Kraniske vesfi. - jBeda učiteljstva na Kranj&kem je pnikipela do vi-hunca. Znani' so imi slučaji, ko mora 'učiiteiljstvo zastavljati pobotnice že pr.ve dni mesaca iin to proti nez.asl:išanim oibrestimL Kako strada in prezeba učiiteljstvo, je itak že zinan'0. K temu Jiaj pride še biolezan, poteim je piravi pakel že -gotov! V tam strašneim potožaju sii bo lan učitald ne more preskrbetii zase im za svojoe zdravniške pomioči1, iker raihče ne zdraivi zastanj; poiklicani zdravnik ne gre tja, kjetr ne kaže dabrega zaslužka. Edin pripomoček zioper ito je, da se ustanovi podpomo društvo z-a obolete -učitelje. Naša »Zaveza« naj bi tudi v tem pogledu stciriila potrebne ikorake. »Domoljub« de inaipisal v 5. štav. z dne 31. jajnuarja t. 1. ite-le besede: »Kranjski učitelj strada iminioigiokje ob bajno' imiauhni plači, kd _o dobiva. Sedaj mu je pa deželni odbor usitavil še tiste drag.injske doklade. ki jih je v v.ojaiam času dobivial. Samarijan se _e usmiiMl svojdgia sovražnika Juda, kiranjskii daželmi odibor pa inkna uistmiilianija do svojega čtoveka.« AJi Vas nič ne peče vest, gospadje deželmi odborjiik'i, ko slišite zarad 'isvojega nekršcanskaga postopaniija tako strašno obsoidbo! -nr— Na seji drž. zbora dne 23. januarja t. I. sta vložiia poslanca dr. Ravnihai" in prof. Jairc liniterpelaoijio na ministTskega predsedn'ika, fiinančiiega in nauonega iministra v zadevi eokiratnega državnega pnispevka in zaradii ustavljane deželoe dragindske doklade krarrjskemu Ijudskoišolskemu učiteljstvu. Do danes iinteirpelanta še nista dobila odgovoira. —:r— Ali }e res? Vse po-Htiške straoike na KT-anijskem zahtevaja vedno resmejše _n ¦odicičnejše, nad se sikliče deželni zbor vojvodime ikranysike, da poilciži dežetai oidbioir račun cd svodega gospodarstva od 1. 1913 sem. Če<ravno <se godi vse nekako skrivnostao pri dežalnami cidibocru, pride marslkaj na svatlo. Tiaiko sirno zvedeli, kako je sestavljal deželni €'dbor pr-oračun za leto 1918. Pc.rača se nam, da se je pokazal pri'manjkljaj 700.000 K. V proiračunu so bile tudi 'učitelgske draginasike doklade iz-a 1. 1918. Toda dežalmi glavar dr. Ivan ŠušteTŠiič vzame svinčnjik iin orta iz proračuna preliimin.ira_ie učiitelijske draginjske dciklade, češ, s pirimaTnjkljaiieji. ine boimo šli v movo Leto 1918 iin priimiaTijikljad ise je .ras na račun uibagega uoiiteljstva sprementil v prebitek, prav kakor trdi »Re&nica«. Nezaslišana krutost je to, ki moTa iineti zle posledice. Vsaka kriviica se je še maščevala, ,in se foo tudi tai, ki se godi kranjskemu učiiteijstvu. —^r— Znamenje razmer. »Učiit. Tovardš« je prkiesel v 2. tetošnji št. mekaj vesti iz 'ljudskoišoteke službe, ki zaslwžido mialo kcKmiefntarija. Imienuje se 16 osab, -mad teimii u im r 1 d Sraoko Maleoišek iin o b o1 e 1 i tovariš Josip Ažimian. Enaast ženskih učnih moči se mastavi, tni dobe zaradi bolaz.nii dopust. PotirabiUtjete 11 še več dokazov, da bo iKraDjska kmialo braz maškiiih aiamiih '11110151? Vprašajte kagarkoli in mu zatrjMjte, da slkrfoe voiditai deželini' krogi za kor.ist naroda —njihče Vam ne bo tega varjel! Tam na B'liaiw:aisavi cesti igovoiri 1 e e d e n, v s \ drugi le — kiimajo. Ali pa ta dela in giovori za blaginijo stovanskega naroda? Na to vprašamje lahko da vsakdo sam1 lOidgovior. —r— Iz ljjudskošolske službe. Miarija Sch^varzova je nameščeina za sunlentiinjo na Jesemicah, Cirila Cennetova na Btediu in bivša začas.na učiteljioa Vida Božičeva v Zagfozdacu; učiitelj ,na I. 'miestnii deški ljudski šoli v Ljubljani Fran Gale .ima zaradi ¦bo.eanii dopust; na II. mestni deški ljudski šoli je imemovan za začasiniega učitelja Jaoiko »Lenarčič, za začasno učiteljico pa Ljudimiila Slanovceva. S Cola nad Vlpavo nam pišejo. Pri šolskem vodstvu na Colu nad Vipavo je bilo podpisanega VII. vojnega posojila 22.000 K. Pač lep uspeh, ako se pomisli, da se je po posredovanju omenjenega šolskega vodstva podpisalo v tem šolskem okolišu že nad 130.000 K vaeh vojnih posojil, kar nam je v dokaz, da stori ljudskošolsko uč teljstvo vipavske doline v polni meri patriotiško svojo dolžnost. Nekaj pa je, česar pogrešajo učitelji v vipavski dolini: nimajo nikakoršne organizacije. Povsod ima Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva svoja okrajna učiteljska društva, le na nas so vsi pozabili. Kaj nam pomaga Postojnsko učiteljsko društvo, ki spi in ne da od sebe nikakoršnega življenja. Ako bi tudi delovalo to društvo in prirejalo zborovanja, bi se jih zaradi prevelike oddaljenosti ne mogli vdeleževati, ker bi bilo to zdrušeno s prevelikimi stroški. Ucitelji v vipavski dolini nimamo nikakoršnih zborovanj, ne more tudi priti do potrebnih knjig, osamljeni tavamo brez vsake pomoči. Okrajne učiteljske knjižnice v Postojni se ne moremo posluževati, ker le težko dobimo knjige zaradi velike oddaljenosti. Vipavski sodni okraj je že po naravi popolnoma izoliran od drugih delov Kranjske, zatorej ne moremo imeti nobenih stikov z drugimi uciteljskimi društvi. Zato naj se izloci učiteljstvo vipavske doline iz Postojnskega učiteljskega društva in si ustanovi lastno društvo ter pristopi k Zvezi. S tem bi nam bilo jako ustreženo. K Vipavskemu učiteljskemu učiteljskemu društvu bi lahko pristopili tudi bližnji tovariši goriške vipavske doline. ki jim je tudi jako oddaljen sedež Goriškega učiteljskega društva. Deželne mejo nas k temu koraku ne smejo zadrževati v sedanjih casih. Stvar bi se gotovo dobro obnesla in obrodila obilen sad. Le začeti je treba. Vodstvo Zaveze prosimo, da naj stori v tem pogledu potrebne korake. * * Z, Tovariš iz vipavske doline nam je govoril prav iz srca. Njegov nasvet je vreden vsega uvaževanja in bo, če se uresniči, v veliko korist napredku ljudskega šolstvain v blaginjo tamošnjega učiteljstva. Že pred leti se je poudarjalo na nekem zborovanju Zavezine delegacije, da imajo nekatera Zvezina društva na Kranjskem prevelik okoliš, zato se uciteljstvo le slabo vdeležuje društvenih zborovunj in prireditev, ker ni prometnih sredstev in je vdeleževanje sicer zvezano z velikimi stroški. Vodstvu Zaveze se je naročilo takrat, da naj skuša ustanoviti v prvi vrsti za vipavski in škofjeloški scdni okraj posebna učiteljska društva. Zaradi krajevnega patriotizma so se uprli takrat nekateri učitelji v dotičnih okrajih in vodstvu se stvar ni bila posrečilo, ostaio je pri starem. Ker so se vipavski tovariši sedaj sami začeli zavzemati za stvar, upamo, da ustanovimo v najkrajšem časn Učiteljsko društvo za vipavski sodni okraj. Današnjega dopisnika prosimo, da naj se obrne po informacije na vodstvo Zaveze, ki mu bo radevolje šio na roko z besedo in dejanjem. Le pogumno na delo! Dne 26. riecemhra 1917 jp. urarl tov. josip Polanc, učitelj v Radečah pani Zidaneim mastu v" ¦naiilepši moški dabi star kciiiiaj 38 iet. Leta 1916 ye bil potnien in januarja 1917 je odšel k voijiakam. Doma je imioiral zapustiti žemo i_n 10 nepreskrblieriih otročioev. KmaLu po vpoklicu mu umi.eta dva 'Otiroka, kakoT se trdi le zaradi slabih ginotnih razmer. BoJan že P'reu, je ^il kot tak "lidelien k imarškornpaniiji in z njo je cdšel na i'tal!idansiko boyišče, kar je pospešito :nj'&go:vo zigodnjo^ smirt. Dotoil de 14dnevni dopiusit, a vrnil se m vcč. Neusniiljena učiteliska bolezen ga je Zigrabila in poliožila v posteljo. Po dveh tednih je zapustil ž-eno in 8 nepreskrbliienih oriročičev ter .se preselil v veonost. Slu^bova! ie na Dcboivcu pod Kuimom, v Buoeči vasi, v Loš kem potoka, Stareni in NiOvam- kotu in nazadnjje v Radečah. Vsi, ki so z njini občevali, so spoznali, da je bil blaga in d>obra duša. Tovarišarn je z največjo- vnem-o ustregel vsaki ždiji. Bodi blagemu tovarišu, učitelgu-rnučeniku ohTanjoii ltred nami oasten spomi-ni -^r— Odlikovanje. Naš tovariš Ivan Kocidančič, inadučitelj v Bušeiči Vasi, ki služi že četinto leto1 na fronti, je 'iimanovan za stotnika in .odliikoivan s Signuim iaudis. V poletju 1917 pa je doihil zlati zasliužni kriižec s kiroino na traku hirabrostne svetinje! čestiitamo! —r— Slovensko učkeljstvo v vojne -vrhe.. Za oslepele slovenske vojake v Gradcu sta nabrala g. Rudolf Est, nadporočmik in tov. Darko Sterk, v"'Ae\\ v Radečah 223 K /6 h. —t-— Evropski škandal. Danes dne 1. svečaina 1. 1918 ¦se.m delal prošnijo1 za povišeik vojašfce podpore netoi bagumki i-z Gciriške, k,i ima šest 'O'trcik. — Doibiva že sedaj ime&eone padpore 29 7 K; 'b e r i d v as tod e v et d e s e t s edem kroin; pokg tega dobiva pa še tiudi beguinske l>oidpoire dnevno 2 K. — Poanam pa nadučitelja s 23 službenimi leti z 11 otroki, ki pa je dobil dne 1. februarja 1918. 1. — 182 K, beri e n s t o 0 s e m d e s e t d v e kroni. — Živela Avstrija!— —e^-.