik
bela
noe
Upri
akti
ca,
niz:
Prei
Duš
glas
To;
Gre torej za to, da se ob samoupravnem in demokratičnem sprejemanju poslovnih odločitev uveljavljajo tudi vrednote dobrega delavca, da se zmanjšajo nepotrebni administrativni stroški, da se otresemo potrošniške
c-friTi	c Vrat Vo Ha \r cirrtiom Ho1rtx/nPfT1
i:
mef
osta
no
neg;
dog
sirosKi, aa se otresemo potrošniške stihije, skratka, da v svojem delovnem okolju natočimo res čistega vina, kajti sprejemanje poslovnih rezultatov je še kako neločljiva sestavina samoupravljanja.
Mara Ovsenik
Predsednik ZSS Vinko Hafner
v Iskri
(Nadaljevanje s 1. strani) ju planiranja, obveščanja o poslovanju in vprašanjih delitve po delu. V slednje se bo aktivno vključil tudi RS ZSS, kar nam bo v veliko pomoč. ,
Velja omeniti, da sestavljena organizacija Iskra ni bila še nikoli tako kompaktno organizirana kot je danes. V celotni Iskri je prevladalo spoznanje, • da je moč zagotoviti socialno varnost delavca le, če bomo šli v korak s svetom. Še naprej se bomo morali povezovati, predvsem na področju znanosti in skupnih razvojnih nalog kot tudi z vlaganji v skupne programe. V tem je tudi svetlejša prihodnost vsakega Iskraša.
Naši cilji in programi so jasni. Imamo še nekatere bolj ali manj
pereče probleme oz. nerešena vprašanja glede delitve dela med TOZD, DO in SOZD. Dosedanji razvoj Iskre j kaže na to, da bo v prihodnosti treba organizirati več delovnih organizacij, ki naj bi bile programsko optimalno zaokrožene enote. V Elektromehaniki Kranj npr. posamezni tozdi postajajo preveliki, v največjem je preko 1.600 delavcev. Iz velikih tozdov bomo naj- | brž oblikovali več manjših in s tern j prekinili težnje po tako imenovanih | mini podjetjih.
Odraz naših spoznanj in prizade- j vanj so tudi naši načrti na področju ; vlaganj v nove proizvodne kapacitete, žal pa družba ne pokaže dovolj velike; ga interesa za proizvodne programe, Id so „pisani na kožo" prav naši republiki, oz. našemu gospodarstvu.
H

i
Pod
U
in
Alojz Boc
Por
stre
zuji
vsel
kap
Uspešno sodelovanje Iskre in PTT Banja Luka
rezerve.
V zaključku poročila je rečeno, da je bila ustrezna obravnava zaključnih računov po posameznih tozd, DO in
Kot je poudaril tudi tovariš Roman Albreht, je ena teh slabosti, da si posamezne organizacije, vodstva in organi še niso prav razvili družbenega posluha, da bi znali dobro presoditi, kaj je v danih pogojih in v danem trenutku ključni člen v verigi številnih družbenih nalog. Druga poglavitna slabost pa je v tem, da ponekod posamezne organizacije in vodstva skrčijo svoje družbeno delovanje na besedičenje in posredovanje ocen in stališč politično izvršnih organov obeh cen-
Iskra Elektromehanika Kranj je v petek podpisala pogodbo o razširitvi central v Banja Luki — Z izpolnitvijo pogodbe bo Banja Luka spomladi 1981. leta dobila 1580 medkrajevnih priključkov na TATC in 15.000 lokalnih priključkov - Vrednost dogovorjenih del znaša 133 milijonov din
Lul
tele
cen
nih
lok
tro:
kat
din
19!
V Banja Luki je kranjska Iskra že zgradila avtomatske telefonske centrale sistema Metaconta; 10 C s kapaciteto 10.000 lokalnih telefonskih priključkov in okrog 2.500 medkrajevnih telefonskih priključkov na tranzitni centrali. Z delovanjem Iskrinih central so v Banja Luki zelo zadovoljni, saj so imeli pred tem v Bosanski Krajini veliko težav v telefonskem prometu. Odkar je v promet vključena nova tranzitna centrala, so se prihodki od
prometa skoraj podvojili. S tem so ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj PTT omrežja do leta 1985.
Analize, opravljene v Banja Luki, so pokazale, da je potrebno razširiti tranzitno telefonsko centralo in omogočiti vključitev večjega števila telefonskih naročnikov na lokalni centrali. DO za PTT promet Banja Luka je upoštevala dosedanje uspešno sodelovanje z Iskro in je tudi drugi del (Nadaljevanje na 3. strani)
prc
om
pol
in
TA
me
ža<
Kr
vla
me
>»T
ko
CD]
S13
ISKRA - AVTOMATIKA
TOZD ELA IN NAPAJALNE NAPRAVE VČERAJ, DANES, JUTRI
V	novomeški in ostalih dolenjskih pbčinah je bila do nedavnega elektroindustrija nekje na robu gospodarskih Panog in se ni obravnavala kot perspektivna, saj je bilo nad 50 % delavcev zaposlenih v tekstilni industriji.
Danes ta procent upada, saj so že piočno prisotne tako avtomobilska industrija, strojegradnja in elektroindustrija. Slednja je v skladu s srednjeročnim razvojem Slovenije začrtana kot prioritetna panoga. V ekspanziji, ki naj bi jutri združevala in dala družbeno težo tej regiji je cca 2000 iskrinih delavcev, Id predstavljajo toliko milijard brutto produkta. Ti delavci združujejo svoje delo v temelj-nih organizacijah, ki so osnovne celice, vpete v vse tokove družbenoekonomskega in družbenopohtičnega življenja na teritoriji, kjer so locirane.
Z namenom, da v neposrednem Pogovoru ugotovijo, kako živijo delavci v temeljnih organizacijah, kakšni Problemi jih pestijo in kako s svojimi Prizadevanji dosegajo rezultate, ki so jih v svojih planih zapisali, so predstavniki družbenopolitičnih in samo-upravnih organov SOZD Iskra v petek,
23. t.m. obiskali dva novomeška TOZD delovne organizacije Iskra-Avtomatika.
V	TOZD Napajalne naprave in TOZD ELA so se razgovora s strani SOZD udeležili: Janez Kern, predsednik KOOS SOZD ISKRA, Jože Čebela, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja, Franc Križnar, predsednik aktiva ZB SOZD ISKRA, Miloš Pavlica, sekretar družbenopolitičnih organizacij SOZD ISKRA, Avguštin Ciuha.
Predsednik KS ZSM SOZD ISKRA,
Dušan Železnov, odgovorni urednik glasila ISKRA.
tozd napajalne naprave
izhaja iz kranjske družine Elektro-niehanike in seje koncem 1974. leta z ostalimi TOZD združila v novo delovno organizacijo Avtomatika. Od njenega začetka 1962. leta, ko se je v dogovoru z novomeško občinsko
Med razgovori v TOZD Napajalne naprave.
skupščino sem preselil obrat montaže pa do danes, se njena programska vsebina v bistvu ni menjala. Prilagajala se je s svojim razvojem le na razvoj tehnike in tehnologe kot take. Danes zajema obeležje njene proizvodnje profesionalna, delno profesionalna tehnika in širokopotrošni izdelki. Njena usmeritev temelji na profesionalizaciji izdelkov napajalnih naprav, ki se kot enote in podsistemi vključujejo v širše sisteme in predstavljajo področje telekomunikacij, računalništva, energetike in avtomatizacije v prometu in drugje. Če bo hotela TOZD v nadaljnjem tako srednjeročnem kot dolgoročnem obdobju še naprej slediti potrebam trga, bo morala slediti celotni inovacijski in reprodukcijski verigi od razvoja preko ustreznih konstrukcijsko tehnoloških in produkcijskih posegov do plasmajskih ukrepov. Za preteklo obdobje ugotavljajo, da je bila razvojna pot dobro zastavljena, medtem ko je bila nekoliko slabša tehnologija oz. proizvodne možnosti. Analiza tržnih potreb, ki so jo v TOZD Napajalne naprave naredili do 1982. oz. 1985. leta, je pokazala, da so potrebe trga po omenjeni tehniki velike. Pri tem pa nastaja vprašanje,
kako tem potrebam zadostiti in kje poiskati vire, da bi še povečali tako kot po obsegu kot kvaliteti že danes dober proizvodni nivo. Eden od pogojev je pridobitev novega proizvodnega prostora. Investicijska informacija, ki so jo izdelali lansko leto (torej v sredini tega srednjeročnega plana) je pokazala, da bi se morali prostorsko povečati do 1985. leta od današnjih 4500 m2 na cca 12.000 kvadratnih površin. Pri tem pa se pojavlja vprašanje prostorske razporeditve, ki je v Novem mestu glede na razpoložljiv industrijski rezervat precej vprašljiva. Trenutno vidijo edino možnost v priključitvi k lokaciji, ki jo ima TOZD ELA, s čemer bi pridobili cca 45.000 m2. Groba ocena investicijskih naložb danes predstavlja cca 40.000 milijard starih din, kar z drugimi besedami pomeni, da bo za realizacijo potrebno pristopiti k združevanju sredstev.
Ko so srednjeročno načrtovali, so v TOZD Napajalne naprave predvideli tudi potrebo po kadrih, delovne priprave in ustrezno tehnologijo. Vsi pokazatelji so jih usmerili k intenziviranju proizvodnje (da poiščejo ustrez-

isF x- •S:>« ,
jj" Podpis pogodbe med PTT Banja Luka in Iskro.
Uspešno sodelovanje Iskre in PTT Banja Luka
(Nadaljevanje z 2. strani) Pomembnega posla zaupala našim strokovnjakom, ki jih pogodba obve-2uje za dobavo opreme in izvajanje Vseh del pri razširitvi obstoječih
kapacitet.
Z realizacijo te pogodbe bo Banja Luka dobila 1580 novih medkrajevnih telefonskih priključkov na tranzitni centrali in možnost vključitve dodatkih 15.000 telefonskih naročnikov na l°kalni telefonski centrali. Iskra Elek-hotnehanika naj bi dogovorjena dela, katerih vrednost znaša 133 milijonov Omarjev, zaključila do konca marca 1.
Jovo Bošnjak, direktor DO za PTT Promet Banja Luka je ob podpisu omenjene pogodbe o razširitvi central Pohvalil dosedanje sodelovanje z Iskro ju poudaril, da je bil z izgradnjo TATC v Banja Luki napravljen ogro-utpn napredek na področju moderni-žjtcije telefonskega omrežja Bosanske Krajine. „To_je sad našega skupnega., vlaganja v posodabljanje PTT prometa," je nadaljeval direktor Bošnjak. »Tudi v PTT imamo sposobne stro1 kovnjake, ki uspešno delajo na Meta-conti, zato smo se odločili za razši-
ritev obstoječih kapacitet, ki nas bo zadovoljila do leta 1983. Iskra ima vse pogoje, da dokonča dogovorjena dela. Roki so sicer kratki za obe strani, vendar se bomo oboji potrudili, da bo razširitev izvedena v planiranih rokih. Kasneje bodo, tako kažejo potrebe gospodarstva in družbe, dodatne razširitve še potrebne."
Predsednik KPO Elektromehanike Aleksander Mihev se je predstavnikom PTT Banja Luka zahvalil za zaupanje za ta pomemben posel, ki je nadaljevanje prve pogodbe. Navedel je nekaj podatkov, ki pričajo o razširjenosti sistema Metaconte pri nas in v svetu, ter nakazal usmeritev Iskre na področju elektronske telefonije v prihodnjih letih. Omenil je tudi predvidena investicijska vlaganja, s katerimi bomo povečali tudi kapacitete na področju telefonije, s čimer bomo lahko izpolnjevali dogovorjene obveznosti še bolje, zlasti glede rokov. Sodelovanje med kranjsko Iskro in DO za PTT promet Banja Luka postaja tako tradicionalno in se razvija v korist PTT, Iskre in naše družbe v celoti," je zaključil A. Mihev.
Alojz Boc
Ogled proizvodnje v TOZD ELA.
nost v okviru tehnologije odnosno z nabavo ustreznih delovnih priprav), kar v prenesenem izračunu pomeni, da bodo pri tri do štirikrat povečani proizvodnji potrebovali le nekaj nad 10 % več zaposlenih. Kar pa zadeva programsko usmeritev se do leta 1980 bistveno ne bo spremenila. Dejavnost bo še naprej usmerjena v izdelke za pokrivanje potreb iz že omenjenega področja.
UVOZ—IZVOZ
Dosežki v razmerju uvoz-izvoz niso slabi, saj dobro tretjino repromateriala (surovine, komponente) pokrivajo z izvozom. Pretežno se realizira izvoz v okviru plasiranja telefonije, delno pa ga realizirajo z izvozom širokopotroš-niškega materiala (to so polnilci baterij, pobiji, delno usmerniki). Iz tega stališča je tudi ta del proizvodnega programa še zanimiv. Čeprav dosežki niso slabi, jih ne moremo vzeti kot zadovoljive in bo potrebno še veliko truda, da se bo stanje izboljšalo.
VSE VEČJI POUDAREK IZOBRAŽEVANJU
Določena spoznanja našega družbenoekonomskega sistema morajo postati spoznanja vsakega posameznika, če se hočemo na ustrezen način vključevati v dogajanja — gospodariti s sredstvi. To je bilo vodilo družbenopolitičnih in samoupravnih struktur, ki so v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami pripravili krajši izobraževalni ciklus v TOZD. Vsebina programa je zajemala pridobivanje in dehtev dohodka, namenjen pa je bil vsem družbenopolitičnim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Vsled tega so bile tudi razprave o zaključnem računu, iz katerih so delavci razbrali rezultate dela preteklega leta, bogate. Delavci so se živo zanimali za posamezna področja gospodarjenja, se aktivno vključevali v razprave in prispevali svoj delež k zaključkom. Obenem so sklenili, da bo potrebno pomanjkljivosti s skupnimi močmi odpraviti in jih v konkretni obhki predlogov predložiti ustreznim službam. Zavedajo se, da spremljanje in obravnavanje rezultatov gospodarjenja ni enkraten proces in da ga je potrebno v skladu s
stališči repubUškega sveta ZS Slovenije izvajati skozi vse leto.
V	začetku meseca aprila se bodo udeležili izobraževalnega seminarja za družbenopolitične delavce, ki ga organizira kadrovska služba delovne organizacije.
TOZD ELA
trenutno zaposljuje 317 delavcev, ima 3 obrate in 3 skladiščne prostore na treh različnih lokacijah. V prizadevanjih za gmotni položaj delavcev, je TOZD na osnovi programa vsled izgub, ki jih je imela v letu 1975 in 1976 izdelala sanacijski program ukrepov takratnega stanja ter kratkoročno in dolgoročno sanacijo. Danes lahko rečemo, da so prebrodili krizo, sanirali trenutno ne pa dolgoročno stanje in delovnih pogojev.
Po programski usmeritvi ima ELA naslednje predstavnike blagovnih skupin:
—	elektrokonfekcija (je tržno trenutno še zanimiva v svojih specializacijah),
—	spajkala,
—	spojni elementi.
Novi program pa zajemajo:
—	vtični paneli in
—	šipkotočni konektorji.
Njena nadaljnja programska usmeritev temelji na tehnoioško-tehnični obogatitvi programa spojnih elementov in spajkal, ki naj bi se v perspektivi prenesel v tisto branžo znotraj Iskre, ki proizvaja sredstva za delo. Na elektrokonfekciji, ki jo bodo zaradi manjše akumulativnosti specializirali v ožičenje za telefonijo in avtomobilsko ožičenje in na popolnoma novih programih vtičnih panelov 902 in šibko-točnih konektorjev F. To je grob prikaz programa, ki so ga v TOZD ELA izdelali na osnovi programa sanacijskih ukrepov in ga v skladu s tem predali ustreznim institucijam v obravnavo. Le-te so dale temu ekonomskemu izračunu, ki daje TOZD kot takemu dolgoročno programsko rešitev in vse večje vključevanje v program delovne organizacije, SOZD in srednjeročnega razvoja elektroindustrije Slovenije pozitivno mnenje. Sama investicija predstavlja štirinajst milijard osemsto tisoč vloženih sredstev, finančna konstrukcija teh investicij pa predstavlja: 30 % vrednosti so združena sredstva znotraj SOZD, 30 % je bančnih sredstev, ostalo pa so lastna sredstva, krediti. V konstrukcijo je vnešenih še milijarda devetsto tisoč iz repubhške rezerve, od koder pa so dobili odklonilno mnenje. To pomeni, da bo potrebno ta sredstva, ki znašajo cca pet milijard dodatno združevati znotraj oz. izven SOZD-a. Glede na to, da je programska usmeritev jasna, da z ozirom na restrikcije investiranja v Slovenskem prostoru rokovno kasni-jo z začetkom akcij, se delno podira kompleksen sistem finančnih planov, ki je narejen do leta 1982. Pri tem ne moremo spregledati, da so v prizadevanjih za boljši materialni položaj in delovne pogoje v TOZD ELA več ali manj prepuščeni sami sebi. Njihovo enotno mnenje je, da bi bilo potrebno več strokovno združenega dela, ne pa posameznih akcij prizadevnih posameznikov pri predstavitvi perspektivnih ciljev celotne Iskre, ki je prisotna v novomeški regiji.
7 LET ZA PRIDOBITEV NOVE LOKACIJE
V	SOZD Iskra je malo TOZD-ov, ki bi bili nrostorsko tako razdrobljeni in kjer bi delavci delali v tako slabih dc.ovnih pogojih kot je to v tozd ELA. Zato je razumljivo, da so v vsakodnevnem prizadevanju, da pokrijejo vse lastne stroške in vzdržijo tržni pritisk morali poiskati oz. vzeti v zakup vse razpoložljive prostore. Tako so poleg obrata in skladišča v Grabnu, skladišča v Draškovski vasi in Prečni prišli tudi do obrata na Bizeljskem.
Omenjeni obrat ni novogradnja pač pa najemni prostor občine Brežice, v katerega so prenesli pogodbeno — rokovno vezano delo, katerega niso mogli opraviti na Ragovski, kjer ima tozd svoj sedež.
Nova lokacija — CIKAVA — Novo mesto, ki zajema od skupno 74.000 m2 ca 32.000 m2, predstavlja edino rešitev za vse delavce tozd ELA, ki danes delajo v praktično nemogočih delovnih pogojih. To potrjuje tudi analiza, (službe varstva pri delu) ki je
Del proizvodnje v TOZD Napajalne naprave.
dal oceno tako za skladišča kot za proizvodne prostore — popolnoma neprimerne.
GOSPODARJENJE
Stanje, ki je bilo v času sanacije nevzdržno, so v tozd ELA uspeli popraviti, kar je razvidno iz primerjanja nekaterih kazalcev gospodarjenja s predlanskim in lanskim letom. Lanskoletni celotni prihodek je znašal dvanajst milijard stopetintrideset tisoč (preseg za 13 %, materialni stroški so bili nekje na višini planiranih, amortizacija je bila nekoliko višja od planirane. Obenem pa se v ELI dobro zavedajo, da bodo s sredstvi in delovnimi pogoji, ki jih imajo na razpolago težko iztržili kaj več in da bodo morali hitreje prečiščevati obstoječi program, če bodo hoteli slediti srednjeročnim ciljem Avtomatike.
Razveseljivi so podatki iz prvih mesecev letošnjega leta, ki nakazujejo, da bodo prvi kvartal letošnjega leta v celotnem prihodku presegli za ca 15%.
DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST
Če smo v prvem delu govorili o težavah, lahko tokrat izrečemo pohvalo za družbenopohtično delovanje v tozdu. V TOZD ELA se vse preveč dobro zavedajo, kako pomembno je vsklajeno delovanje družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter prenašanje informacij in odločitev v bazo in nazaj. Zavedajo se, da so delavci neposredni nosilci odločanja in od tod izhaja tudi enotno delovanje tako zveze komunistov, zveze sindikatov mladine. To se kaže tudi v akcijah, ki jih v obliki predlogov in rešitev prenašajo na samoupravne organe, konkretno na delavski svet. V tem smislu je potekala tudi akcija razprav o zaključnih računih, o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Dejstvo je, da nosi v tozd Ela obstoječi program vso težo njenega nadaljnjega razvoja, zato so se tudi opredelili za konkretne zadolžitve v skladu z zaključki javnih razprav.
Kratek stik pa je čutiti v delegatskem delovanju Iskrinih tozdov navzven. Vse premalo je povezanega — skupnega nastopa naših delegatov v (Nadaljevanje na 4. strani)
Peter Virnik.
je odpadlo od skupnega izvoza okoli 350 tisoč dolarjev.
Od Iskrinih kolektivih je daleč največji izvoznik v ČSSR tovarna televizorjev v Pržanu sledijo pa ji Elektromotorji iz Železnikov, SVN in Stegne, Merilni instrumenti z Otoč, Kondenzatorji iz Semiča, ERO iz Kranja in drugi.
Ob tem spodbudnem podatku, da se je izvoz iz ČSSR povečal lani kar za milijon dolarjev, pa velja opozoriti tudi na številne probleme, ki zmanjšujejo našo poslovno uspešnost v tej deželi. Eden najhujših je vsekakor ta, da se morajo delavci predstavništva
Iskra na Češkoslovaškem
Dve stvari sta mi ostali najbolj v spominu po nedavnem obisku v našem predstavništvu v Pragi — specifična in toga planska usmeritev češkoslovaškega gospodarstva ter že tradicionalna naklonjenost Čehov in Slovakov do Jugoslavije. Prav to prijateljstvo daje jugoslovanskim firmam veliko prednost pred drugimi pri sklepanju poslovnih aranžmajev. Dejansko si ni moč zamisliti, da Češkoslovaški partner ne bi bil zainteresiran, in to že v osnovi, za kakršno koli sodelovanje z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami. Posebno, če ima firma tak renome, kot ga ima Iskra v tej državi.
Osnovna dejavnost Iskrinega predstavništva v Pragi je zastopanje poslovnih interesov, ki jih imajo naše proizvodne delovne organizacije na Češkoslovaškem, zlasti v okviru dolgoročnih proizvodnih kooperacij in poslovnih aranžmajev. Seveda je ena od nalog predstavništva tudi pridobivanje novih, predvsem prodajnih aranžmajev.
V našem predstavništvu je zaposlenih t skupno 6 ljudi, vodi pa ga Peter Virnik. Trenutno imamo prostore precej daleč od središča Prage, zaradi te odmaknjenosti pa je Iskra Commerce že kupila nove prostore v strogem poslovnem središču mesta in se bodo vanje že preselili enkrat te dni.
Strogo plansko gospodarstvo v ČSSR je dokajšnja neznanka tudi za zahodnega gospodarstvenika, kaj šele za novinarja, zato me je moral direktor predstavništva Peter Virnik Najprej vzeti na krajši „izobraževalni tečaj."
Celotno Češkoslovaško gospodarstvo je vodeno prek ustreznih ministerstev. Osnove plana so podane v planih petletk, zelo podrobno pa so izdelani tudi gospodarski načrti posameznih tovarn. Vse je planirano
—	od proizvodnje do prodaje, od nabave in zagotovitve sredstev za proizvodnje, do izvoza in uvoza.
Odstopanja od teh načrtov so sila redka, pogosto pa takšno striktno spoštovanje plana pelje tudi v absurd.
Eden takšnih je na primer ta, da na Češkoslovaškem ni moč kupiti barvnih televizorjev, ker jih v sedanji petletki niso načrtovali.
Češkoslovaško gospodarstvo kljub določenim slabostim še vedno slabi po svoji izredni razvitosti in vsestranosti
—	kakovosti češkoslovaških izdelkov je bila pred drugo svetovno vojno tradicionalna in se tudi doslej ni dosti pokvarila, značilno zanjo pa je tudi to, da izdeluje vse, lahko bi rekli, od šivanke do lokomotive. In prav ta široka razvitost omogoča Iskri sodelovanje s češkoslovaškimi partnerji domala na vseh področjih.
Ena od preprek, ki onemogoča še naš večji prodor na tržišče te vzhodnoevropske dežele je pogojena z vezavo izvoza z uvozom — z izravnavo meddržavne plačilne bilance v kli-ringm Kljub tej vezavi je Iskrin izvoz na Češkoslovaško nekako dvakrat večji od uvoza, saj pač ponujamo blago, ki bi ga morali sicer Čehi in Slovaki kupovati na zahodu v trdi valuti. Gotovo pa bosta Jugoslavija in ČSSR že v bližnji prihodnosti prišli na plačevanje v konvertibilni valuti, to pa bo slej ali prej prineslo s seboj tudi določene spremembe in olajšave ter obveznosti.
Za boljše razumevanje naših, Iskrinih poslovnih odnosov s Češkoslovaškimi parnetji je treba omeniti še to, da je tamkajšnja proizvodna sfera organizirana po sistemu generalni direkciji, ki usmerjajo poslovno politiko firm (podnikov) in tovarn (zavodov), ki sodijo v posamezno generalno direkcijo. Le-ta je za svoje delo odgovorna ustreznemu ministrstvu, vsak generalni direktor takšne direkcije pa ima v bistvu status pomočnika ministra.
Verjetno bi se morali Iskraši tega bolj zavedati ter na poslovne pogovore pošiljati tehnike oz. ekonomiste njihovega položaja.
Ena od značilnosti je tudi ta, da Iskra na primer, ne more neposredno kontaktirati z njihovo proizvodno organizacijo, pa naj bo to katerakoli, pač pa potekajo ti pogovori z ustreznimi zunanjetrgovinskimi firmami—
Kovom, Merkurio, Motokovom in drugimi. To pa seveda ne pomeni, da zaradi tega nimamo neposrednih stalnih stikov s proizvodnimi firmami, hkrati pa je treba imeti tudi stalne stike z že omenjenimi generalnimi direkcijami.
Iskra Commerce je v ČSSR izvozila lani za skoraj 4,5 milijona dolarjev, kar je v primerjavi s planom za skoraj milijon dolarjev več. O tem velja takoj zapisati, da je Iskra na Češkoslovaškem zastopnik še za tri druge slovenske delovne organizacije — ETA Cerkno, Metalfleks Tolmin in Elrad Gornja Radgona. Na te tri organizacije
V	zvezi s poslovno nedisciplino je direktor Peter Virnik poudaril tole: „Saj ima človek veselje do dela, saj čuti veliko pripadnost Iskri, toda raztrgati se ne more, pa čeprav dela resnično od zore do mraka. Toda kar je preveč je le preveč - nekateri v Iskri bi morali zapustiti svoje stolčke, kajti tako se ne da delati."
Upam, da te besede ne bodo zvenele kot golo kritiziranje, saj je njihova želja gotovo le v tem, da Iskra, pa ne celotna, saj nekateri kolektivi izredno solidno poslujejo v ČSSR, prekine s takšnim načinom dela in se poslovno disciplinira. Za to ima vse možnosti že v tem letu, ko naše predstavništvo v Pragi načrtuje za več kot 5,5 milijona dolarjev izvoza Iskrinih izdelkov in za dober milijon dolarjev izdelkov Metalfleksa, ETE in Žičnice. Daleč največji delež bo tudi v tem letu odpadel na kooperacijo med TESLO in našim Pržanom. Veljavnost te pogodbe bo potekla letos, gotovo pa jo bomo podaljšah in kakovostno izboljšali v smislu povečanja menjave in specializacije predvsem na področju TV sprejemnikov. Po tem predlogu, ki je sprejemljiv z obeh strani, bi Tesla proizvajala črno-belo TV, Iskra bi delala šasije za barvne TV, TESLA pa slikovne cevi in specifične dele za Secam sistem, TV igre za zvočnike.
Na drugo mesto naj po višini menjave uvrstimo obstoječo kooperacijo na področju proizvodnje sesalcev med Pragounionom in Elektromotorji iz Železnikov. Po načrtih, naj bi to sodelovanje razširili tudi na področje malih gospodinjskih aparatov in aparatov za nego. Med vezane posle naj uvrstimo še kooperacijo, ki jo ima Tolminska Iskra z Jiskro Tabor, poslovno sodelovanje na področju merilne tehnike, električnega ročnega orodja ter optike in mirofilemske tehnike.
V	programu dejavnosti na področju nevezanih poslov, naj na prvo mesto uvrstimo telefonijo. V ČSSR bodo v prihodnji petletki vložili precejšnja sredstva v posodobitev telekomunikacijskega sistema, zato obstajajo precejšnje možnosti za neposredno prodajo tako javnih kot tudi zasebnih telefonskih central. Že lani smo ponudili veliko tranzitno centralo vrste METACONTA 10 C za pošto v Bratislavi, možnosti pa imamo za nadaljnje 4 manjše telefonske centrale. Če bomo uspeli, bomo pogodbo za centralo v Bratislavi podpisali še letos.
Prihodnja petletka predvideva v ČSSR tudi posodobitev železniškega telekomunikacijskega omrežja. Tudi za ta projekt je Iskra Commerce že dala dve okvirni ponudbi. Med nevezane izvozne posle za letos naj uvrstimo
Eva Zurkova.
vseskozi srečevati s problemom zakasnelih dobav, ter reševati resnično mučne situacije v odnosih med Iskro in češkoslovaškimi kupci. Seveda se 'odi tudi to, da naši partnerji v 'SSR kdaj pa kdaj ne dobavijo blaga v dogovorjenem roku, vendar je takšnih primerov neprimerno manj kot pa Iskrinih zamud.
Neresnost ene tovarne lahko še kako onemogoči posle drugim Iskrinim tovarnam, ki so sicer soliden dobavitelj. Na kratko samo primer, zaradi nesolidnosti TOZD TE LA ima Iskra iz Semiča precejšnje preglavice gri prodaji svojih kondenzatorjev v CSSR.
Ali obratno: solidnost ene tovarne odpira vrata tudi drugim. Vsakdo, ki nastopa v tujini — vsak Iskraš, vsak oddelek, vsaka tovarna bi se morala zavedati, da ne predstavlja le sebe in svoje proizvodnje, ampak celotno Slovenijo, Jugoslavijo.
In pri vsej tej naši poslovni nedisciplini (je mar treba spregovoriti tudi o ..tradicionalni" spremenljivi kakovosti), so češkoslovaški uvozniki zelo rigorozni in jim ni „težko“ obračunati penalov, ki so navedeni v vsaki njihovi ‘uvozni pogodbi.
JarosLv Blažek.
še prodajo programatorjev in razdelilnih omar, polyesterskih in kompenzacijskih kondenzatorjev, programatorjev itd.
Ob naštevanju naših možnosti v nadaljnjih kooperacijah s Češkoslovaškimi partnerji in pa v direktnem izvozu, je treba ponovno opozoriti na strogo plansko gospodarstvo v tej deželi. Nikakor ne smemo namreč pozabiti, da se v ČSSR že zdaj pri-
ISKRA

Številka 14 — 31. marec 1979 Vladimir Strnad in Jiri Vrana.
Poslopje našega predstavništva v Pragi.
pravljajo na sedmo petletko v letih 1981-85, pri čemer je pomembno tudi to, da se posli sklepajo za celotno petletno obdobje in ne samo za eno leto. S sklepanjem poslovnih aranžmajev bo treba torej v kratkem pohiteti. ..Pomembno je, da Iskra že zdaj ponudi sodelovanje za tista področja," meni direktor predstavništva Iskra Commerce v Pragi Peter Virnik, „ki bodo nosilna v prihodnji petletki te države, največ pozornosti pa bi morali nameniti prav elektronski telefoniji, barvnim televizijskim sprejemnikom, elektronski avtomatiki za obdelovalne stroje, elektronskim elementom, malim gospodinjskim aparatom, avto-elektriki, merilnim instrumentom itd. Nekako tak bi naj bil tudi prioritetni vrstni red proizvodnjih področij, ki naj bi jih ponudili našim partnerjem v ČSSR".
Iskra pa na Češkoslovaškem ni le poslovni partner, oz. izvoznik, ampak je lani sklenila tudi prvo zastopniško
pogodbo v eni od držav SEV, in sicer s praško firmo Merkuria za področje velikih kinoprojektorjev, ki jih izdeluje firma Meopta. Poleg te pogodbe smo sklenili tudi konsignacijsko pogodbo za rezervne dele, v kratkem pa bomo sklenili še pogodbo za servisiranje teh kinoprojektorjev.
To so na kratko naloge, ki jih opravlja Iskrino predstavništvo v Pragi. Gotovo ne bo odveč, da ob koncu navedemo še imena tistih, ki nas uspešno predstavljajo v tej deželi. To so, poleg direktorja Petra Virnika, še višji komercialist Ladislav Strnad, komercialist Jaroslav Blažek, komercialni referent Dagman Maštalirova, tehnični referent Jiri Vran, in tajnica Eva Zurkova. Če vas bo pot slučajno zanesla v Prago, vas bodo v našem predstavništvu kljub obilici dela z veseljem sprejeli, novi prostori, v katere se bo predstavništvo preselilo te dni, pa so v Lazarski ulici 5.
Lado Drobež
TOZD ELA IN NAPAJALNE NAPRAVE VČERAJ. DANES...
(Nadaljevanje s 3. strani) okviru občinskega merila, pa naj si bo to v samoupravnih interesnih skupnostih, zborih združenega dela ali v sami občini Novo mesto.
KOLIKO ČASA ŠE PROBLEM S KADRI?
Ponovno se vračamo na delovne pogoje in nizke osebne dohodke, ki so vzrok, da predvsem srednji in visokošolski kader zapušča to temeljno organizacijo. Čeprav se je tozd ELA aktivno vključila v program izobraževanja in štipendiranja, jim fluktuacija omenjenega kadra pušča velikp praznino, ne toliko zaradi šolnin kot zaradi pogostih odsotnosti z dela pa naj si bodo to študijski dopusti, bolniške in drugo.
ZAKLJUČEK
Omenjeni srečanji družbenopolitičnih delavcev vseh treh ravni, tako SOZD-a, delovne organizacije kot tozdov je ponovno potrdilo spoznanje, da morajo družbenopolitične organizacije še bolj motivirati delavce,
da se bodo aktivneje in kreativneje vključili v tokove gospodarjenja in samoupravljanja. Da jih s politizacijo stališč delitvenih odnosov oz. nasploš-no razporejanja dohodka mobiliziramo, da najdejo to, kar delavec hoče in zasluži s svojim delom.
PRIPIS
Iz tozd Napajalne naprave so razgovoru prisostvovali: Marjan Recelj, dipl. ing., poslovodni organ tozda, Dušan Ravnikar, predsednik delavskega sveta tozd, Franc Udovič, predsednik ZSMS, Avguštin Avbar, namestnik sekretarja ZK, Vinko Babič, podpredsednik delavskega sveta DO in predsednik _ konference delegacij SIS, Štefan Šimunovič, namestnik predsednika OOS.
Iz tozd Ela so razgovoru prisostvovali: Janez Požar, poslovodni organ tozd, Natalija Radojčin, predsednik OOS, Franc Plut, sekretar ZK, Andrej Jerele, predsednik delavskega sveta, Štefan Golovrški, predsednik ZSMS, Zdenka Vidic, delegat združene delegacije SIS,
S KAMERO PO TOZD
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI Žužemberk: Prejšnji teden je bilo širše posvetovanje o srednjeročnem načrtu 1976-80 in njegovem izvrševanju. Sprejeli so tudi več stališč o daljši usmeritvi proizvodnje v tej TOZD, zlasti za prihodnje srednjeročno obdobje 1981-85. Pogovorili so se tudi o nujnosti investicijskih vlaganj in to zlasti v avtomatizacijo proizvodnje. Na posvetu so sodelovali zastopniki družbenopolitičnih organizacij TOZD, tehnično vodstvo in zastopniki strokovnih služb Industrije elementov.

INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Z 11. ZASEDANJA DS DO
Uspešno leto 1978
Delavski svet DO je obravnaval poročila o poslovanju delovne organizacije in ugotovil, da je bilo poslovanje zelo uspešno in da so bili preseženi vsi predvideni plani. Tako je bila dosežena stopnja porasta fizičnega obsega proizvodnje 19 % (načrtovana 16%), povečanje zaposlenih 4% (4%), porast produktivnosti 14% (12%) in porast izvoza za 24% (16 %).
Za sklade je bilo tako ustvarjenih
623,5 milijonov din (lani 207 milijonov din). Tudi v primerjavi z resolucijo gospodarske aktivnosti v SRS smo presegli dogovorjene okvire pri rasti industrijske proizvodnje in izvoza.
Osebni dohodki so znašali v povprečju 5.763 din ali 24 %več kot leto prej. Tako visoki osebni dohodki bodo v bodoče zagotavljali možnost večjega vlaganja v poslovni sklad.
Podatki nam kažejo naslednje:
- eksterna proizvodnja	leto 1977 3.175.145	leto 1978 4.092.932	v 000 din indeks 129
— poprečno število zaposlenih	10.357	10.742	104
- uvoz materiala (v 1.000 S /	32.064	37.767	118
- izvoz (v 1.000 S / )	44.001	54.435	124
- nabava na domačem trgu	729.248	930.591	128
— investicije	141.477	229.928	163
- domača prodaja	2.474.461	3.136.802	127
Delitev dohodka nam kažejo naslednji podatki:
	leto 1977	leto 1978	v 000 din indeks
- celotni prihodek	4.946.627	6.184.185	125
- porabljena sredstva	3.475.939	3.631.542	105
(material in amort.). .			
— dohodek	1.470.688	2.552.643	174
- prispevki, davki in			
dogovorjene obveznosti	397.049	825.014	
- čisti dohodek	1.069.502	1.714.957	160
od tega: za OD	822.583	1.019.477	124
stanovanjska gr.	39.884	77.773	195
pokrivanje izgube			
Elektronike Hotjul		5.808	
- čisti dohodek za sklade			
skupna poraba	60.745	164.818	271
rezerve	27.434	65.324	238
poslovni sklad			
Delegati so bili mnenja, da so rezultati sad uspešnega dela, in predvsem tudi izboljšanja situacije na področju telefonije, ki je prejšnja leta ,,kvarila“ skupne rezultate. Uvedba Metaconte je s tem pokazala svojo gospodarsko vrednost.
Predsednik KPO Aleksander Mihev je med drugim opozoril na osebne dohodke, ki so v razmerjih panoge dosegli maksimum in jih bo v bodoče treba zadrževati v razumnih okvirih. Predsednik sindikata A. Bozovičar je ob ocenjevanju rezultatov ugotovil, da je bila akcija ob sprejemanju zaključnih računov uspešna in pravočasna, opozoril pa je na povečane zaloge materiala, preveliko število nadur, pre-
majhno vlaganje v družbeni standard prehrano, varstvo pri delu in delovno okolje).
Posebej je opozoril, da ukrep v zvezi s sanacijo izgube TOZD Elektronika Horjul ni bil kvaliteten, zato tudi temu ustrezen rezultat, kar bo potrebno popraviti. Po njegovem mnenju je bilo poslovanje uspešno, aktivnost ocenjevanja poslovanja pa naj bo v bodoče trajna akcija. ■
DS je obravnaval tudi poročila o poslovanju zunanjih firm Iskre: IRET v Trstu, PERLES v Švici in EMEC v Ekvadorju ter sprejel sklep o pripravi planov za prihodnje srednjeročno obdobje 1981-1985.
N. Pavlin
Letošnje mladinske delovne akcije
Naše matere in očetje so kot partizani in borci med NOB ustvarili temelje današnje Jugoslavije. Naloga nas mladih je, da jo dograjujemo in oblikujemo naprej. Za delo v tej smeri je dovolj priložnosti, med drugim tudi v mladinskih delovnih akcijah, ki se odvijajo že v vsem povojnem času in so še zlasti v času povojne obnove in izgradnje pomenile nepredstavljiv he-roizem naroda in posameznikov — mladincev.
Tradicija se nadaljuje, čeprav se je čas spremenil. Danes v teh akcijah že ni toliko pomembno samo delo, pač pa ustvarjanje najvišjih in najplemenitejših ciljev naše revolucije — bratstva in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, prijateljstva in tovarištva, medsebojne solidarnosti ter enakosti in pravice vseh delovnih ljudi.
Danes delovne akcije pomenijo tudi pravo obliko in tako tudi „šolo“ samoupravljanja v združenem delu. Zato je pomembno, da se teh akcij udeleži čimvečje možno število mladincev.
Za letošnje leto je v Sloveniji predvidenih 10 MDA, tri zvezne in sedem republiških. Delalo se bo na vodovih in cestah. Kranjska občina namerava formirati brigade za naslednje akcije:
a)	Zvezna MDA v Srbiji „Vlasina
79“, ki bo potekala od 9. VI. do 9
VII. 1979.
b)	Zvezna MDA „Djerdap ’ 79“, ki velja za najboljšo akcijo v Jugoslaviji in bo potekala od 9. VII. do 9. VIII. 1979.
c)	Republiška MDA „Istra ’ 79“, ki bo potekala od 2. VII. do 2. VIII. 1979.
d)	MDA „Rijeka ’ 79“, ki bo realizirana od 10. VI. do 10. VII. 1979* Zanjo je iz Kranja predvidenih 10 brigadirjev.
e)	MDA „Šest bratskih mest“, ki bo potekala v Mekedoniji, vendar čas
poteka akcije še ni znan. Zanjo pa je iz Kranja prav tako predvidenih deset brigadirjev.
Kot je povedal Mile Miloševič, vodja Centra za MDA pri OK ZSMS Kranj, je v kranjski občini letos predvidena tudi lokalna akcija. Organizirata je KS Stražišče in Center za MDA OK ZSMS Kranj. Gre pa za gradnjo kulturnega doma v Stražišču. V tej akciji bodo sodelovale vse brigade, ki so sicer predvidene za zvezne in republiške akcije, to pa z namenom organizatorjev, ki želijo usposobiti vodstveni kader v brigadah in seveda tudi novopečene brigadirje.
Kranjski mladinski Center za MDA je letos sprožil tudi akcijo za pridobitev pokroviteljev brigad. Tudi pri MDA so vedno težave z denarjem in tako Center želi k sodelovanju pritegniti delovne organizacije, ki naj bi brigadam finančno priskočile na pomoč.
Za konec pa pripišimo še poziv Centra za MDA, ki se nanaša na predsednike OO ZSM Elektromehanike. Center je že februarja objavil razpis za evidentiranje brigadirjev, katerega rok je trajal do 15. marca. Ker so nekateri predsedniki očitno premalo aktivni, in še niso dostavili seznamov sodelujočih v akcijah, je evidentiranih brigadirjev še vedno premalo. Zato tudi razpis še traja. Center za MDA apelira na omenjene predsednike, naj te sezname čimprej dostavijo!
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za lepe želje in darila. Vsem želim še veliko osebne sreče in delovnih uspehov
Anica Rozman — TEA — koordinatni stikalnik
INJEKCIJA INOVACIJAM
Inovacijska problematika se v Iskri še in še pojavlja z največjo aktualnostjo, kar je tudi razumljivo, saj je tesno povezana ne-le z inoviranjem oziroma inovacijskim odkrivanjem v naši proizvodni tehnologiji, ampak tudi z našim izvozom in informiranjem v najširšem smislu, kajti sleherni zaostanek pomeni zanikanje inovacije, s tem pa tudi zanikanje našega mesta v domačem in svetovnem gospodarstvu.
O tem so zato z različnih vidikov razpravljali na vseh pomembnejših srečanjih v zadnjem času. Tako se je s to problematiko resno soočila tudi zunanjetrgovinska konferenca in inovacijsko posvetovanje ter njegove zaključke močno vgradila v svoje zaključke. Pri tem je jasno izzvenela opredelitev, da je inovacijska dejavnost ena osnovnih komponent, če hočemo uresničiti zastavljene cilje v izyozu. Brez napredka te dejavnosti tudi ne bo prestrukturiranja izvoza. Po drugi strani pa je nujna formalizirana povezava med zunanjo trgovino in razvojno-raziskovalnim kompleksom, saj smo doslej vse premalo upoštevali zunanje-trgovinsko informacijo kot generator inovacijskih idej in razvojno-raziskovalnih rezultatov raziskovanja samega.
Tudi poreško posvetovanje je področju inovacijskega kompleksa posvetilo vso pozornost in jo osvetlilo tudi z družbenopolitične plati. Lahko bi rekli, da so razgovorom na to temo prav v Poreču postavili piko na i z dvema ugotovitvama: brez hitrega
razvoja inovacijske dejavnosti ne bo družbeno-poUtičnega razvoja in ne socialne varnosti naših delavcev, po drugi strani pa je za vse to še kako potrebno primerno vrednotenje znanja razvojno raziskovalnih delavcev in seveda njihovo nagrajevanje.
Sicer pa je tudi poslovodni kolegij SOZD Iskra ocenil, da so okvirne iniciative dane in da se delovne organizacije sedaj lahko lotijo ožjih srednjeročnih načrtov, v kolikor tega doslej še niso storile.
Seveda pa razprave o inovacijski dejavnosti tečejo kontinuirano naprej. Pripravljeni so predlogi in novi akcijski programi.
Ena najpomembnejših nalog, ki nas čaka v prihodnje, je gotovo še izdatnejše vlaganje v razvojno raziskovalno delo oz. dejavnost, na kar bo treba opozoriti pri izdelavi srednjeročnih načrtov delovnih organizacij in SOZD Iskra.
Če pa hočemo pospešiti inovacijske procese, moramo pripraviti osnove za projektno organiziranost, analizirati vzroke za počasnost nekaterih inovacijskih projektov v Iskri, organizirati seminarje o vodenju projektov in se, seveda, dogovoriti o stimulaciji kadrov.
Prav v zvezi s tem je pomembno motiviranje razvojno-raziskovalnih
OO ZSM in OOS TOZD TEA objavljata razpis za sodelovanje na tradicionalni amatersko-popevkarski prireditvi
Iskra poje ’79
Na prireditvi lahko sodeluje vsak Iskraš, ki se tako, ali drugače ukvarja s petjem, in ki bo na vajah dokazal primerne sposobnosti in resnost.
Slog, oz. pevska usmeritev ni določena. (Lahko nastopijo ljubitelji zborovskega petja, prek narodne pesmi, popevke, resne glasbe itn.)
Petje v nejugoslovanskih jezikih ni sprejemljivo. Zaželeno je petje v slovenščini, oz. v jeziku tistega jugoslovanskega naroda, ali narodnosti, od koder pevec izhaja.
Rok za prijavo sodelovanja na prireditvi je 15. april 1979. Prijave sprejemata Valerija Kosterov (tel. 2818) in Miro Grum (tel. 3230), v kranjski Iskri tel. (064) 22-221, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
Pred prireditvijo, ki je predvidena za 26. april 1979, ob 18. uri v Iskrini dvorani na Laborah, bodo za udeležence pripravljene tri vaje, ki bodo hkrati tudi avdicija, pred samim nastopom bo še generalka.
Pevce bo spremljal profesionalni ansambel VETER.
Prireditelj si pridržuje pravico podaljšati razpis, če se do objavljenega roka ne bo prijavilo dovolj pevcev.
Razpis velja za celotno SOZD Iskra, ne bodo pa upoštevane morebitne prijave izven nje.	QO ZSM Elektromehanika in OOS TOZD TEA
ALKOHOLIZEM IN (NE)VARNO DELO
V enem izmed členov še veljavnega Samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu delovne organizacije najdemo obveznost (kateregakoli) delavca, da pred delom oziroma med delom ne sme uživati alkoholnih pijač in drugih narkotikov. V nekem drugem členu istega Samoupravnega sporazuma najdemo obveznost (kateregakoli) neposrednega vodje dela, da je zlasti dolžan odstraniti z dela delavca, ki je pod vplivom alkohola ali mamil ali kaže znake psihofizične prizadetosti.
Po pravilnikih o delovnih razmerjih temeljnih organizacij je za hujšo kršitev šteti, če delavec prihaja opit na delo, se opija med delovnim časom ali prinaša alkohol v temeljno oz. delovno organizacijo, kar zmanjšuje njegovo delovno sposobnost. Prav tako se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, če ne odstrani oz. ne zahteva odstranitev vinjenega delavca z dela.
Kljub temu, da sem zagovornik teze o ..varstvu pri delu ne zaradi zakona, temveč iz potrebe", razmišljanja navezujem tudi na zakon o varstvu pri delu. 27. člen namreč določa, da ,.delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev, pooblaščeni vodja del odstrani z dela . . . Obenem je treba zoper takega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti."
Taki so naši samoupravni dogovori. Ali se jih držimo, jih spoštujemo in izvajamo?
Norme pravilnega ravnanja in obnašanja so jasne. Tako samoupravne kot tudi državne. Nismo pa jih pripravljeni izpolnjevati. Zaradi različnih zadržkov, ozirov, familiarnosti. Skratka, zaradi - obzirno rečeno - neustreznih stališč do problemov, zaradi nezadostne usposobljenosti za opravljanje funkcije vodenja.
Poglejmo nekaj hudih ..posledic" takih neustreznih stališč:
-	Na tovarniškem dvorišču skoraj vsak dan lahko srečaš delavca, ki „ni čisto siguren v nogah".
-	Delavka - alkoholičarka je bila začasno razporejena na stiskalnico in je bila zalotena v takem ,,stanju", da ji je pri vlaganju komadov izpadala pinceta iz roke.
—	Nek mojster je klical ustrezno službo in vprašal, kje je meja alkoholiziranosti, ko delavca sme poslati domov. Naknadno je bilo ugotovljeno, da mu je pisal dopust. Tudi ga ni prijavil zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti.
—	Posledice raznih ..slavnosti" v delovnem času so včasih tudi najhujše. So bili primeri, ko so delavca (v takih primerih gre navadno za fizično slabotnejša osebo ali za mladoletnika) zaradi vinjenosti morali prepeljati v zdravstveno ustanovo. Kaj nam kažejo taki in podobni primeri? Da se predvsem neposredni vodje dela
še vedno premalo zavedajo svojih obveznosti. V našem tehničnem okolju obstaja vrsta nevarnosti za poškodbe že za treznega delavca, za psihofizično prizadetega delavca pa se nevarnosti povečajo.
Ukrepanje proti alkoholiziranim delavcem je zato potrebno ne le iz zdravstvenega in socialnega vidika, temveč tudi z vidika preprečevanja poškodb delavcev. V temeljnih organizacijah sprejeti akcijski program boja proti alkoholizmu je torej tudi pomemben ukrep varstva pri delu.
delavcev, ter njihovo nagrajevanje, ki naj se meri po uspešnosti. V ta namen bo treba pripraviti izhodišča za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov razvojno raziskovalnih delavcev. Šele potem bomo zares lahko ustvarili primerno klimo tudi za mlade kadre, ki jih moramo bolj kot doslej vključevati v razvojno-raziskovalni proces. Seveda pa jim moramo določiti primerne mentorje. Več pozornosti bi veljalo posvetiti tudi navajanju mladih na strokovno pisanje. Tako bi presegli njihovo anonimnost. Uvesti pa bi kazalo še motivacijska priznanja.
Za hitrejši tek inovacijskih procesov pa je nujno tudi ažuriranje znanja in dopolnilno izobraževanje. Za sistem takega dopolnilnega izobraževanja pa bi bilo potrebno usposobiti strokovne službe. Poleg tega panibilo potrebno, da bi si institucionalno zagotovili posebni vpliv na izobraževale na naših visokošolskih in drugih organizacijah, predvsem kar zadeva pospeševanje inovacijskih znanj, to pa bi najbolj neposredno dosegli, če bi SOZD Iskra imela svoje delegate v organih naših visokošolskih ustanov in izobraževalnih skupnostih.
Potrebno bi bilo napraviti ustrezne korake v smeri večje in boljše izmenjave in izkušenj informacij o problemih, pristopih in dosežkih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zagotoviti je treba ustrezno vrednotenje dosežkov in prizadevanj in na ustrezen način uveljaviti tudi načelo dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in razvojno raziskovalno dejavnostjo. V ta namen je treba izoblikovati ustrezne sistemske osnove in jih vgraditi v samoupravne akte.
Končno je za krajšo razvojno pot inovacijskih odnosov treba speljati zares sistematično projektno organizacijo. V zvezi s tem že tečejo priprave za posvetovanje o projektni organiziranosti inovacijskih procesov, ki bo predvidoma v maju. Na tem posvetovanju bi morah poudariti tako vlogo poslovodnih organov pri pospeševanju in vodenju projektov, kot tudi vlogo tržne sfere in, seveda, tudi sociološke aspekte projektne organizacije. Ena osnovnih zahtev nove organiziranosti je, teamsko delo, ki ga bo treba dosledneje in v večji meri uveljavljati znotraj te dejavnosti. Veliko vlogo pa bosta tudi v novi organiziranosti vsekakor morala igrati informatika in popularizacija dosedanje prakse v DO, zlasti ITEE in IZ A.
Poslovodni kolegij SOZD pa se je opredelil tudi za zahtevo, da se nekateri člani neposredno aktivno vključijo v izvedbo uresničevanja strateških projektov. Akcijski program izvajanja zaključkov 2. posvetovanja o inovacijsko programski problematiki poudarja, potrebo po programsko tehnološki sodobnosti, kvaliteti, avtomatizaciji, masovnejši proizvodnji, posodabljanju in širšem izkoriščanju sedanjih tehnoloških izkušenj. Zato je treba poživiti razprave o strokovni problematiki in izkušnjah s posvetovanji in seminarji trendih posameznih področij v svetu, o splošno aktualni problematiki, s poudarkom na kvaliteti, standardizaciji, avtomatizaciji, uporabi mikroprocesorjev itd., ter zasledovati življenjski cikel izdelkov.
V SOZD Iskra in tudi v njenih delovnih organizacijah so se že lotili tudi priprav za programsko razvojno osnovo Iskre za naslednje obdobje, in tako resno začeli z delom, ki ima za cilj še večje in boljše rezultate, saj brez napredka v znanju in sposobnostih ni ne materialnega in tudi ne družbenega napredka, kot je dejal tovariš R. Albreht.	M . v
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame ANE SAJE
iz Kamenja pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz obrata posebna naročila TOZD ATC za izraze sožalja in denarno pomoč
hčerka Vera Zgaga z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MANCE PARTE
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na liniji ISICOMA in ostalim v TOZD TEA za podarjeno cvetje in izraženo sožalje
hčerka Vera Hafner z družino.
ISKRA
Številka 14 - 31. marec 1979
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
PROGRAM DELA KONFERENCE OOS AVTOELEKTRIKE
Temeljito pripraviti vsako nalogo in akcijo
Na redni letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica, o njej in o dosedanjem delu smo poročali v prejšnji številki „Iskre“, so delegati iz vseh 10 TOZD in DSSS soglasno sprejeli tudi program dela konference za letošnje leto. Le-tega so pri pravili na osnovi dokumentov Zveze sindikatov Jugoslavije in Slovenije, izhodišča za oblikovanje programa pa so dokument „Naloge Zveze sindikatov Slovenije v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Pri sestavi tega pomembnega dokumenta so upoštevali tudi program dela republiškega sveta ZSS in program dela občinskega sveta ZSS Nova Gorica, s posebnim poudarkom na nalogah in zadolžitvah sindikatov, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih in dokumentov ZKS. Obširne naloge bodo uresničevali tudi na podlagi dosedanjih bogatih izkušenj in dosedanjega plodnega dela ter jih usklajevali z odstalimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji.
Poglejmo nekaj bistvenih nalog in akcij, ki čakajo sindikat Avtoelektrike v letošnjem letu.
POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Tudi v bodoče si bo sindikalna organizacija Avtoelektrike z vsemi močmi in vso odgovornostjo prizadevala za uresničevanje in poglabljanje samoupravnih odnosov na vseh nivojih. Zavzemali se bodo za uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela tako, da bo dohodek sleherne TOZD odvisen predvsem od dela ter prispevka te TOZD k skupno ustvarjenemu dohodku in da bodo o dohodku ustvarjenem v TOZD odločali izključno delavci v tej TOZD. Prav zato bodo zagotovili, da se bodo samoupravne delovne skupine in zbori delavcev uveljavljali v polni meri. Posebno pozornost bodo - posvetili delovanju delegatov v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih ter v zvezi s tem ustvarjali in zagotavljali takšne delovne razmere, ki bodo omogočale uspešno delo delegatov. Zavzeli se bodo tudi za usklajenost programiranja. Tudi v bodoče bodo posebno pozornost posvečali družbenemu izobraževanju in usposabljanju čim-večjega števila delavcev, zlasti delegatov v organih samoupravljanja, delegacijah ter drugih samoupravnih in političnih organih.
VPOGLED NA DELITEV OD
Še skrbneje bo potrebno dejavnost sindikata usmeriti v dokaj šibko točko — v povečanje proizvodnje, zvišanje produktivnosti ter znižanje proizvodnih in drugih stroškov, saj bo le tako zagotovljen čimvečji osebni in družbeni standard vseh zaposlenih. Za dosego teh velikih ciljev pa se moramo zavzeti prav vsi, v vseh TOZD in DSSS. Ena glavnih nalog bo tudi stalno prizadevanje za razvoj vsestranske kreativno inventivne dejavnosti tako, da bo lahko sleherni delavec neposredno vplival skozi inventivne predloge na dvig kvalitete, prihranek pri materialu in času izdelave in seveda, zmanjšanju proizvodnih stroškov. Spremljali bodo tudi vsa dogajanja v zvezi z dohodkom in delitvijo osebnih dohodkov, ki mora biti takšen, da vzpodbuja delavce pri njihovem delu. Skrbeli bodo, da bodo imeli delavci vpogled na dohodek kot rezultat njihovega dela in osebnega prispevka, zavzeli pa se bodo tudi za takšna izplačevanja OD, ki so v skladu z merili, določenimi v sprejetih samoupravnih splošnih aktih.
V sodelovanju z ostalimi DPQ se bo sindikat še naprej prizadeval za uresničevanje meril, ki so osnova za potrebno socialno varnost. Tudi v prihodnje bodo namenili vso pozornost dogovorjeni politiki pri reševanju stanovanjskih vprašanj, da bo razdelitev, stanovanj in stanovanjskih posojil potekala izključno na podlagi sprejetih
~ ISKRA
Številka 14-31. marec 1979
pravilnikov in dogovorjenih stanovanjskih standardov.
ORGANIZIRAN ODDIH IN REKREACIJA
Kljub temu, da je bil v lanskem letu oddih zaposlenih v Avtoelektrild dokaj dobro organiziran, bodo prav letos temu vprašanju posvetili še večjo skrb. Zavzeli se bodo za povečanje možnosti za letni oddih delavcev in njihovih družin in s tem v zvezi razširitev in posodobitev počitniških kapacitet v prikolicah in domovih. Tudi problematiko kolektivnega dopusta bo potrebno v prihodnje urediti, saj je le-ta planiran v istem terminu za vse TOZD. Pozorni bodo tudi za izenačevanje možnosti za letovanje delavcev in njihovih družin z nizkimi dohodki.
Na področju športa in rekreacije bodo nadaljevali delo in si prizadevali, da se bo program športnih iger v delovni organizaciji še bolj razširil ter bodo v ta namen še naprej vzpodbujali usposabljanje organizatorjev športne rekreacije. Organizirali bodo take oblike športne rekreacije, za katere je med delavci največ zanimanja, predvsem pa bodo skrbeli, da se bo športnih iger na vseh nivojih udeležilo kar največ zaposlenih.
Delo na kulturnem področju bodo še naprej spodbujali in ga organizirali v taki obliki, ki bo delavcu kar najbolj ustrezala. Posebno pozornost bodo posvetili prireditvam ob raznih praznikih, posebno še proslavam ob 1. maju in 29. novembrom.
Naloge in akcije sindikata novogoriške Avtoelektrike so jasne in globoko zastavljene. Zato se zavedajo, da bodo program dela, ki so si ga zastavili lahko uresničili le, če bodo vsako nalogo in akcijo temeljito pripravili, skrbno spremljali potek in ugotavljali politično odgovornost za njeno izvedbo. Za realizacijo le-tega pa ne bo odgovoren le sindikat, pač pa tudi zveza komunistov, mladina in organizacija ZB.
Marko Rakušček
Novi člani Zveze komunistov
V petek popoldne je bila v novogoriški Avtoelektriki prisrčna slovesnost, na kateri so podelili rdeče nageljne in knjižice enajstim novim članom ZK. Slavnosti se je poleg komunistov iz TOZD s sedežem v Novi Gorici, Bovcu in Ljubljani udeležil tudi član konference občinskega komiteja ZK Nova Gorica S vito Vižintin.
Petkov sestanek je bil pravzaprav le spominsko in svečano obeležje za vse tiste, ki so stopili v ZK že v lanskem letu, slovesnost in podelitev knjižic in spominskih daril pa so pripravili v petek. Uvodni govor je imel sekretar 00 iz TOZD — Tovarne velikih zaganjalnikov Silvo Spačal, ki je novim članom ZK spregovoril o pomenu in vlogi vodilne, idejnopolitične sile delavskega razreda in delovnih ljudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Med drugim je tudi poudaril, da je bila posebna čast za vse novo sprejete člane prav sprejem v lanskem letu, ko so se odvijali tako pomembni partijski dogodki -kongresi vseh socialističnih republik in 11. kongres ZKJ. Tako osmi, kot enajsti kongres sta potrdila pravilno začrtano politiko ZKJ, ki je bila zastavljena že pred več kot tridesetimi leti.
Prav to, da vodimo politiko samoupravnih socialističnih odnosov, ki je v svetu edinstvena, nam mora biti v ponos, saj smo s tako politiko dokazali hiter in dinamičen vzpon naše družbe in posameznikov, je zaključil Spačal.
Zbranim komunistom in novo sprejetim članom je spregovoril tudi član občinskega komiteja S vito Vižintin. Po prisrčnem pozdravu v imenu konference in komiteja ZK Nova Gorica je v daljšem govoru orisal pomen in vlogo, ki jo ima naša ZK v domovini in v svetu. Povedal je, da je ZK v svoji preteklosti doživela marsikaj, xvendar je kljub najrazličnejšim udarcem z vseh strani ostala še bolj prekaljena, še bolj trdna na svojih principielnih in načelnih stališčih. Zato je toliko prijetnejše doživetje, da se lahko vključimo v tako partijo, ki se še danes bori za odnose, ki so edinstveni v svetu.
Brane Gruban.
Zakaj beseda „inovacija“, ko pa smo le-te vajeni le v racionalizacijah ali prihrankih v stroških? Menimo, da je razvojno dejavnost treba jemati mnogo širše od samega operativnega razvoja, saj je odločinega in enakovrednega pomena, da izdelek pravočasno, predvsem pa vsklajeno s planom, pride v proizvodnjo, da ostale službe v tem procesu s svojim kvalitetnim pristopom zagotovijo uspešnost naloge (tehnološko — proizvodna priprava, kontrola kvalitete, nabava, itd.).
Znano je, da tej nalogi nismo vedno kos prav na celi fronti, saj ponavadi zaradi več vzrokov, zamujamo pri uvajanju novih proizvodov, v zadnjih fazah pa poskušamo na ,juriš" popravljati zamujeno, kar se lahko odrazi na kvalitetnih ali ostalih parametrih izdelka. Prav gotovo nam ne more biti v tolažbo ali opravičilo, da se tudi na drugem internem posvetovanju o inovacijsko-programski problematiki v SOZD Iskra ugotavlja podoben položaj, saj so inovacijski procesi odločno predolgi (3 do 7 let). Mislim, da nam mora biti to v svarijo, kajti delujemo na področju elektronike, veje, kjer prihaja do hitrega za-starevanja izdelkov in tehnologij ter do vedno večjega pritiska tržnega okolja.
To isto smo ugotovili pred časom tudi sami, zato smo si že v lanskem letu prizadevali za prestrukturiranje razvojne dejavnosti v TOZD in za organizacijo inovacijskega procesa, tako da bo predvsem bolj učinkovit. V ta namen smo oblikovali poseben organizacijski pristop v uvajanju novega izdelka, ki vključuje vsebinsko vse faze od ideje, njene ocenitve in določanja ravni kvalitete, izdelave predloga plana razvoja, samega osvajanja, pa vse do spremljanja proizvodnje v njeni tehnološki seriji. Hkrati so s planom podani osnovni podatki za planiranje ter zasledovanje stroškov. Za uvajanje trdnega planiranja smo oblikovali poseben referat za planiranje razvojne dejavnosti po delovnih nalogah, ki naj bi zagotavljal spremljanje in koordinacijo projekta pri vseh službah in v vseh fazah.
Vse ideje obravnava komisija za nove izdelke, ki na osnovi programskih, tehnološko-proizvodnih, tržnih in ekonomskih pokazateljev sproži operativni razvoj izdelka, ali raziskovanja.
Nadalje smo reorganizirali razvojne skupine in formirali pet razvojnih oddelkov za:
—	televizijo (čmobelo in barvno)
—	akustiko
—	mehanizme in sestavne dele
—	vzdrževanje elektronskih inštrumentov
—	televizijo zaprtega kroga.
Pra gotovo samo z organizacijskimi prijemi ne bomo dosegli zaželjenih učinkov — celo nasprotno, toge in hierarhične organizacijske oblike so v snovanju učinkovitejših poti razvoja včasih tudi vzrok za upočasnitve. Zato bo potrebno učinkovito iskati »bližnjice" in preskakovati formalne ovire, kar je moč z angažiranjem razvojnih delavcev samih, ob objektivno danih pogojih (nabava vzorcev, vključitev v projektno organizirane akcije tudi tehnologije, SKK, ipd.). Pri tem bi si zares morali prizadevati, da dejavnost teh ljudi in timov pri strateških projektih ločimo od aktivnega spremljanja proizvodnje, saj nas je delna koncentracija strokovnih kadrov v raz-
Zveza komunistov je v povojnem času napravila velik korak naprej. S svojo pristno in originalno smerjo razvoja je napravila novo poglavje zgodovine, kjer je postavila na prvo mesto človeka - delavca, tistega, ki ustvarja v združenem delu, je med drugim poudaril S vito Vižintin.
Ob zaključku slovesnosti je vsem novosprejetim članom čestital, podaril spominsko darilo, rdeč nagelj ček in knjižico.
Marko Rakušček
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Prvi člen v verigi
Nemalokrat se delavci v proizvodnji, ponavadi le ob slabostih izdelkov, s kateruni se srečujejo, »spomnijo" na prvi člen v verigi vpeljevanja novega proizvoda na montažne trakove. Namen tega prispevka je orisati organiziranost, način delovanja pa tudi določene težave, s katerimi se delavci v tem prvem členu inovacijskega procesa srečujemo.
voju, prisilila k angažiranju na proizvodnih problemih za skorajda polovico razpoložljivega časa.
Poudaril bi, da bolehamo tudi na pomanjkanju kadrov, predvsem seveda visokostrokovnih in bolj izkušenih, kar je predvsem v preteklosti bila delna posledica tudi neučinkovitega stimuliranja v materialni, ali moralni obliki. Ne smemo pozabiti, da tudi sedanja učinkovitost nabave vzorcev, ali materialov za razvojne namene ni najboljša, pa čeprav je res, da se ti vzorci zahtevajo nujno in „čez noč".
Vendar, ob vseh pomanjkljivostih, bi za popolnejšo informacijo bilo potrebno navesti tudi storjeno in pa posebej tisto, kar nas v bližnji prihodnosti čaka. Ob programu, ki je razvojno že obdelan in se nahaja že tudi v proizvodnji, nas največji napori pričakujejo na realizaciji naslednjih projektov:
-	nova izvedba črnobelega TV sprejemnika Kekec 44 cm v plastičnem ohišju,
—	nov barvni TV sprejemnik z zaslonom 56 cm in s posebnostjo, pri-
pravljeno doma na Pržanu — kompletnim daljinskim upravljanjem z regulacijo jakosti zvoka, osvetlitve in jakosti barv, izbor kanalov, vklopom in izklopom itd;
—	domači barvni TV sprejemnik modularne gradnje TV 60, katerega šasija bi bila osnova za bodoče barvne TV sprejemnike na način, kot je to bila svoje čase šasije MINI RAMA za celo paleto črno belih TV'sprejemnikov;
—	novi gramofonski kovčki z novo Hi-Fi šasijo
—	dopolnitev asortimana zvočnikov in zvočnih omaric v Hi-Fi kvaliteti za lastne potrebe in potencialne kupce v izvozu, ah na domačem tržišču;
—	oblikovanje programa in aktivnosti televizije zaprtega kroga;
—	oblikovanje učinkovitega vzdrževanja elektronskih inštrumentov in naprav, saj je razvidno, da se elektronika v tovarni pojavlja tudi že na ne-tradicionalnih področjih — strojih za plastiko, orodjarskih strojih, itd.
Brane Gruban
Lanski poslovni rezultati
Čeprav v DO Široka potrošnja niso povsem zadovoljni z doseganjem proizvodnega plana, ki je bil izvršen s 96 %, so v primerjavi z letom poprej vseeno zabeležili ugodne rezultate. Proizvodnja se je povečala za 17 %, prodaja na domačem tržišču za 33 %, izvoz za 41 %, uvoz za 25 %, dohodek na delavca za 41 % in čisti mesečni neto OD za 27 %.
Nekaj vprašanj o poslovanju in doseženih rezultatih v letu 1978 smo zastavih direktorju področja za plan, analize ter investicije Jožetu Vidini
Kako ocenjujete lansko proizvodnjo?
Proizvodnja, merjena po stalnih planskih cenah, je bila dosežena s 96 %. Največja krivda za slabši uspeh zadeva TV Pržan in Montažo. Če gledamo doseganje plana po mesecih, potem vidimo najslabše rezultate v januarju in februarju (TV Pržan, Gospodinjski aparati in Sprejemniki), katerih v TV Pržanu ni uspelo nadomestiti niti do konca leta.
Ta podatek kaže, da se omenjene tovarne niso dobro pripravile za začetek novega planskega leta (prepozno definirani proizvodni plani, prepozno naročeni in dobavljeni materiali.) Slabi rezultati v Montaži pa imajo globlje in težje rešljive vzroke, kot so na primer neizkušenost vodilnih kadrov, nezadostna prizadevnost strokovnih kadrov, nepravočasna dobava izdelkov iz Elektromotorjev, nizki osebni dohodki, itd. Iz doseženih mesečnih proizvodnih rezultatov tovarne lahko sklepamo, da se stanje vse leto ni izboljševalo, to pa pomeni, da se bomo tudi v letu 1979 borih z enakimi težavami.
Ste s prodajo v letu 1978 zadovoljni?
Prodaja izdelkov prek prodajnega področja je v letu 1978 dosegla dober rezultat, saj je presegla plan za 2 %. Ta uspeh je bil dosežen v veliki meri z dopolnilnim programom, ki ni bil planiran. Sicer pa smo prodajni plan uresničili le z 92 %.
Kako sta se gibala izvoz in uvoz?
Izvoz smo dosegli s 93 %. Največji izvoznik so Elektromotorji, ki so plan dosegli z 99 %, največji uspeh v letu pa je dosegla TOZD TV Pržan, ki je presegla plan izvoza za milijon dolarjev. Nad planom so tudi Sprejemniki, ostale tri TOZD pa plana niso dosegle.
Uvoz je bil presežen za 12%. Največji uvoznik je TV Pržan, ki mora več kot polovico uvoznih potreb pokrivati z izvozom drugih TOZD v Iskri. Plan uvoza pa je najbolj presegla Montaža, ki je v drugi polovici leta oživela kooperacijo z Danfossom in uvozila kompresorje za potrebe Gorenja. Močno so nad planom tudi Sprejemniki, predvsem zaradi sestavnih delov za dopolnilni program. TOZD Antene in Gospodinjski aparati plana uvoza nista realizirali. Če Montaža in Sprejemniki ne bi imeli uvoza dopolnilnega programa, bi bil plan uvoza dosežen z 92.%.
Kako so bile uresničene investicije glede na plan?
Investicije v osnovna sredstva so bile v DO planirane zelo optimistično, več kot polovica izmed njih pa je slo-
/Z
Jože Vidic.
nela na novih elaboratih. Ti so bili izdelani šele jeseni 1978 in jih seveda ni bilo mogoče uresničiti tako, da je bil plan dosežen le z 39 %. Presežek so zabeležih v Antenah, kjer investicij praktično niso planirali, so pa med letom izdelah elaborat in ga do polovice že tudi izpeljah.
Po TOZD je bil plan investicij dosežen takole: TV Pržan 50 %, Sprejemniki 12 %, Antene 416 %, Elektromotorji 94 %, Montaža 19 % in Gospodinjski aparati 102 %.
Bi lahko povedali še kaj o drugih pokazateljih poslovanja?
Tu so še dohodek in čisti dohodek, ki sta bila dosežena s 102 % ter akumulacija, kjer smo plan uresničih s 115%.
Povejmo še, da nobena izmed TOZD ni zabeležila izgube, najbolje pa so poslovali v Elektromotorjih, ki so ustvarili polovico dosežene akumulacije v DO.
Ugotovimo nadalje še lahko, daje bilo gospodarjenje s sredstvi neugodno, saj so vse TOZD za približno 20 % pod republiškim poprečjem sorodne industrije, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti vsekakor ugodno.
Boris Čerin
POPRAVEK
V reportaži z naslovom Iskra na Kosovem se mi je vrinil neljub lapsus. Drugi odstavek tega članka je pravilno takle:
To vprašanje in trditev mi je pred dnevi zastavil kolega iz kranjske Elektromehanike potem, ko je prebral članek, ki sem ga napisal o delu Iskrinih serviserjev na Kosovem, v tej reportaži pa tudi nisem mogel mimo napredka te lepe pokrajine.	Lado Drobež
l
j
s
s
s
s
(
1
j
j
I
1
I
1
s
1
I
I
1
1
1 1 (
■ ; i
1
t
1
I
j 1
1
1
I
i
\
e
$
s
: 1
'
1 C r 1 <
1
1
i
j
i
1
I
i
i
i
i
'
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Tozd polprevodniki
NNNP-79
Tole novo kratico ste verjetno že srečali. Pomeni: Nič nas ne sme presenetiti. Pod tem geslom je SZDL Slovenije organizirala široko akcijo podružblja-nja civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora. Namen akcije je aktivirati vse delavce in občane za primer elementarnih in drugih nesreč in seveda za primer vojne.
Ta akcija je posvečena 60-letnici j Ustanovitve KP Jugoslavije in obletnici Ustanovitve SKOJ. Kot smo že rekli, Je glavni namen akcije podružbljanje ^amozaščite. Z eno besedo — vsak naš človek naj bi pomagal pri odkrivanju sovražnika in pomagal sočloveku, zlasti če ga zadene nesreča večjega obse-8a- V ta namen je Koordinacijski odbor v Trbovljah organiziral praktično izvedbo te akcije. Ustanovil je ^sto koordinacijskih odborov v kra-Jevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
. V TOZD Polprevodniki v Trbovljah le bil imenovan odbor z 9 člani, Id v ujom hkrati zastopajo vse družbenopolitične organizacije, rezervne sta-rošine, samoupravne organe in strokovnjake v TOZD. Predsednik te skupine, ki bo skrbela za izvedbo NNNP—79 je Maks Černe, predsednik i aktiva ZB. Ta je že sklical skupino v tovarni in skupno je 9-članski akcijski odbor pregledal dolžnosti in pravice. Predvsem pa delovne naloge. Začeli so takoj s 1. marcem, kot je svetoval Svet za LO in DS pri predsedstvu RK SZDL Slovenije.
Na sestanku so ugotovili, da je to le Poživitev že zastavljenega dela na področju ljudskega odpora. Vsi dejavniki za ta primer, oz. primere so že oraga-uizirani, žal pa premalo izvežbani in Praktično preizkušeni. Zato bo glavna ualoga skupine v TOZD, da bo do konca septembra letos pregledala in Preverila pripravljenost in usposobljenost ljudi in opreme za SLO in družbeno samozaščito.
V določenih primerih bodo po potrebi tudi usposobili ljudi za določene tunkcije in s praktičnimi vajami pripravili skupščine za ukrepanje ob izrednih priložnostih: ob požarih, kraji, vlomih, vremenskih ujmah, potresih, eksplozijah. Skušah bodo vključiti širok krog delavcev v delo družbene samozaščite in preventive.
ZastaviU so si tudi zanimivo na-l°go, ki bi o njej morali razmisliti v
tozd
Maks Čeme
vsaki tovarni. V primeru vojne, ali druge večje elementarne nesreče bi z mobilizacijo marsikateri vodilni družbenopolitični delavec odšel po mobilizaciji na dolžnost izven TOZD. Družbenopolitične organizacije pa bi tudi v takem primeru delale nemoteno, ali celo še bolj intenzivno. Nikjer pa ni predvideno rezervno vodstvo. Zato bodo v trboveljski Iskri v okviru NNNP—79 pripravili vse potrebno tudi za tak primer, izvolili bodo ,,rezervno" vodstvo DPO in predvsem uskladili vse potrebno za primer vojnega stanja.
Druga važna naloga je uskladitev funkcij. Ugotovili so, da imajo nekateri delavci več funkcij hkrati, ki pa se med seboj izključujejo. Ne more biti nekdo hkrati „na terenu" v okvim KS, ali celo v partizanski enoti in v TOZD na odgovornem položaju. Zato bodo tudi taka neskladja do septembra odpravili in smiselno uredili razporede.
Praktično vajo bodo imeli v TOZD Polprevodniki 29. in 30. septembra. Vsa tovarna se bo preusmerila v vojno proizvodnjo za dva dni in tako bodo preizkusili praktično, kako se bo v praksi izkazal načrt za tak primer, kako delujejo samozaščita in druge funkcije, predvidene za tako stanje. Delali bodo seveda v okrnjenem sestavu, saj bodo nekateri ,.mobilizirani", tisti pa, ki bodo ostali, bodo morali zaokrožiti popoln proizvodni proces s pripravo dela vred.
Akcija je dobro pripravljena, aktivnosti so načrtno programirane po vsebini in rokih. Načrt so posredovali Koordinacijskemu odboru v občini Trbovlje.
FY
KERAMIČNI KONDENZATORJI
Prizidali so sodobne prostore
Na romantičnem gričku nad Krko v Žužemberku stoji sredi zelenja in drevja lepa majhna tovarna? Premajhna je bila. Zato so se leta 1974 lotili prizidka. Gradnjo so prekinih za dve leti in jo lani nadaljevali. Pred 14-dnevi pa so se vselili. Prepotreben Prostor bo služil za proizvodnjo, s Potrebnimi pritiklinami, pa tudi za dostojen standard na delovnem mestu.
Novi prizidek ima 1300 kv. m upo-fabne površine. Vanj so preselili orodjarno, strojne delavnice, skladišče gotovih izdelkov in repromateriala. Poleg tega so dobih tudi prostor za garderobe, sanitarije, kuhinjo in menzo. Tako so prišh do kopalnic in dostojnih umivalnic. Poleg tega so pri-dobili precej prostora, ko so v bivših, Improviziranih skladiščih prostor porabili za proizvodnjo.
Kuhinja je sodobna in ima precej Večje zmogljivosti, kot doslej in že razmišljajo o dveh toplih obrokih.
Tako bi prišli do večje izbire. Menza je seveda samopostrežna, je pa prostorna, svetla in zračna. Uredih so tudi sanitarno sobo, ki je sodobno in praktično opremljena z vsem potrebnim.
V nove prostore so vselili tudi splošne službe, plansko službo, komercialo in knjigovodstvo. V kratkem bodo adaptirali še nekaj prejšnjih pomožnih prostorov in v novo tovarno preselili še kontrolo, razvoj in tehnologe.
Zakaj so pravzaprav zgradili prizidek? Tovarna keramičnih kondenzatorjev se je namreč že v začetku vselila v Zadružni dom. Prostori so bili nenamenski, neustrezni in predvsem tesni. Zato so pred leti zgradili na začetku Žužemberka novo proizvodno halo. Tako so imeli tovarno na dveh krajih,- idejni načrt pa predvideva zaokroženo proizvodnjo in strokovne službe na enem mestu. Zdaj so se že
temu načrtu zelo približali, saj je na enem mestu vsa proizvodnja in službe, razen montaže statorjev, ki je začasno še ostala v starih prostorih. Upajo, da bodo v bližnji prihodnosti dobili prostor tudi za ta zadnji oddelek in bo tako za eno ograjo vsa TOZD.
Morda je prav, da omenimo tudi novo plinsko postajo — drugo na Dolenjskem. Ima rezervoarje za vteko-činjen gorilni plin, dovažajo pa ga jim v kontejnerjih. Od plinske postje (oddaljene od tovarne skoraj 100 metrov) vodi v proizvodnjo ,,plinovod". Tako je mnogo varneje, kot imeti nekje v tovarni, ali tik ob njej zložene plinske bombe. Tudi prevozni in drugi stroški so manjši, saj hkrati lahko nabavijo veliko količino plina.	F. Kotar
Dobro prodajali, slabše izvažali
Največji uspeh Industrije elementov v proizvodnji leta 1978 je bila uvedba vrste novih elementov, ki so jih finalisti doslej uvažali. To se je odrazilo tudi v visoki prodaji pri domačih kupcih. Ker pa tovarne kasnijo z najnovejšimi izdelki, je tak program teže izvažati, zlasti na najzahtevnejši zahodni trg. To sta dve bistveni poanti lanske prodaje v IEZE.
Prodajno področje je lani delalo s polno zavzetostjo. Zlasti marketinški oddelek se je polno angažiral pri izdelavi katalogov, da bi bili kupci vedno na tekočem z možnostmi za nakup. Zato so tudi ozko sodelovali z razvojnimi in tehnološkimi oddelki v TOZD in Skupnih službah. Opravili so vrsto analiz na podlagi tekoče prodaje in raziskav trga.
Da so ostali sektorji prodaje tudi dobro opravili svoje naloge na domačem trgu povedo že številke, da so prodali precej nad lanskimi načrti. Program prodaje na jugoslovanskem trgu so presegli kar za 33 %. Po TOZD Okole: Upori 49 %, Elektrolitski kondenzatorji 47 %, Keramični kondenzatorji 62 %, Feriti 37 %, Magneti 4t> %, Polprevodniki 31%, Specialni elementi 2 %, Orodjarna 20 %. Le TOZD Keramika je izpolnila letni načrt le s 74 %. Ves ta visok uspeh v domači prodaji so dosegli z nenehno prisotnostjo na zanimivih področjih in z uvajanjem proizvodov, ki so jih doslej porabniki elementov za elektroniko uvažali.
Žal pa je podatek o izvozu daleč slabši. Celo pod vsemi pesimističnimi napovedmi. Izvozili so le 66 % predvidenih količin, kar je šlo po TOŽD takole: Upori 51 %, Keramični kondenzatorji 85 %, Elektroliti 17 %, Feriti 44%, Magneti 116%, Polprevodniki 108 %.
Vsi ti slabši podatki o lanskem izvozu imajo svoje korenine v ostri in napadalni konkurenci na vsem zahodnem trgu. Za primerjavo naj povemo, da so cene elementom na zahodu globoko padle, ponekod za 40 %. Zato si zahodni proizvajalci pomagajo tako, da selijo proizvodnjo elementov iz Evrope, ali pa enostavno kupujejo elemente za elektroniko od proizvajalcev, kjer je delovna sila zelo poceni. To je predvsem jugovzhodna Azija.
Ta ostra konkurenca je uničila več znanih finalistov zabavne elektronike in tako se trg za prodajo elementov še naprej oži..
Kje je rešitev za dvig izvoza? Predvsem v visoki in najsodobnejši kvaliteti in zanesljivosti. Poleg tega so važne tudi cene in v elemente bo treba vgraditi vse več znanja — se pravi uvajati bomo morali najsodobnejše artikle, izdelovati jih bomo morali z največjo možno avtomatsko in mehansko strojno opremo in tako znižati proizvodne stroške in dvigniti kvaliteto, ali bolje rečeno zagotoviti kontinuiteto dobre kvalitete.
Vsekakor pa se bo komerciala IEZE morala zelo potruditi tudi letos. Ker načrtujejo mnogo večji izvoz od lanskega, bo treba napeti vse sile, da se ne bo ponovil lanski (in predlanski) izpad. Sicer kažejo raziskave trga na malo boljše možnosti, vendar brez agresivnosti in nenehnega iskanja ne bo šlo. Pa tu ne bo mnogo dela le za komercialo IEZE, levji delež naporov pričakujejo od Iskre Commerce, ki opravlja večino dela za izvoz Industrije elementov.
Seveda so prve na potezi TOZD. V rokah imajo platno in škarje — proizvodnjo. Tu pa se ne sme ponoviti lanski spodrsljaj. Lahko bi rekli, da je letos načrtovani izvoz pravzaprav popravni izpit in upajmo, da je bila lanska šolnina dovolj draga, da je ne bodo še enkrat plačevali zaman. FY
Samoupravni sporazum o skupnem urejanju izrabe sklada letnega delovnega časa
Delavski svet SOZD Iskra daje osnutek samoupravnega sporazuma o skupnem urejanja izrabe sklada letnega delovnega časa v javno obravnavo. Obravnava mora biti zaključena do 6. 4. 1979. Pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma je potrebno posredovati sekretariatu DS SOZD Iskra.
Na temelju 64. člena Zakona o medsebojnih razmerjih in 10. točke Stališč sindikata v SOZD Iskra, do nekaterih vprašanj na področju delovnih razmerij sprejemajo podpisnice:
1.	ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko o. sol.
o., Kranj, Savska loka 4
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o. Ljubljana, Stegne 17
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n. sol. o.
Nova Gorica, Šempeter, Vrtojbenska 62
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, n. sol. o.
Ljubljana, Savska c. 3
5.	ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov ,,ŠIROKA POTROŠNJA"
• n. sol. o.-, Škofja Loka
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev p. o.
Semič, vtača 1
7.	ISKRA — Industrija baterij ZMAJ, p.o.
Ljubljana, Stegne 16 a
8.	ISKRA — Commerce n.sol.o.
Ljubljana, Trg revolucije 3
9.	ISKRA — Inštitut za produktivnost dela in metrologijo, n.sol.o.
Ljubljana, Snežniška 2
10.	ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, p.o.
Ljubljana, Trg revolucije 3
11.	ISKRA — Invest servis—Vzdrževanje in tehnično upravljanje
stavb p. o. Ljubljana, Trg revolucije 3
12.	ISKRA — Šolski center, p.o.
Kranj, Savska loka 4
13.	Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra Ljubljana, Trg revoluvije 3
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNEM UREJANJU IZRABE SKLADA LETNEGA DELOVNEGA ČASA
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Samoupravni sporazum sprejemajo podpisnice z namenom, da enotno urejajo izrabo sklada letnega delovnega časa v TOZD v okviru DO, enovitih DO in v delov-nin skupnostih SOZD Iskra.
2.	člen
Pod enotnim urejanjem sklada letnega delovnega čsa podpisnice razumejo enotno planiranje in vsklajevanje:
—	kolektivnih dopustov
—	dnevov, ki so namenjeni manifestativnim in športno rekreativnim dnevom Iskre
—	koledarja delovnih sobot na zaokroženih industrijskih kompleksih oz, skupnih objektih in
—	enotnem doprinašanju delovnih dni glede na državne in republiške praznike.
11—ENOTNA NAČELA PLANIRANJA IN VSKLAJEVANJA 1. Kolektivni dopusti
3.	člen
Podpisnice bodo tam, kjer tako zahteva tehnološki proces in organizacija proizvodnje, planirale kolektivne dopuste v trajanju od 12 do 15 dni vključno s sobotami.
4.	člen
Kolektivni dopust bodo podpisnice planirale v terminskih enotah v mesecu juliju in avgustu in sicer
Prva terminska enota	27. in 28. teden
druga terminska enota	29. in 30. teden
tretja terminska enota	31. in 32. teden
v letu.
5.	člen
Podpisnice se sporazumejo, da bodo kolektivne dopuste v posameznih terminskih enotah organizirale v celotni delovni organizaciji in bodo le v upravičenih primerih planirale kolektivne dopuste v posameznih TOZD izven določene terminske enote.
6. člen
Podpisnice se dogovorijo, da bodo 1980. leta planirale in organizirale kolektivne dopuste po naslednjem razporedu:
prva terminska enota	— DO Elektromehanika
druga terminska enota	— DO Široka potrošnja. Avtomatika
in Kondenzatorji
tretja terminska enota	- DO Elementi in Avtoelektrika
V naslednjih letih pa bodo podpisnice po načelu izmenjave planirale dopuste v drugih terminskih enotah.
7. člen
Vse tiste podpisnice, ki nimajo kolektivnih dopustov se obvezujejo, da bodo vplivale na enakomernejše izkoriščanje dopustov svojih delavcev.
2. Manifestativni in športno rekreativni dnevi
8. člen
Manifestativne in športno rekreativne prireditve na nivoju SOZD Iskra se planirajo praviloma v sobotah in nedeljah. Te prireditve so:
1.	zimske športne igre
2.	avtorallv	*
3.	letne športne igre
4.	dan Iskre
5.	srečanje mladih in pohod Iskrašev
9.	člen
Predlog terminov teh-prireditev predlaga v vsklajevanje koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra.
3. Delovne sobote in dnevi doprinosa
10.	člen
Podpisnice na zaokroženih industrijskih kompleksih oz. v skupnih objektih se obvezujejo, da bodo praviloma enotno planirale koledar delovnih sobot in dneve nadomeščanja za tiste delovne dneve, ki padejo med dela proste dneve in državne oz. republiške praznike.
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
III - SUBJEKTI, ČAS IN NAČIN VSKLAJEVANJA
11.	člen
Podpisnice so sporazumne, da je nosilec akcije planiranja in vsklajevanja koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra. Operativno pa to delo izvaja področje za kadrovsko in socialno politiko in izobraževanje v SOZD Iskra.
12.	člen
Vsklajevanje terminov opravlja posebna komisija v katero imenujejo podpisnice po enega delegata.
13.	člen
Podpisnice vsklajujejo plan izrabe letnega sklada delovnega časa v drugem kvartalu tekočega leta za prihodnje leto. Tako vsklajen plan se objavi v glasilu Iskra.
14.	člen
Podpisnice se obvezujejo, da bodo spoštovale vsklajene termine in jih kot take vnesle v lastne plane izrabe sklada letnega delovnega časa, ki jih potrjuje delavski "svet.
IV - KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga po predpisanem postopku sprejmejo delavski sveti delovnih organizacij, po predhodnem soglasju delavskih svetov TOZD.
16.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec tega sporazuma, sprjemajo pa se po enotnem postopku kot sam sporazum.
ČASOPISNE NOVICE
Reški Novi list poroča o lanskoletnih poslovnih dosežkih Iskre in pripominja, da se je Iskra z lanskoletnim prihodkom 17,8 milijarde dinarjev oziroma približno milijardo dolarjev uvrstila med 35 največjih podjetij elektronske industrije v Evropi.
Politika—Expres iz Beograda poroča, da so se PTT organizacije dogovorile s proizvajalci telekomunikacijske opreme glede poslovanja v prihodnje. Tako bodo imeli jugoslovanski proizvajalci PTT opreme v prihodnje več naročil, toda tudi več obveznosti. Podpisan sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju predvideva med drugim tudi krajše roke dobav, ki so do sedaj trajali tudi po tri leta.
Z druge strani so PTT organizacije dolžne kupovati PTT opremo pri domačih proizvajalcih. Naročila bodo precej obsežnejša, saj nameravajo PTT organizacije vključevati v javni promet vsako leto približno 400 tisoč novih telefonskih priključkov namesto dosedanjih 145 tisoč.
Ljubljanski Dnevnik poroča o razvoju računalništva v Sloveniji. Pri tem omenja dvotirnost glede na proizvodnjo v Iskri in v Gorenju ter dodaja tudi ugotovitve posebne komisije CK ZKS, ki je pred dnevi obiskala kranjsko občino. Članek zaključuje novinar P. Čolnar, da bodo delavci Iskre v kratkem ponudili samoupravni sporazum za proizvodnjo računalnikov v okviru Slovenije, kot osnovo za dogovor o skupni usmeritvi.
Beograjska Politika poroča, da je Elektronska industrija iz Niša podpisala pogodbo s holandsko firmo Philips glede nakupa licence, opreme, tehnologije in storitev za montažo tovarne, ki bo izdelovala slikovne cevi za barvne televizorje. Nova tovarna, v katero bodo vložili 1,7 milijarde dinarjev, bo začela s proizvodnjo čez tri leta. Letno bo izdelala približno 250 tisoč slikovnih cevi in bo za ta dela na novo zaposlila 500 delavcev. Pogodbo o združevanju sredstev za novo proizvodnjo sta lani podpisala naša Iskra in RIZ iz Zagreba, medtem ko sta delovni organizaciji Gorenje in Rudi Čajavec dali načelno soglasje.
Škofjeloške delovne organizacije so lani izvozile za 16% več kot predlani. Največji izvoznik ostaja še vedno Alpina iz Žirov, ki je lani izvozila za 13,7 milijona dolarjev blaga. Tej sledi LTH s 7 milijonov dolarjev izvoza, na tretjem mestu pa je Iskra iz Železnikov s 4,8 milijona dolarjev izvoza. Uvoz je ostal na ravni minulega leta — objavlja kranjski Glas.
Kranjska zveza kulturnih organizacij je ob pomoči glasbenega centra in občinske kulturne skupnosti pripravila občinsko revijo odraslih pevskih zborov, poustvarjalne dosežke pa je ocenjevala posebna komisija. Zaključni koncert je bil v Domu Kokrške čete v Šenčurju, kjer je nastopil med drugim tudi moški zbor Iskra—Elektromehanika, ki je dobitnik srebrnega priznanja Maribor 78 — poroča ljubljanski Dnevnik.
Delo poroča v članku ..Stalno preverjanje standardov", da v Iskrinem inštitutu za kakovost in metrologijo pregledajo vsako leto okrog 1.500 električnih izdelkov za najrazličnejšo uporabo v gospodarstvu. Pri tem omenja prof. dr. Franceta Mlakarja, oziroma njegovo mnenje, da nobenemu proizvajalcu ni mogoče zaupati zgolj na njegov dober glas, zakaj pravkar so v Iskri dobili v roke neke zahodnonemške radioakustične aparate brez filtrov za odpravljanje motenj, češ da jih v Jugoslaviji še ne potrebujejo, oziroma ne zahtevajo. Dr. Mlakar omenja pri tem tudi, da imamo pri nas zastarele standarde, ki bi jih morali vsakih pet let ponovno preverjati in po potrebi dopolnjevati. Naš Zavod za standardizacijo ima pripravljen petletni načrt pregleda in obnove standardov.
Beograjski Privredni pregled objavlja celostranski članek izpod peresa novinarja Aleksandra Jovanoviča z naslovom „Po sedmi zunanjetrgovinski konferenci tozd Iskra v Ljubljani". V njem podrobneje razlaga lanskoletne dosežke Iskre.
Delo je objavilo članek z naslovom „d leta 1981 bodo v Iskri porabili za naložbe 8 milijard dinarjev." Sama sestavljena organizacija bo zbrala polovico potrebnega denarja, za ostalo bodo dobili posojilo pri domačih bankah, za nakup opreme na tujem pa bo denar posodila ameriška Eximbanka. S tako pospešenim investiranjem skuša Iskra nadoknaditi zamujeno, saj v prvem letu tega srednjeročnega obdobja ni skoraj ničesar investirala, ker je večino časa porabila za opredeljevanje razvojnih možnosti in za določanje, katere dejavnosti naj bi imele prednost pri razvoju Iskre.
Novinarji Dela so se pogovarjali z delavci 16 organizacij združenega dela o lanskem gospodarjenju v kolektivih. V sobotni prilogi so sestavili dve strani gbsegajoč prispevek, med drugim tudi delavcev Iskre v Šentjerneju. Delavci iz Šentjerneja so povedali naslednje: ..Pripravljeni smo solidarnostno pokrivati izgube v tozd, s katerimi imamo urejene dohodkovne odnose. Nesprejemljivo pa je, da imajo tam višje osebne dohodke kot jih imamo mi. Kriteriji nagrajevanja morajo temeljiti na uspešnosti poslovanja."
Gospodarski vestnik obravnava v članku ,,Povezovanje v računalništvu" proizvodnjo in razvoj računalništva v našem tozd Računalniki v Kranju. Novinar Lado Stružnik pri tem citira, da je tozd Računalniki v Iskri najmočnejši po strokovni zasedbi, saj v njem dela 33 strokovnjakov z visoko in 30 z višjo izobrazbo. Postopoma se bo njihovo število še povečalo, saj ima tozd kar 56 štipendistov. Letos bo tozd izdelal 50 do 60 računalnikov, ki jih bo Iskra prodajala za dinarje. Ob koncu omenja še nov samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, ki ga pripravlja Iskra za vse tiste, ki so sposobni in pripravljeni sodelovati v proizvodnji računalnikov.
V članku „Uvoz je pogoj napredka" meni Delo naslednje: ,,Elektroindustrija zavzema v slovenskem gospodarstvu eno ključnih mest. Od nje pričakujemo, da bo s svojimi izdelki spodbujala posodabljanje vse slovenske industrijske proizvodnje. Vendar pa izkušnje kažejo, da slovenska industrija v zadnjih letih ni v celoti izpolnjevala te svoje naloge. Razlog tiči v dejstvu, da ima celotna panoga nizko akumulativno sposobnost, zato njena naložbena dejavnost zaostaja za načrti. Tako slovenska elektroindustrija že kakih pet let zaostaja za razvojem te dejavnosti v Evropi.
Delovne organizacije, ki sestavljajo slovensko elektroindustrijo, pa menijo, da bi se morala Slovenija s svojo pretežno predelovalno industrijo zavzemati za bolj sproščeno uvozno politiko, ki bi po eni strani zagotovila boljšo založnost domačega trga in po drugi strani omogočila svobodnejše odločanje o uporabi domačih in tujih surovin."
Za jugoslovansko razstavo gospodarskih dosežkov je v Pekingu že vse pripravljeno. Kitajskim kupcem se bo predstavilo skupaj 180 domačih delovnih organizacij, med drugim tudi naša Iskra. Mimo tega je urejena kinodvorana za predvajanje filmov in prevedenih je tudi 50 predavanj na kitajski jezik. Na simpoziju bodo obravnavali nad 60 tem, vnaprej pripravljene kataloge v angleškem in kitajskem jeziku bodo natisnili v 7.000 primerkih.
Kitajci se posebej zanimajo za izdelke iz panoge telekomunikacij, električnih strojev, gradbene mehanizacije, kmetijskih strojev in investicijske opreme.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Nova Gorica in »Igre brez meja«
Sicer bo marsikdo podvomil, če sploh spada ta prijetna novica v naše glasilo in vendarr.. . Tudi letos bomo prek TV sprejemnikov (pravijo, da je najlepša slika prav na Iskrinih TV) lahko spremljali priljubljene „Igre brez meja“. In ne samo to. Te dni smo v Avtoelektriki izvedeli razveseljivo novico, da je jugoslovanska RTV izbrala za eno izmed jugoslovanskih tekmovalnih mest tudi Novo Gorico, to odločitev pa je potrdil izvršni svet in skupščina občine Nova Gorica. Tekmovalci iz tega mladega mesta — 5 deklet in 9 fantov bodo zastopali Jugoslavijo na tekmovanju na Portugalskem, ki bo 5. septembra letos. Tekmovanje na Portugalskem se bo odvijalo na temo „arena“, kjer bo treba premagovati ovire, ki jih je možno pripraviti v takih prostorih, kot so arene, (zaustavljanje mehanskega bika, plezanje po vrvi, porivanje velike žoge, itd.) skratka, v poštev bosta tudi letos prišli predvsem dve lastnosti tekmovalcev — spretnost in iznajdljivost.
V	„Igrah brez meja" bodo letos sodelovala še mesta Zrenjanin, Beograd, Tetovo, Titograd, Banja Luka, Karlovac in Donji Milanovac, ki bo tudi prireditelj in gostitelj tekmovalcev iz Jugoslavije, Italije, Švice, Francije, Belgije, ZNR, Velike Britanije in Portugalske.
V	Novi Gorici se že čuti utrip priprav na to pomembno, prijateljsko manifestacijo, saj so prav te dni že pričeli z obsežno akcijo zbiranje tekmovalk in tekmovalcev. S tem želijo doseči sestavo čimboljše ekipe, saj se zavedajo odgovornosti in naloge, kijih čaka v tem pribljubljenem tekmovanju, ki ga bodo spremljali milijoni gledalcev.
V	ta namen bo beograjska TV posnela 15-minutni film o turističnih zanimivostih in gospodarskih uspehih novogoriške občine. Ta film bo prikazovala evrovizija na predvečer tekmovanja Nove Gorice na portugalskem.
Vodstvo tekmovanja je že v dogovoru s turistično agencijo „Avto-promet Gorica", da pripravi v dneh tekmovanja izlet na Portugalsko, saj bo vsekakor mnogo zanimiveje spremljati „Igre brez meja“ v „živo“, pa tudi tekmovalci bodo še kako rabili pomoč navijačev iz rojstnegakraja.
Tudi v Avtoelektriki vlada že sedaj veliko zanimanje predvsem med mlajšimi, saj so se nekateri že pred uradnim razpisom za sodelovanje na teh igrah z navdušenjem prijavili in sedaj nestrpno pričakujejo, če bodo prišli oz. če bodo izbrani v tekmovalno ekip°.	Marko Rakušček
ŠAHOVSKO PRVENSTVO Š.D. ISKRA
Šahovsko društvo Iskra je razpisalo odprto šahovsko prvenstvo za leto 1979. Udeležuje se ga 16 šahistov in 7 šahistk. Moški se bodo pomerili v devetih kolih po švicarskem sistemu in jugoslovanski izboljšani 'krožni varianti, dočim se bodo ženske pomerile v sedmih kolih po Bergerjevemu sistemu.
Doslej so moški odigrali 4 kola in ženske tri. Trenutni rezultati so naslednji:
1,—2. Hribar Brane I. kat., ŠS Tomo Zupan Kranj in Zupe Miran I, kat., ŠD Kovinar — Maribor imata 3,5 točk,
3.	-7. Kerec Jože I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana, Srebrnič Vojko, I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana Šribar Miro, I. kat., ŠD Rudar — Trbovlje, Jack Artur, I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana, Perci Jože, II. kat., ŠD Iskra imajo 2,5 točke,
8.—11. Deželak Brane I. kat., ŠD Iskra -Kranj, Brce Martin II. kat., ŠD Iskra — Kranj, Jeraj Zlatko II. kat., ŠD Iskra — Kranj, Varga Koloman III. kat., ŠD Iskra — Ljubljana po 2 točki,
12.	Kariž Peter I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana ima 1,5 točke,
13.	—14. Krebelj Peter III. kat., ŠD Iskra — Ljubljana, Stanič Marko III. kat., ŠD Iskra — Ljubljana z 1 točko,
15,—16. Merlini Dušan II. kat., ŠD Iskra — Ljubljana in Brezigar Bogdan III. kat., ŠD Iskra — Ljubljana 1/2 točke.
V	ženski skupini so trenutno rezultati naslednji:
1.	Golc Nevenka, MK, ŠD Iskra — Ljubljana, 3 točke, •
2.	-3. Obrez Darja, I. kat., ŠD — Iskra Ljubljana in Matič Jadranka, IV. kat., ŠD — Iskra — Ljubljana 2,5 točke
4.	Markovič Jelena I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana, 1 točko in dve odloženi partiji
5.	Mavrič Olga, III. kat., ŠD Iskra — Kranj, 1 točko
6.	— 8. Novak Marija, I. kat., ŠD Iskra — Ljubljana in Rotih Antonija, brez kat., ŠD Iskra — Ljubljana 0 točk in dve odloženi partiji ter Ržen Marija, III. kat., ŠD Iskra — Kranj 0 točk.
PRVENSTVO LJUBLJANE
V	letošnjem sindikalnem prvenstvu mesta Ljubljane sodeluje 46 ekip. Prvenstvo poteka po švicarskem sistemu in jugoslovanski izboljšani krožni varianti. Odigrali bodo skupaj 11 kol. Pod pokroviteljstvom
Planinci Elektromehanike že petič na Viševniku.
VZPONA NA KOFCE IN VIŠEVNIK
Če si hoče človek obdržati kondicijsko sposobnost, ki jo rabi čez leto za planinar-jeje, ne sme zanemarjati zimskih vzponov. Ti so toliko bolj dobrodošli in potrebni, ker so redkejši od poletnih. Tega se zaveda tudi odbor planinske sekcije v Elektromehaniki, ko je dal v program poleg Stola in Dražgoš tudi Kofce in Viševnik, ki je postal tradicionalni.
Za na Kofce nas je bilo prek trideset planincev vseh mogočih starosti. Do kmetije Matizovc je bila pot kopna. Od tam naprej pa je bila pot zasnežena, vendar že lepo zga-žena. Pot je bila urezana brez ovinkov, naravnost proti koči na Kofcah. Kolona je dajala videz pravega partizanskega pohoda. Čeprav je še zima, smo se na Kofcah zadrževali pred kočo, kjer nas je dobesedno božalo toplo višinsko sonce. Nekateri so se izpostavili soncu in nepremično zrli v neko točko kot bi jih portretiral sam Božidar Jakac.
Pred nami je na Kofce prispela tudi večja skupina planincev in reševalcev iz Tržiča, ki so imeli tu interno tekmovanje v slalomu. Bil je torej vrvež, katerega še poleti skoraj da ni takega. Naš cilj je bil osvojiti Mali Turen, 1967 m po grebenu in Veliki vrh, 2088 m. Skoraj dvajset se nas je lotilo te poti in jo v lepem sončnem vremenu, brez vetra tudi srečno prehodila. Malo je nagajal sneg, sicer smo občasno uporabljali tudi zadnje plati. Na Kofcah smo se spet zbrali in po krajšem postanku oddrsali proti Podljubelju. Zimski vzpon na Kofce in Veliki vrh je v celoti uspel, saj sta se Šparovčev stari ata in mama zelo potrudila da je bilo vse v najlepšem redu.
Če hočeš očaku Triglavu nekaj prišepniti na uho, potem se moraš povzpeti na Viševnik, 2050 m. To namreč delamo planinci Elektromehanike že nekaj let in je postal eden najbolj masovnih planinskih in turnosmučarskih izletov.
Prijav za Viševnik je bilo več kot za poln avtobus. Glede na to, da je bila vremenska napoved malo obetavna, napovedovali so namreč dež in sneg, jih je nekaj ostalo doma na zapečku. Kljub temu jih je Joža naštel devetintrideset, torej tistih, ki jim vremenske napovedi niso mar. Z avtobusom nismo imeli nobenih težav, ker je že vajen te poti, saj gremo vsako leto z istim šoferjem, ki je v Gorjah celo doma. Od Šport hotela do Rudnega polja so enote JLA iz-plužile cesto tako na široko, da se lahko srečata dva avtobusa po svoji dolžini (? I) in je vožnja po njej dodatek k zimski idili tega kraja. Ob izstopu ni kazalo, da bi bilo vreme drugačno, kot so ga napovedovali. Začelo je snežiti, okoli naših nahrbtnikov pa se je ovijala megla.
Ko smo se povzpeli za nekaj sto metrov
Iskre poteka tekmovanje v prostorih Iskrine stolpnice vsak četrtek med 16,30 in 20,30 uro. Doslej so odigrali sedem kol. Stanje na tabeli je trenutno naslednje:
I.	-2. SZDL I. in RTV I. z 20 točkami,
3.	Litostroj 19,5 točk
4.	-5. LB in Inštitut J. Štefan, 18,5 točk
6.	Prometni inštitut 18 točk
7,	—10. Iskra L, UVJ, NB in Tiskarna T. Tomšič, 17 točk
II.	Elektroprojekt, 16 točk
12,—14. Delo I, Zavod za statistiko in Iskra II, 15,5 točk
15,—16. Klinika II in Slovenska filharmo-nijalS točk i.t.d.
Iskra III si deli 23.-27. mesto s 14 točkami in
Iskra IV. si deli 30,—33. mesto s 13 točkami.
Neposredno pravico udeležbe na slovenskem sindikalnem moštvenem prvenstvu si bo pridobilo 15 udeležencev, zato so tudi medsebojne borbe nadvse ostre in seveda previdne, saj vsaka izgubljena točka pomeni občuten padec na tabeli.
P.Jereb
više, se nam je odkril v pozdrav prav Viševnik, ki je bil ves v soncu. Človek ne more verjeti, da je tudi to mogoče. Nebo je bil° temnomodre barve, le tu in tam je na njem lenobno plaval kak oblaček, ki je polepšal Viševnikovo panoramo. Po uri in pol hoje po novozapadlem snegu, smo sedeli na vrhu. Brez dvoma, da trud ni bil zaman-Triglava res da nismo videli, ker so ga imeli prav tedaj „v pranju" in je bil zavit v meglo. Videti je bilo namreč vse ostale vršace okoli njega. Pogled na doline in prepade pod Vi-Sevnikom vzbujajo mogočnost vrha samega, čeprav je dostop nanj zelo preprost. Marsikomu se je tam gori odvezal jezik, pa ne zaradi morebitnega požirka, temveč zaradi prečudovitega okolja.
Spuščali smo se počasi in previdno zaradi težkega snega, sicer pa smo se v kasar-niški kantini na Rudnem polju kaj kmaN vsi zopet zbrali in’se prešteli. Na uho povedano, so bile prikrajšane le ženske, ker so zaman iskale (v kasarni) žensko stranišče. Večjih tehničnih težav sploh ni bilo. Vsak izlet na Viševnik ima svojstvena doživetja, zato bomo drugo leto še šli.
E. Erzetič
3. IZREDNA SEJA SMUČARSKEGA DRUŠTVA „SMUK"
V četrtek, 15. t.m. so se na tretji izredni skupščini zbrali člani Smučarskega društva SMUK. V okviru dnevnega reda so obravnavali tudi poročilo o opravljenem delu v zimski sezoni 1978/79.
Čeprav so člani kritično pristopili k obravnavi poročila, lahko iz podatkov o izpeljanih programskih nalogah razberemo, da si društvo kljub temu, da še ni popolnoma zaživelo, z vztrajnostjo in delavnostjo članov utira svojo pot.
Njegova aktivnost se najbolj vidno odraža skozi pridobivanja novih članov (trenutno jih ima cca 200 članske izkaznice), kar pomeni enkrat več kot ob ustanovitvi.
—	njegova aktivnost se je nadaljevala z organiziranjem vaditeljskega tečaja na Rogli (od 7. do 17. decembra), ko je izpit za smučarskega vaditelja opravilo 13 članov društva.
—	v času od 22. do 27. januarja so organizirali prevozni smučarski tečaj na Zatrni-ku, ki se ga je udeležilo približno 40 otrok s starši.
—	stacionarna tečaja sta bila na Kopah v mesecu februarju, kjer so zabeležili 78 udeležencev
—	na klubskem tekmovanju je sodelovalo 45 članov društva
—	sodelovali so pri organizaciji grafičnih smučarskih iger na Kobli
—	v celoti organizirali izbirne tekme Iskra—avtomatika na zimskih športnih igrah v Kranjski gori
—	in merilo časa v Kranjski gori, ko je bilo na sporedu smučanje v prostem slogu (državno prvenstvo v hot-dogu)
Pri tem jim je bila v veliko pomoč tekmovalna ura, ki so jo izdelali člani društva iz TOZD TE LA.
Poleg tega je društvo poskrbelo tudi za izobraževanje" in redno usposabljanj6 vaditeljev društva, ki so se udeležili seminarja. Organiziral ga je področni zbor smučarskih učiteljev in vaditeljev.
Kakor povsod, tudi tu ne moremo prezreti vsega tistega, kar so v društvu načrtovali, vendar niso mogli izpeljati:
—	to so tako enodnevni izleti, ki jih zaradi previsokih cen avtobusnih prevozov niso mogli organizirati.

—	neurejen skupni prostor
—	še vedno neizdelane klubske značke in
nalepke
— še bolje organizirati društveno aktivnost za smučarske teke itd.	§
V Barcelono	
Za prvomajske praznike se lahko udeležite 3- ali 4-dnevnih	letalskih izletov v
sončno Katalonijo, na obalo Costa Brava, v eno največjih in najlepših mest ob Sredozemlju — v Barcelono, mesto za katerega je Cervantes rekel, da je cvet naj-	
lepših mest na svetu.	
PROGRAM POTOVANJ:	po ceni
1. skupina: od 20. 4. do 22. 4. 79	3.300 din
2. skupina: od 22. 4. do 25. 4. 79	3.400 din
3. skupina: od 25. 4. do 28." 4. 79	3.6000 din
4. skupina: od 28. 4. do 30. 4. 79	3.300 din
5. skupina: od 30. 4. do 02. 05. 79 Ceni je všteto:	3.350 din
avtobusni prevozi na in z letališča, prevoz z letalom DC—9 na relaciji Ljubljana— Barcelona—Ljubljana, gostinske storitve po programu, avtobusni ogled Barcelone,	
izlet na Montser rat, vodstvo in organizacija potovanja.	
Doplačilo za enoposteljno sobo: 300 din za osebo Doplačilo za ogled predstave „FLAMENCO": 380 din za osebo	
Prijave in informacije: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in leto-	
vanje, 61000 Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587, 325-589