GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE gj^ST^^ ikicng«, m, poitdeljek, 17, decembra (Dec. 17). 1928, m hr »alttag at .p+cUl r«U ef p-Ufe »rorkMt N* fr —U— 1ISZ. Att el Ort. i. 111 T, aatheriMd aa Juaa 14, lUk 9TEV,—NUMBER 295 Uhaja mk dan raieo oadalj ia praanibov. j«soad darje v industriji. Ako bo v tem zasedanju sprejeta -predloga za kontrolo premogovne produkcije, je odvisno od senatorja Wheelerja in Wagnerja, pa demokratov. Wat-Bon je zaključil o stvarjo. Vojna v Jiiai Ameriki ___ Rolivijci in ParagvaJd ae kolje-| jo ie dva dni; sto ubitih. Buenos Aires, 16. dec. — Medtem ko je Liga narodov včeraj poslala drugi apel na Bolivijo in Paraguay, naj poravnata svoj spor mirnim potom, so bolfvij-»ke čete napadle tri utrjene postojanke ob meji v Paraguayu in ljuto bojevanje je še danes v teku. Obe stranki poročata o imagi. h La Paza v Boliviji poročajo, da je padlo čez sto Paragvaj-cev in Bolivije! so vplenili 80 vozov municije in ujeli mnogo mo*. z drugo strani, iz Asun-"ctona, pa poročajo, da so paragvajske čete po osemurni bitki ^okupirale tri postojanke in holivijnke čete so se umaknile nazaj čez mejo. Paragvajska vlada je danes odredila mobilizacijo vseh moških od 16. do 29. leta. SANTIAGO IGLE81AS OOTA« NE VODJA OPOZICIJE. Tako je odločilo ponovno štetje glasov na Portoriku. N anhington, D. C. — Santia-K" Ulesiaa, tajnik Panameriške dHavake federacije, je poročal s iVtorika, da je ponovno štetje vlakov na otoku odločilo proti koaliciji. Iglesias ne bo voditelj v« ine, ampak bo vodil manjšino v novi otoški legislaturi. Opozicija je prseoj močna. Pefttai rop. 'Hkdalo, Neb. — V tukajšnji »**tni urad ao v noči od petka ** ^>boto vlomili neznani ben-d>ti in odneali bkga in denarja vrednosti dva tisoč dolarjev. NAkočrrs « KNJIGO AMEUSn SLOVENCI/ Načrt boalderskega Jaza sprejet v saaahi Kompromisni projekt pooblašča vlado, da lahko sama obratuje vodno aile ali jo odda v najem privatnim interesom. Waahington, D.^C. — Projekt največjega jeza na svetu za nabiranje voda in produciranje električne sUe v Boulder kanjonu v Arizoni je bil v petek odobren v senatu s 64 glasovi proti 11. Projekt gre zdaj pred konferenčni odsek, kjer ee imsijo izravnati razlike s približnim projektom, ki ga je sprejela nižja zbornica v to svrho.v Senatski projekt določa, da zvezna vlada lahko potroši 165 milijonov dolarjev za zgraditev jeza na Coloradaki reki, ki bo 550 čevljev visok (najvišji na avetu) in dalje za zgraditev e-lektrarne ter izkopanje kanala od reke pri Yumi, Ariz., do Im-perial doline v Kaliforniji. Vlada pa ni obvezna, da sama zgradi in obratuje to ogromno napravo, pač pa lahko odda delo in elektrarno v najem privatnim družbam. Boulderski jez bo največje inženirsko delo, odkar je bil dovršen panamski prekop. Projekt Matom ni* rovne policijo v zraka Načrt predložen Ligi narodov po ameriškem predsedniku Mednarodne ovijaltične ligo. Liigano, Šri^i^rSBC^ClI? fond B. Harmon iz New Yorka, predsednik Mednarodne avija-tične lige, je včeraj predložil Ligi narodov načrt mednarodne policijske zračne flote, ki naj pazi na mir med narodi. Načrt se glasi, da vse dežele odstopijo Ligi deset odstotkov svojih izvežbanih pilotov, ki morajo biti vsak čas pripravljeni na mobilizacijo, če bo kje vojna ogrožala mir. Harmon je dejal, če bi Liga narodov zdaj imela tako zračno policijo, bi lahko poslala tisoč aeroplanov nad Bolivijo in Paraguay ter ju s tem kmalu prisilila, da ne bi mislili na vojno. HarmonoV predlog je izzval med diplomati veliko zanimanje. PROPAGANDA ELEKTRAft-NARSKEGA TRUSTA. N »daljna s odkritja prsttkave, katero vodi zvezna obrtna komisija. Wsshington. D. C. — Trust elektrike je imel po vseh mestih nastavljene svoje propegs-torje, ki so pazili na vsako vest ali komentar v listih, ki je nasprotoval njegovim intereaom. Tako je pokazala preiskava zvezne obrtne komisije, ki zaališuje priče v zvozi a trustovo props-gando. Ako je bil priobčen v kakšnem čaaopisu članek ali komentar proti elektrarnarskemu truetu, tedaj ao vplivni državljani v mestu, v katerem je časopis izhajal hitro naslovili na list pismo, v katerem so pobijali urednikova izvajanja Val ti vplivni držav Ijani so bili na trustovl plačilni listi, a le malo ljudi je to vedelo. Za to propagando je trust plačeval letno stotieoče dolarjev in se mu je dobro izplačevala. | Kadar jo bil v čaaopisu priobčen članek, ki je pobijal privatno lastništvo javno potrefaAčin-skih naprav, je šel agent elekt-rarnarskega trusta h kakšnemu vplivnemu odvetniku ali kakšni drugi znani osebi v mestu v svr ho, da spiše odprto pismo na U-rsdnika časopisa, v katerem je pobijal argumente navedene v članku. tO metoda, kot je bilo dokazano aa zaslišanju, se je do-bro obnesla In je veliko kori stila trustovim Interesom. Waahiagton, D. C — Znano je, da je Victor Berger, sociali stični kongresnik iz Mllvvaukee ja, predlagal protiklanovsko predlogo, ki določa precej ostre kazni. | Berger je svojo >Uk*et ur, zapoalJenih vori načrt. Denar bo sedaj Grčiji prav do-šel in vojni profltarjl ne bodo imeli delela od nJega. Grčija zdaj potrOboJe veliko bolj denar, kot v vojnam času. da v*wstavl avoje poljedelstvo In Industrije, kot ga Js rabila v vojnem času za uničevanja in morjsnje. ' Navodila za pobijaaja epidemije inflaeaoo Bolesen ssČsla ppjfmati v Chl cagu; mnogo bolnikov v okolici. % Ir Chlcago. — Dr. Kegsl, zdrav stvenl komisar, jo naznanil v soboto, da je influencs začela pojemati v mestu. V petek je bilo prijavljenih 206 novih slučajev in samo trije bolniki so umrli, V sredo je bilo deset smrtnih slučajev in v četrtek pet. Toliko bolj kosi pljučnica; v petek Je bilo deset novih obolenj in 13 smrtnih slučajev. V prodmest-jih io okoliških mestecih Je dnevno prijavljenih več ato slučajev influonoa. Washlngton, D. C. — Generalni kirurg Hugh 8. Cummnig jo objavil snajat navodil, kako se je treba čuvati influence: 1. Ogiblji so nepotrebno gneče. Hodi na delo peš, če jo mogoče. 8. Gibi J i aa kolikor mogoče na solncu. 8. Imej odprta okna v spalnici. 4. Drži se proč od ljudi, kl kašljajo in kihajo. 6. Opori ai roke prod jedjo in no vtikaj protov v usta. 6. Glej, da bodo briaaAe, namizni pklčl, žlice, vilk*, noš) ln kozarci sk vodo čisti. 7. ^"Ptf dosti čiste vodo. JoJ lahke jedi; no nabaši želodca preveč. Skrbi, da Je eliminacija redna. Spi najmanj ssdom ur. 8. No obiskuj bolnikov, kl trpe na influsnei. 9. Čuvaj ae prohlajenja. 10. Quvaj ao prašnih ln prevročih sob. U. Ako te napade vročica, pojdi hitro v posteljo In pokliči odravnlka. Ne hodi t« postelje, dokler nloi popolnoma odrov. Dr. Cumming Jo pojasnil, da InfluOnza ln gripa sta ena in lata bolezen. Ime Influence so dali Italljonl leta 1748, ko so mislili, da bolezen prihaja od 1o-fluontnostl (vplivanja) ovozd; gripa po Jo francosko (mo od "sgrlppe", kl pomeni nspad. Bolesen Je še stara — beleži Jo'še slavni grški zdravnik Hlppocra-tes 400 let prod KrUtom — in so vodno pojavlja v manjšim ali večjem obsegu povsod. InAosn ca sama na ssbi nI neverna* lahko pa povzroči druge komplikacijo, kot pljučnico, sato so Jo treba čuvati. v, II« itavkarjov bila ustreljenih v Kolonebiji žab se coni no $1,250,000. Bogota, Kotom bi Ja, 16. doc. ~ "Kspuctator" poroča rta tšmslju podatkov Iz province Magdalene, kjsr Jo bilo stavka plRlitai-nlh dolavesv, da Js bilo v bitkah s vojaškimi četami sto stavkarjev ubitih ln 238 ranjenih, iko-da, katero Jo utrpsls ameriška bananova drufba Unltsd Kruit Compsny vsled stavke tn opu-stošenja. se ceni na $1,«80,000. Poročilo molči o izgubah vojaških čet. Cerkve 00 ommAIJs s priigranim Chlcago. — Jamss A. Pattsn, znani krolj žitne borse. kl ie pred krotkim umri, Js zapustil 20 milijonov dolarjev. Polovico tegs premošsnja, kl ga Je pri špekuliral no borzi, js zapustil raznim protestantskim eerkvsm in dobrodelnim zavodom GORElK OUR V TKXAHH POD UONTMOIjO. Ogrožano Jo MIs Gslvsslsa, Tos. — V lligh Islandu. dvajset ftillj sevsrnosie psdno od Gslvestons se jo vnel oljnsk. Nekaj časa Je bilo mo-steče v nevarnosti, da postane plen požara. Prostovoljni |*>-žarnl bramM se Js po trdsm delu posrečilo obvlsdšti tsižsr (n spraviti ogenj pod kontrolo. Več dni bo minilo, prsd«n bo ogenj v oljnaku popolnoma zadušen Nesrsžs ft«-tu Chlcago. — Alez Huhadoiaki se Je v petek ubil v elektrarni Edison Co., 6660 Tajrlor »i. ko Js padel s električnega konvoj*, rja na cementna tla. PEKI ZA NOVO T02I0 PROTI TRIISTO KRUHA Predsednik senatnega justičnegs sdseka JO pričel saališevatl organizirane delavce glede k ruš noga truata. VVaahington, D. C — Senator Norris, predsednik senatnega justičnegn odseka, je pričel zasliševati organizirane pekovske delavce glede krušnega trusta. En dan proJe, preden js kongres preložil svojo soeedanje v me-soou maju, Jo eenator La Follet-te predložil resolucijo št. 968, kl pravi, da naj avesna obrtna komisija obnovi tožbo na sveonom sodišču proži VVardovemu krušnemu trufku, ki je poznan kot Continsnt4 Baklng konporaoija. Internaoi^onala apelira na vse lokalne unijo organizacije pekovskih delavcev, da apelirajo na aenatona Norrlsa, da kmalu ln ugodno poroča o resoluciji. Ta resolucija jo bila potrebna zaradi neko poteze, o kateri pravijo, da jo je Izigral Abram My-ers, takrat čTanUn sdaj predsednik zvezne obrtne komisijo. Jus-Učni depsrtmsnt in komisijo sto pričela i akcijo proti krušnemu truatu. Obe obtdbt sts bili u-moknjenl v toku 48 ur o logovo-rom, da bo druga obtožba dršala. Myrup, predsednik organizacije pekovskih delavcev pravi v ras« poslani okrožnic! na podrejeno unijo, da je pot odprta sa ueta* novltev ogromnega krušnega monopola, dokler se tožba zopet ne obnovi, toavoft korakov jo bi* lo izvršenih aa uatanovltev kruš- kal^.Tk^eri so defaH organi, strani dolovcl, se adružuJnJo v protlunljakom truatu. Ako oo ho truot tako daljo rozvijol, tedsj iKHlets organizacija pskovaklh dolovcev In narod Izročeno no milost In nemilost krušnemu truatu. DosdaJ še nI bila U Folletto-va resolucija Izročena justlčne-mu j »d odseku, ds poroča Justlč' nemu odseku. La Follotte se no hojo v Rodhasterju, Minn,, po bo kmalu v Waahlngtonu. Draga nnoiapeia avara z orožjem aa Ogrokeai Avstrija zaplenila pošiljko stroj, nlc In dtroMvo iz Anglijo. Dunaj, 16. dec. — Ogrska Js spet zapletena v sfero utlhotap-Ijanja oroftja h inozemstvo, kor Js dokaz, da se na tihem oboro-Šujo, daai Je to proti trlanonaki mirovni pogodbi. Včeraj Js sv-atrijski carinski uradnik odkril, ln zamerili sodom zabojev razloženih strojnic In strsllva. Zaboji, na k#t*rih Je bilo zapisano, da ao notri "avtomobilski mo-torj iM, so prižll Is Anglije in po-to v a) i so v Budapsšto. Poslala Jih Je angleška tvrdka Whlte-head, kl kulelujs tonpede. Za-dsva Js takoj Izzvala veliko senzacijo In telegrami apst švigajo msd zunanjimi uradi na Dunaju, Pragi, Bukarešti ln Belgrsdu Prod enim letom so avatrijskl cariniki zaslsdlli v At. Ootthsr-du pst vagonov strojnic, kl so prišle pod znamko "poljadelj sklh strojsv" Iz Italije. Takrat se Je ogrska vlada Izmazala s tem, da Js UkoJ daU strojnice uničiti. Zdaj bo težje, kajti strojnice ao ostals na Dunaju. Prve efcsofcoclje sa električnem stole v llllsoiss. (Jikago. — V sobotni sjutrsj so uamrtlll ns električnim sto* Kj tri roporske morilce v državni kaznilnici v Jollstu. To so bi le prve slmekuclje s elektriko, odkar so lani odpravili vešala v Illinohiu Uamrčena sta bila dva zamorca In eden Indijanec, kl so prsd šestimi msseei ubili in oro-psll nskegs farmarja v okolici Wsuk**gaoa. Kemik govori o pita«! kl lahko aalii armado Učenjak rasloill draga najnovejša Čodeaa kemijo. In to Je komo j začetek! Chlcago. — Dr. Hllton Ira Jo-nes„ svetovno snanl rasiakoval-ni kemik, jo v potok prodava! pred Execut|vea' Clubom v ho-telu Sherman o najnovejših ču-desih kemija Pred sei»oj na mizi jt imel zbirko steklenic in kovinskih posod a raznimi tekočinami ln plini. Dr. Jonšs jo dejol — ln to Je poalušaloo menda najbolj zanimalo — da so komiki še iznašli strupeni plin, kl Jo tako močen, da lahko uniči oele armado na bojišču. Ta plin se imenuje "cacoryl iooeyanide," ampak — Jo dr. Jonos prsvid-no pripomnil ameriška vlada šoli. da so o podrobnostih toga plina ns govori preveč v javnosti I —--Dajal pa Jo, do plin nI smrtonosen, temveč so lahko rabi le v namen, da ao vojaki omamijo In niso več sposobni aa bojovonje. Končno on upa, da Imajo vlado toliko pa-A* da so nlkdor no poolušljo V«aa puns ,.. (Bunklll) I —je dr. Jonos pokasal po-dolgaat koa kovino, k1 Jo loglo- (ImIm kakor jeklo. "To jo druga novejša Iznajdba," jo roko). "To jo nova ko-vina, kl Ja dobila Imo ,baryllium' in katero bo revolucijonlrala nekatero industrijo, predvsem as-roplanako. Nova kovina JO dvakrat močnejšo kakor jeklo ln dvakrat lažja kot aluminij. Trda jo tako, da rožo oteklo; a najtršo pilo Jt no popraokote. Motor ao letalo, kl bo imel 400 konjskih sil, lahko on som človek dvigne lo nese, tako bo inhok. Tk kovina so tfcdoJfcJt Iz nekA-glino v Mlnnosotl." (Nadalje jo pokoool ^ušklce", ki atroljajo plin za solsonje. Majhno cevka ne večjo kot aamo-napojno poro, vršo toliko plina, da oolspl vsakega človeka sa pol ure 80 čsvljov naokoli. Druga pev, podobna šopnl žarnici, lahko oslepi voo ljudi v veliki dvorani.* Dr. Jonoo Jo rekel, da so to "puškloo" dobro Obrambno sredstvo proti roparjem in tako reč v žepu. svoje |iivf impiH - m« odrsšsjo glai no iNlprsvl wm Pravi, aaj če v treh krivičnih Aon gaj, 16. dec. — Ciang Kaj-šok, prsdssdnlk novo kltajoks vlade, Je včeraj sostovll ovojo giovo, da v treh lotih njegova vlada rašl Kitajsko voeh neenakopravnih pogodb a tujimi do-t*\mi ».i in .in i o ji' čstr *ajMisn» kitajsks tla. Bnoči so bili v Nanklngu politični izgredi, ko ao množice protestirale proti zsvlačevsnju novo carinske pogodbe o Japonsko. Nekaj uradnikov In vojakov Je bilo lahko ranjenih. * Takoj na« to Js Kajšek lajavll na radio: "Vlada deluje na odpravi krivičnih pogodb, toda delo mora Ki na roden In postaven način. Akcija nssllja ne pomaga nič In nas samo diskrodltlrs prsd drugimi narodi. Vlada se drži pravih revolucionarnih načel ln prepričan sem, da kmalu dosežemo enakopravne pogodbe z vsemi velesilami. Prisegam kitaj-sksmu ljudstvu, da v troh letih bodo vse pogodbe revidirane In vas tuje čete odstranjens s naših tal. Ako ns bom držal te besede, odrešite ml glavo." TKI <*KBK ZGOMLK V KTA-NKM HOTELI) V TKXAMIf. Hotel je bll prava Hosales. Tos. — V staram hotslu Boyle ao igorsls tri osebe. Hotel Js bila prava past In je zgorel do tal. PONDEUEK, 17. DECEMBRA P R O S V GLAI1L0 SLOVEUZKK NABODK« PODPOgMl JEPMOTB LASTNINA »LOVKNBIfB NABODNg POPfOENl JEPNOTB Cooe oglasov po dogovoru. BokopisJ ss st rrsčsjo. Naročnin«: Zodiajene države okazati na pot, ki vodi človefiko družbo iz teto koasa in gospodarskega anarhizma v redne razmere!^ Razgovor je treba pričeti o mizeriji današnjega časa. Današnja človeška družba ima več senčnatih kot solnčnatih strani. In več ljudi je v senci kot na solncu. Razložiti je treba, kako pride, da podjetniki to žalostno dobo izkoristijo v svojo korist. Opišite bedo delavnega ljudstva, ki objema samo delavne sloje, dasiravno se pojejo slavospevi pro-s peri teti. Pojasnite, zakaj podjetništvo kljubtemu, da se je pri njem ustavila prosperiteta, pritiska na mezde, da bo imelo še več dobička. Razložite jim, da se delavno ljudstvo lahko pomaga* ako se združi in svoje postopanje za izboljšanje svojega položaja uravnava po dobro premišljenem in preudarnem načrtu. Razložiti je treba, da delavno ljudstvo le t#daj dela premišljeno in preudarno in po načrtu, kadar m; organizira, ker ima v svoji organizaciji prilikp, da se temeljito, stvarno in preudarno pogovori o vsem, kar je .treba podvzeti v korist delavnega ljudstva. Ako bodete tako ravnali, tedaj* bodete kmalu pridobili novega prijatelja za gibanje delavnega ljudstva, katerega cilj je izboljšati življenske razmere delavnega ljudstva že v mejah sedanje človeške družbe in končno osvoboditi delavno ljudstvo mezdne sužnosti. Zavedni delavci, izrabite čas. Izvršiti je treba plemenito delo in delati, da zmaga pravica, da se krivica umakne pravici in se pribori gospodarska enakopravnost Skrbite in delajte, da se bodo brezbrižni delavci pričeli zanimati za delavske shode in predavanja, ki jih prirejajo delavske organizacije. Skrbite, da delavska organizacija ne bo nazadovala na gospodarskem, strokovnem in političnem polju. Razvite svoje shodf in predavanja v tej smeri, da bodo vabila in privlačevala vedno večje skupine v delavske organizacije. Na shodih naj izginejo vsi osebni prepiri. Na shodih nikar ne zabavljajte čez svoje lastne delavske ustanove. Ampak pojasnujte in tolmačite, kar ni jasnega in razumljivega. Vedno in povsod na shodih naj bo osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega Jarma pred očmi. Za u cilj se pa lahko uspešno dela le tedaj, ako med zavednimi delavci vladajo sloga, edinost,' razumeva nje in želja po vedno večji izobrasbi delavskega razreda o stvareh, ki služijo za osvoboditev delavskega razreda is mezdne sužnosti. Na shodih mora vladati pravi bratak auh, združen s pogumom, požrtvovalnostjo in zaupanjem v cilj, za katerega Se zavedno delavstvo bojuje. Taki shodi vabijo vedno nove delavske mike v delav sko organizacijo. Kajti taki shodi širijo razumevanje delavskega boja za oevoboditev delavskega razreda v vedno širše kroge nozavedne ljudske mase. In kadar pride spomlad, tedaj no delavske organizacije veliko bolj trdne krepke in močne in obonem pripravljene, da izrabijo vsa. ko ugodno priliko v interesu delavstva in nadaljujejo s Izobraževalnim in agitatoričnim delom čes poletje, da store zopet korak naprej za povzdigo delavske kulture in vživanje pravega človeškega življenja. Naprej, zavedni delavci! Ako delate za svojo delav-ako organizacijo, delate r.a sebe, svojo družino in svoje . tovariše, delavce. Sadovi vašega dela ne bodo izostali. Osvoboditev delavstva iz kapitalistične sužnosti more biti le delo delavstva samega. Ako delavstvo ne bo izvršilo tega dela. ga ne bo opravil nihče drugi sa njegl Za to vedno in pogumno vsikdar naprej. Toliko preje bo delavski razred užival sadove svojega lastnega dela. Hovrathu vso pravico do organizacije nazaj. 8 tem je pripo-znal svojo napako. Ko nam je vzel Hosratha, smo bili v Kan-saau do zadnjega premogarja v organizaciji, okrog 12 tisoč, sedaj je pa nas še okrog 4 tisoč. TO je pa Lewisu pripravilo, da je odnehal boj proti Howathu. Sedaj pa tudi Howath ne bo mogel dosti storiti za nas, ker mu sedanja pogodba veže roke; kadar že kmetija plava, je prepozno nositi kamenje nanjo. Ker so v tem mesecu večji del vse organizacije bolj žive in vabijo svoje člane na letne seje, tudi jaz vabim vse delničarje Slovenskega pogrebniškega zavoda v Frontenacu, Kans., dne 0, januarja, 1929 na letno sejo. Na tej seji bodo predloženi računi za leto 1926, in vršile se volitve xxH>ora za leto 1929,. S tem tudf opozarjam društva S-NPJ in odbor združenih društev SNPJ v Kansasu, da pošljejo svoje odbore na sejo pogrebni škega zavoda. Namen tega zavoda jd upreti se proti zadnjemu izkoriščanju. Res je tako, ksfeor je rekel pokojni M. Mam na seji združenih društev SNPJ v Kans. Bratje, tukaj je glas )rgovca in pogrebnika. Glasi se: "Podpisani vam postreže od zibelke do groba:" Nato je nam dostavil: "On nas le zkorišča od zibelke 'do groba. Cer smo že blizu groba, vsaj tu-caj se ustavimo nesramnim iz-(oriščevanjem." Članov jednot n zveš, kateri so zavarovani za malo posmrtnino, jih že nI mo-foče dostojno pokopati, če se naša društva zedinijo, oziroma naši člani, se lahko naredi konec zkoriščanju. Dosedaj je bila vsaka letna seja korak naprej, ln tako »e tudi od letošne pričakuje. Zato pridite vsi delničarji 6. jan. 1929 Ob 2. popoldne na aejo. Hliša se Božič in Novo leto. Vsskl se ozira na božična darila, meni se pa vidi, da je najbolj potreben "Proletarec", oziroma fond za angleško prilogo delavskega lista. Za začetek je potrebno samo $500. Človek bi si mislil: to bo takoj skupaj, pa je že preteklo nekaj Časa in listo še ni mogoče izdajati. Mi dobro vemo, da mladino potrebujemo, kakor tudi mladina naše podpore. Zato priporočam, da bi se zavedni delsvci potrudili o bošKnlh prssnikih z malim darilom v fond za "angleško prilogo lista "Proletarca", glasila JSZ. Marsikateri oče poželjivo gleda svojega sina in vsdihtrje ter reče: "Oh, ko bi mi vsaj ti brž zraste! in malo pomagal v teh slabih časih." Ko sin zra-•te, ga vzame na delo, in zopet ai nič boljše. Oče vidi. da je sin ravno tako sušenj, kot je on ssm. Potem se ofts odloči: "Drugega sina bom pa rajši v šolo dal" In ras fant js mogoče dobre glave. V šoli prcsku-sijo, če je zmožen biti dober govornik. Komaj šolo dokonča, ga še osvoje rasni politiki In tako pomaga, da še vedno ostane njegov oče In brat sušenj. Angleška priloga bo našim *i» .vom v njih mlada srca vsa-dila drevo asvednoeti. ds so bodo naši te odraall sinovi zavedali, da se sinovi modernega suženjstva. Torej poskrbimo, da do-bi naša mladina list čimprej mogoče, ksteri je duh isobrar-bl in napredku, ker naša mladi-na ga je potrebna, kakor slepec vida Ker je moj dopia iz vaeh kotov. naj koalam besedami: "Oče slaa do izobrazbe, sin očeta pa v penzljo. Srečno Novo leto očetu in sinu! Frank Rasel predsednik po. greh. ravnila. priredbi, ker pri prvi priredbi so baje delovali tudi "ldečkarji" in z takimi pa naši 'VtobrT Slovenci ne morejo deloval! Vseeno je pa drtfga priredba naredila drugačen pojav; tega koncerta so se udeležili ljudje, ki bi se ga ne udeležili, če bi bil samo prvi, in reztrtta* je bil, da je čulo Toneta SiAlja kakih 75 ljudi več kot bi ga, in tudi nam je bila dana prilika, da smo ga čuli dvakrat. Gmotnega uspeha za našega umetnika ni bilo, pač pa je bil toliko boljši moralen uspeh. Do bil je dosti reklame v tukajšnjih dnevnflcih in s tenf je seznanil ameriško javnost o slovenski umetnosti in kulturi. Tisti, ki so ga pijAll poslušat, so bili očarani, kajti Subelj ne samo da poje, pač pa tudi tolmači pomen slovenske pesmi, z gestamkin izvrstno "mimiko, kar da Jako privlačno silo, tako da je človek rad v njegovi bližini ter uživa in uživa' mllodonečo pesem. Subelj nas je v duhu popeljal v naročje rodnč ghide matere Slovenije. Videl ni solzne oči, in zopet radoetne Racije občin atva. Nisem kompeten' podati kritike v takih zadctartj, pridružim in potrdim naj le kritikd, ki je že bila prldbčeh*>uV "Prosveti začetkom maja. $ečem naj le še tO: Rojaki, kjerkoli bo Tone Subelj nastopil pojdite ga poslušat, kajti žal vWn ne bo, ker on je v resnici pravi umetnik v proizvajanju mil<*fyneče sioven ske pesmi. Nahajajoč se V Duluthu, se Je Tone Subelj seznanil z ljudmi, ki prirejajo koncerte vseh umetnikov, in v tfeku so pogajanja, da Subelj pr|de zopet v Duluth meseca aprfla, ko bo zopet imol koncert pod avspicijo "Matanee Musicale" organizacije. Upati je, da bodo naši tojaki v prihodnje pozabili na strankarstvo in bodo delovtfll 'skupno za kulturno povzdigo slovenskega naroda. Ne metajmO* polen pod noge ljudem, ki se prizadevajo, da povzdignejo slovenski narod na kuhamo stopnjo drugih narodnosti. Ne ostanimo vedno poteptani, kajti zmožni smo istega kot vsak drugi narod; čeravno smo majhni, pokažimo vaaj kaj sinovi in hčere matere Slo-veaije premorejo in »morejo. H koncu naj le še to rečem, da če bi ne bilo na Iniciativo teh "rdečkarjev", da bi slovenska Javnost v Duluthu nikdar ne ■Stsls inteistiv* dobiti Toasta ubija v Duluth Sedaj pak ličem Tonetu Sub-lju: Na svidenje spomladi! §< J. Kobi. Halja UMW ln mL La Salle, III. — Član SNPJ sem Že 19 let, torej pionir te organizacije, pa bolj tih In miren, ampak vsaka sila dO gotove mejo. Evo vam moje pojasnilo in moje oseb* mnenje o strokov nI premogsrski organizaciji, katere aem tudi še 17 kt član. In sicer vesten, ne pa kukavica United Mine VVorkers of America. Jaz sem bil ns stavki 16 mesecev. pa nisem postal izdajalec principa delavskega razreda. Sem bil in ostanem lojalen eni izmed najboljših strokovnih organizacij. Nisem Mrokoustneft, kskor so bili eni poprej, ko ni bila potreba imeti "big mouth Sedaj ko je bila borba delavskega razreda na tehtnici, so po-staU po domače rečeno garjevci, ali po ameriško "seabs". Zal mi js, da je med temi garjevci en par naših rojakov. Sramot ao a slovensko naselbino in za slov. podporne organizacije, h katerim pripadsjo. Za sedaj bom jirecej zmeren j Ivaa in kratek z mojim dopisom, o-pozorim pa prizadete, ki »o se poslužili nečastnega dela, da naj opusttfo to . nečastno delo, da ne bodo nosili sami pečft izdajstva, pač pa tudi njihovi potomci. Najbolj žalostno in sramotno je to, da tisti, ki so imeli najboljše dohodka od U. M. VVorkers of A'., so bili med prvimi na listi garjevcev. In zraven tega smo zavedni delšvcl 1n občinstvo vobče priredili prvega aprila, 1928, . veselico vprid stsvkujočim • rudarjem. Uspeh e bil sijajen od strani zavednega delavstva v La Salki in okolici. Tisti« ki so najbolj debelo gnat ali stegno sprejeli v pomoč, so bili zopet v prvi vrsti skebi. Kakor sem poprej omenil, bom sedaj kratek, prihodnjič, alco se prizadeti ne poboljšalo in ne opuste nečastno delo, bom primoran, da objavim njih imena, okraj in mesto iz stare domovine, od kje so prišli in kje so bili rojeni ti garjevci ali skebi. Dovolj za danes, prihodnjič kaj več. • Član UMWA ia SNPJ. Gonja za mir in dobro voljo na liko družin esztrgamh tolika božič. mov razbitih l 8abath' pravi Je pač taiko! Vsak teden je jih bo letos devettinoč, na Vy kaka kampanja ali po domače štiri poroke ena razporolcu gonja. Brez gonje bi bilo pusto Pa svetuje, naj se takoj ^ in prazno na svetu. Je pač tako! g^ja za mir {n do Jjg Poleti nas pikajo komarji, skavsanih družinah volj« Gonja! Smrt komarjem! Avto- iene naj se pomirijo iS mobili ubijajo ljudi in pse na ce- in ponovno zaljubijo \-,;Wm H/inio ta voratvn rpat f Tli- i.....i_____j • . . stah. Gonja za varstvo cest! Tu- ke, ikupaj naj božičuieio ^ di strojnice pokajo na cestah, kupijo drug drugega z lenimi tfpnja za omejitev streljanja! rili (in še z nečim drurim Možakarji (iS 4Wt&e) kadijo ci- ko, da bo mir in dobra u > garete, ki so 'strup. Gonja proti ^ na godiWu Sn cigaretam! Žvečilni gumi j je dO- ločitve suspendirane vsa i ,1 bra strvar za zobe (kdor Jih ima), krščanski čas - poteni J Gonja za populariziranje gumi- bo konec lepih dni. nai ' ja! Rdeči križ potrebuje denar. 8pet kavsajo in ločijo v boi Gonja za Rdeči križ! imenu ... Nekateri javni ljudje zelo lju- Suge8tija je zelo ^ je >mek, ker je božič pozimi, kaj ni meseca julija, da bi & bijSgMje^n€ TreKj0lžiVet! brlZ felomek' ke' * božič p^mf njih. Mogoče je to bolezen - if kftj ni megeca .... , 1 i svetih čuvate v prevzeti pa lahko odpeljali v divno šume Napredne revije "Domači prijatelj" Domači prijatelj je postal tekom dveh let obstoja važen in potreben list za vsako slovensko družino. Vsled svoje pestre, bogate in-zanimive vsebine je priljubljen pri vseh slojih križem vse Slovenije. Potreben je vsaki družini, ker prinaša lepe pesmi, mične povesti, zanimive potopise, opise tehničnih novosti,' modna poročila, daje praiktične družinske nasvete in je bogato ilustriran. Domači prijatelj začne z novim letom priobčevati zanimivi francoski roman Friderika Mau-zensa "Živa blagajna," ki ga je prevedel za ta list pisatelj Anton Debeljak. Ta roman je preveden skoraj že na vse jezike. Ponatisnilo «a je že 120 dnevnikov. Vsebina je tale: k "Star delavec, M. Berdnard, jc po nerodnosti pogoltnil velik deraant, ki so je nerodneiu ustavil kakor črei- cimo kožna bolezen— naše v< ledemokracije. Mogoče, jaz Ve2ii* x . m,; ,, skrili kam v zeleno senco ii Bliža se spet božič, praznik tem hUdiU 0 « lrUK^itree ^nn NT^lt "obodnega podeželskega ko, njo: Kupujte zgodaj! Ne pozabi- šča? Za take gyete ^ te na prijatelje, staro teto ,n ta- bft roma„tične okolice J* Mol Spomnite se revežev v dj- 0zaia in romantika žeh Paritete), ki morajo je- afe*re _ tako pa imaj0 s i ns'božič (druge dr,i y letu ^ ^ jim menda ni treba jesti)! Daj- in brozgGt rartvo te Dajte za to, dajte za ono, rejeno in Batanyko sploh dajte! . že, zledenelo in leto dni stare Sodnik Joseph Sabath pa mi- retino, premrle vrabce £ sli da je vseh teh gonj še pre- mijo influence! malo in predlaga novo, Specialno • in zelo ljubeznjivo gonjico, da j A» se izplača? V teh k bo več veselja in dobre volje na dn®h' P°lnih P°tvore in hu' božič. Sabath oprarvla nekrftčan- ski posel:'seka zakonske dvojice Sodnik naj rajši sugestin narazen. Zakonske ločitve so na pjo, da se božič "premufa dnevnem redu,, Baš v temi mo- 25. junija. Saj ni nič goto* mentu, ko se bliža praznik mi- kdaj se je Bog rodil. Poletn ru in dobre volje, ima Sabath je prav tako logičen kake pred seboj štiristo tožb za di- zimski. Namesto božiča pa i vprs in to ga boli. Pomislite, v mo 25. decembra praznik p krščanskem čikftfkem mestu to- bicije! MOJI VTISI IZ DOMOVINE Piše Anton VUK. H . . ""'j > ,' . bregu Savi- goslaviji, na koroško meje Stoji na levem nje, po najnovefli cenitvi ljud- zabavo mi je bila gospa C skega štetja ima Celje 7,754 ki je vedno in neprestano prebivalcev. Mesto je vzgled- hem in prikritem strahu z njevs koičica v slepiču. Bernard je no, čisto, ulice so tlakovane in kim rahlim glasom ojj tako postal živa blagajna. S tem de-v dobrem stanju. Štirje trd- jala svojega soproga na ii mantom v trebuhu beži križem »ve-' njavski stolpi in del južnega zi- stane in za avtomobilih ta pred dvema roparjema, ki hočeta ^ ^ gtoje kat ostanki srednje- varne ovinke, iko je drvil n to živo zakladnico z nožem odpreti.' », ' ,. *_______^ CA Bernard prebije mnogo amrtnih ne- veškoga Celja. «tano z nafflico 60 km ni varnoeti, dokler ni operiran. V Kana- Celja je bilo prvotno keltska in zraven tega tega šele ki »tane nanj pozoren njegov dvoj- naselbina. Rimljani so ga ime- četnik, tretjikrat z avta nik Phillbert, ki ve za zlata naha- novali Claudia Celaca. Za časa lom. Krasna je bila ta zabi jaližča in ga za to preganjaU dva rimBkega cesarja Klavdija je. prosti naravi in v svežem jernu*^>odorjaku l^^d/Ti,^ ^alo gktvno mesto rim- skemt zraku Prijetna, kol ga .iromašni Bernard name.toval, do- «ke province Noricum. Ob ča- bro čista kapljica štajerc kler ne zmela sledov obema proga-su ljudskega preseljevanja so pu j s ko ve zadnje noge so m njalcema. Bernard in njegova varo- -ge po Noriku naselili Slovenci, selo potisnile v nočnem vanka, poslej imovita, se na vso moč y 8rednJem veku 'so v tem kra- zopet v prijetni avtomo 2T5 rSSLufS*VM** vladati^ nemški grof je vofeji proti priboru a n snežni Kiondlk. Roman jo izredno Frisach, Seltzach, za tstai pa hudo pWha kot nala« Ul napet." baroni Sanek, katerih potomci la na sredini pota, da sm< Domači prijatelj si je pridobil so bili celjski gifcfje. Večkrst gli ofciskati veselico rudt za prihodnje leto nov krog so-so tudi Turki oblegali Celje. jev. Zdelo se mi to 1 trudnikov, zato bo tudi mogoče,! Cerkev sv. Danijela s svojim nalašč, in sem uverjen, d da bo na vse strani izpopolnjen starim nagrobnim spomenikom bri Bog in Sv. Peter sta šla in izboljšan. |in napisi, kakor mnoge starin- toliko na roko, datudi| Z novim letom bo priložena govore potniku o pre obiščem in vidim veselo in Domačemu prijatelju ilustrirana mladinska revija "Naš Obzor." "Naš obzor je namenjen" odrasli mladini. Priporočamo jo zlasti dijakom, pomočnikom in vajencem. "Naš obzor" bo zanimal vse miade ljudi. Ta mladinska priloga bo obsegala 16 strani in bo imela poseben razprede-lfk za ročna dela, ki jih bodo pojasnjevale risbe, predloge, skice itd. "Naš obzor" bo prinašal različne črtice, zanimive odlomke iz zgodovine, razprave o postanku zemlje, o planetnem sistemu, predpotopnih živalih, pračlove-ku, o neraziskanih deželah, divjih narodih, o džungli, stepah, pragozdih, o tehniki, aeronavti-kl, avtomobillzimu, o radiju, o umetnosti, o vsemogočih novih Izumih, o čudesih fizike ln kemije. o telepatiji, sugestiji in hipnozi. Tudi bo priobčevsl potopise in razprave o skavtlzmu. turizmu, športu, smučanju in nploh vse, kar današnjo mladino zanima. Tudi ta revija bo bogato ilustrirana.. Starši! Ce hočete, da se Vašim otrokom razširi obzorje, jim naročite "Naš obzor." Obe reviji bosta razposlani še pred Božič-nimi prazniki. Kdor misli naročiti eno ali drugo revijo, ali pa obe reviji, naj piše dopisnico Upravi Do-mačega ' prijatelja. Ljubljana. Miklošičeva cesta IS, in naj zahteva revijo na ogled. teklosti tega malega in lepega vse prijazno postrežljivo i mesta. / gentho organizirano dela' Med Mariborom in Celjem je Bil jo tč reg dan užit železniška zveza s postajo Gro- Dramski dolini. Maribonsk belno, odkoder pelje železnica sto i njeg0vimi čednimi u! do malega trga, Rogatca. Kake |n modernimi palačami, * četrt ure za trgom se usta- dom iz 15. stoletja. K« vi iolsMffra v letovišču Rogaški jo g M€Vj)nhni letovitfi. ra Slatini, ki se v novi Jugoslaviji Atevilviimi vsakovrstnimi naglo razvija. Vsakdo mora valWči krasi mesto na gla občudovati lepe parke, vrtove trRU ge nflhajajoča cerke ulice in trgovine tega starega ln Aj0j2ija, kstero so zgradi obenem modernega mesta. ' ^g^jšg Zdravilna moč vode Rogsike Slatine je že dsvno poznana. Mineralna voda Rogaške Slatine . * [se je izkazala kot zelo zdravilna *Ka g0T za želodčne bolezni, za bolezni v rifti leta 1769 v italijar slogu: Važno mesto Slovenije, * s 750 prebival obmejno mesto; leži 842 r prijetno « vratu, na ledicah, mehurju, itd. £ kiM Rogaška Slatina ima več moder- mesU)' Zadn M nih hotelov, zdravilišče In gle- mestu napravili ao i lepo m« ^ mi w a*. kopališče, ki ima mnogo & dališče. V času sezone mnogo t#r metldB eno naj< ših v Jugoslaviji. Od tu so izleti ns Juliji Od tu » Triglsv. 1,600 probivi koncertov in druge vsakovrstne zabsve. MsrihSb^^^' v— —______ Msribor je eno nsjvsžnejših P6* PHsojnik jS mest Slovenije, ki leži ob bregu R«^ 2^01 m ; Skrlstss. Drave in ims 30,000 prebivslcev. ™ in Dovje, MojatranM. Klims je zelo ugodns. Mesto prebivslci. Kraj leti ™ ^ je proti severu zsvsrovano s strani doline, poraščenimi hribi, na zapadni in »»Jo M** jugozapadnl strani ps se naha- nk* T" tiTn k! jajo velikanski gozdovi Kozjska J« ««lo važno šetezni** in Pohorja. Krasen je izlet po i" veliko ladustrialno Dravski dolini, kjer ob eni strani .Od tu delajo izlete ns n Drave teče v Maribor Koroika ke. Delavstvo na Jescn*» železnica, na drugi lepa gUdka jsko. valne ge*p(**r kakor kača v kolobar se ovijajo- «*Ue ter veMka m' ča centa. S a. Oilakom ln Ori- poslopJs. " _ J{ čarjem v dru*>1 gs. Ošlak. smo M*, k« zalaga/^"'1. fj|fT) napravili U Izlet z avtomobilom * o*"*™1 ,n neko nedeljo popoldne, ki mi je boljše vrste, bil eden naj prijetnejših v Ju- v-ostala gospoda ter so pobili 43 ščanaka gniloba odkriva. Sicer Inika. V tem sziru so jako pouč-To je na-1 P* to ni tako hudo, ali ae ne apo* ne stročnice, n. pr. raznovrzt minjaš, kako se ns Madžarskem ne detelje, meteljke, petelinovi nedavno ta veliki goapodje de- grebenčkl, itd., ki imajo na dolarje so ho- pitino. Enako so priklene tu čs'mecena n« »vM« " m „ Iu,i Ponarediti. Vae gre Um po UU rasne ljubice. jo bolniki, ki jih je Poljšak zdra 1 ** krilate zvončk odločiUv ljudstvu sli potom J« ^rljsvo sssslo prekratko, mudila čas, da bi Ishko codrsvc- ^^ glasovanja ali jiotom\mo<* M šušek Uko po evetu, da la, če bi se bila že spočetka sau-1C?so Uudje, kiPrtlnioe in braado va. A Ženska ^ aadoaala* liberaici proU delav-Uslo vanj. To ss tJ t L ^nl cem *ocialdemokr.tom. ^a dae- tedaj, kadar Je vi «maW ^ \ p vnsmrda političnih bojev j«Uakrit s cvetnimi pala zdravnikom uresničilo. ^n I Vi^nJt«nAml »tanujejo kot nsjsmniki, ssto.l Kar dosežejo rsstline tukaj I "t* pSs zopet sUnje pred voj- tem, da se jim njplhne in name- dni je bolnica v naši bolnici u-1 ^ ^ ^^ huri fiiilci|( priv t|gto J4ni Mkr, mr. ,, M u —A. zdai te razumem. Jote, M prirods tudi s tem, ds jim se- Poljšak išče po Nemčiji bogn- ™ ^ sUvi iSco ali ps tudi krovne taša, kl bi mu odkupil to WutK^IK vilno žsvbo". Ce ne bo Um nd - W kdo %Turegs M more pr^ITi ni pojde v - Amerike... Tako tr- popravil ia šel. Jas ^močnejši ftmrlj. Ponajv^ so di »j* sem gl««dsl ss njim In razmlš- ntoeajsnl deli togi, suhi, Časih T^llJel: kaj bi m dslo napraviti, fce|^Jru.Untoti^ln se lsvr*no ,„ bivšega Narodnega veča za Vojvodino, ki je proglasllo|bl b,u ,judJ# ^ ujedinjenje s Srbijo in osUliml jugoslovanskimi narodi, so i«J4- vili, ds ne bodo prisostvovsli | KONTROL A PORODOV Jožs s Morosta. PO- ■«jno iKjtrt." JiiU Potrt ob Uki nesreči Je mulo za železniškega mini-*ra- tu ni treba nikake senti-■^lalntotL Treba odstrsnitl ^ga nereda, treba de- J" ^reče, ki se Uko pogosto ^jajo, se dogsjsjo le v Juž-rJ*,h krajih. Pri nas so Uko Z%["'W ljudje res s strahom železnemu konju. V . kv,n'ji teh nesreč ni. Potem-n' W bila teh nesreč kriva uprava železnic v Srbiji. r.as ne sploh državne uprave J''" Uudem, ki so vladnih n*4r* »n se ne ozira toliko na cimo, da je ves na strokovnjake, j čisto v redu. točno po »konih, M /n*no, da imamo v Sr- kakor je treba. Ampak ljudje \mii inzerje za okrajne glavar- krščanski, sama admiaietradja. proslavi desetletnice ujedinjenje j in osvobojenja, češ, da je sedanji položaj v Vojvodini tako v političnem kakor v gospodsr-1 skem oziru naravnost obupen, 1 Uko da bi ob priliki proslave morali podati negativno bilanco Spirajo celo MjmoCn< jšemu ee-sslu. Izmed rsanih klinčkov bo* dl omenjen samo brsteči klin-ček, čegsr čašfca in cvetni ve-nec sU oba prsv nežna ln na zu-I nanj i strani nlaia ni )*>ka nI zavarovana z dlakaetiml tvori-Tegamaeaja jerev.dr. Jeka A. iuuiH; tudi razdalj« medu od Ryan, profesor moralne Uolo- nežnih lističev ja Uko nssnatna, gtje la industriji stike. |di W fl lahko dosegla mamika- l#ra živsiea, (\h*\ mma doi^. , MAOA Pl A rrOK K ATOM. Najzanimivejšim napravami po katerih se odkrita jo rastline nepoklicanih goatov, prištevamo bne cvetove, kateri uaUvtjo za časno avoje delovanje aa dne In »e proti večeru sopet odpro. —. Rastline, katerih cvetje se odpi ra šele po selnčnem zatonu, avr-še svojo nalogo ponajveč v en noči. Cvetovi, ki so rasproetrli nežne svoje lističe danes sveder, skrijejo jih jutri ssraM za vse le j. Redkejše so take raetHne, pri katerih se to večkrat ponavlja. Nejnavadnejše in najbolj znane v tem pogledu ao nam nekatere Isfmice, kl se odpirajo in zapirajo tri dni in tri noči, ako jih ne moti kaj posebnega. Proti večeru prvega dne, ko so s< razprostrli cvetni lističi,' že se onih i>. < prašnikov, name ščenih pred ča*i)fcnl lietiči, toda sedaj je njih ovetni prah še akrit v prašnieah. Njih prašne niti ae v 1—48 urah jako podaljšajo in po solatnem zatonu, lu> mrači, stojs prašnke odprta as rasnih togth nitkah nad cvetnim vhodom in so okolo in okoio po aute s cvetnim prahom. Drugega jutrs pa se ukrivs nsvtven, praš niče odimdejo ali ps svene-jo m fj^h. Proti večeru drugega dne se vstsvm ostalih pst prašnikov, stoječih prod veoAs-vimi lističi; navijajo as prsv tako, kakor smo povsdali o prvih. Z mrakom tretjega dne O-brnite se direktno ns pissteljs, čigsr naslov Js: Upton Sinclair, SUtion B, Long Beach, Califomia. — Večina poanejših njegovih knjig je bšlo v avtor-evl aamosalošbl. Posdravl M«waukee. Wls. - Jos. Ma-■P I HP L ton. — Prejeli šele v soboto rano ae nekamo nsmehurijo in zs-ldl napačnega naslova na kuver-1 r«. za dne vhod v cvet, katere- ti, kl je bil 5667, mesto «667 dn |Waahlngton, D. C. — Sodnik aeeala. Teds okolo eveU so na-dosedanjega dela. — Tako pra-|Ewlng Je v Clevelandu mladi za- Leščeni trdni krovni llstM, se-kaj smo dobregs storili v teh koMkl dvojki, ki Ime tri otroke I^^ & ceetnega vhods, ki za-vijo. Nimamo ničessr pokszztl, ln se je hotela l«rfltl zaradi mU Urnejo vsakega žuAka ln mu i>o-desetih letih, pa je *ato vsaks zerlje, svetoveI, da mJ sluizl tr« fcstaje prsvl pot. Njih stanlčjs ceremonična proslava odveč. leta uvajsU porodM kontrolo. take trdo In trdno, da gs m Prlblčevlč ensko govori, ds se Temu sodniku je odgovoril rtv. Ipr^f nI šmrlj nI mrsvljs opozicija ne bo udeležila nika-drRyan, ^eaormora^ tao- Kw||||0 ^ k ^edano, da kih Ukih proslsv, a koj dosUv- k>gije in ir.du^r. ske ^lke na ukkito fl#be|n| ake so ae Ija, ds niso s tem proti sktu u- katoliški univerzi v Ws^ilagto- rfttv1M ln „amno«l»l, ne- jedinjenja in osvobojenja, pač n«- V svojem odgovoru prsvl kp|uu |||tJ|# ^v,^ poti pa da ne marajo sodelovati nI- »F«, ^a sodnik si ^jsotftt g^ U ^^ ^ vf9Šni kjer Um, kjer so pristaši reži- spodar^agi s»de oni stebelni Meti, kateri ms, krvavega režima za preča- "Ja Uj uk**ki d^jfci IIWjen JJ^ ^^ obkoljaje In ne Veruje torej v ujedinjenje M*0 m#ado' Po delajo nekaldkrn ovratnik okolo in osvobojenje, ki smo gs blll|n' f« Najfmpolnejšs je napra v deželi obllnoetl kritizira eko nomalto prakeo, ki delavcu jem- žava v teh desetih letih. Pro- U1 OVTVWV/w>t ------- —, J _ . • - ......... ^ k leto malo ga je storils. Po de- de|H,n| pr#d dw#timl leti, le so- o*® \ • 11 ee Um, kjer srasto nasprotni aetih leUh "ujedinjenja" zboru- d#|oVati ne mara. — Sklepu opo- dvajeet na teden. ||mi v eno eeieto, kakor pri rat e parlament brez Hrvatov, po da se ne udeleži nobene I Sodniku ne pride Sa misel. ds|nih svlšclh In kevsčnlklh. Pr«4l desetih letih "osvobojenje" se ^ proalavs, pa se je izneve-ves hrvaški narod bori za—svo- HU opoz|cjja w Splitu, kjer je, bodo. Prav nič povoda nimsmo gvttf ki je v rokah opo-| Ue sredstva za življenje, slaviti Ukšen jubilej, prav ma- M^kM ttrank. sklenil, da} V svojem prizadevanju Izjav-o smo upravičeni, prirejstl ma- ^ novA občinska uprava sode-lUs. ds deisvsc mms pravtes do nlfestaclje; rajši bi se poskrili lovaU ^ ^ proeUvsh. normalnega človaškega žlvlje- n molčali, zaradi sramote teh j^rnUm banka v LJebljaiH nja. deset neplodnih let. .poroča, da je zadnji občni zbor Ta nečloveška ^trina j. »elo ( En primer: bSnkTlzvolll v upravni -vet ro- ^dovoljiva za vse iskoriščevslce V teh desetih letih svoje ekei. jjakjl jM Mentona DeMU. ^^ J?JI SSTŽKfi atence je ministrstvu agrarne Mich l5924 Normand^ Ave.. ki f Induetrijl kl odklanjajo stični reforme seplo razdeliti 6*2.29*,^ ^Mk pol ku M7I. UPRAVNISTVO , 14 PROS VETA,f 2617 & Uiradsk Avs. CHICAOa ILL. 11 AH st« It narofM Pnm-to al! Mladinski Ust stajam prijaialju aU mmisOn v T Tt Ja arftnUar trajna vradamitt Id ga sa pošljeta ? " MATI Skoti gnječo avtomobilov in motorjev se j« pomikal tovorni avto. Šofer je »repo gledal pred-w. Nenadoma grozen krik! V tem. ko je potegnil šofer s močnim sunkom zavoro, je zagledal zmečkan časopisni voziček; in v njegovih možganih je obstala tudi slika napokiorastlega dečka, sklonjenega tik pred avtom. Šoferjeve oči so iskale pomoči v množici, ki se je v grozi odmikala. Njegov pogled se je srečal z mojim. "Pomagal vam bom," sem rekel odločno. Prav previdno je premaknil voz nekoliko nazaj. Spreietel me je mraz; in nato Uda moč. Možno In previdno sem potegnil dečka, kl je grozno kričal, izpod voza. Napol mrtvega sem držal v svojih rokah. Šofer je odgovarjal na etrsžnikova vpraša-nja. Nekateri so povdarjali nje-govo nedolžnost. Nekdo je u-stavil nek avto: "V bolnico r Zdravnik je pokazal na neko dolgo mizo. "Obe nogi moramo odražati," js rekel mirno a vendar pola sočutja. "Ali poznate deška?" je vpra-žal zdravnik. "Poklicati moramo stafie." Zanikal sem in vprašal previdno: "Kako ee pišeš, fantek?" "Franc Le...nart," je zastokal. > "Kje pa stanuješ?" NAZNANILO. DniMrnia UJiikoa ia Ujaicu se Um peto« aasaaaja. da ^ aasanaiU vse spreaembe tu*k>r« Baeev, ter ISMM la analov« oittm lih. trtaaih 1» Menih članov » znani ti »pranK il Proavete, da a lahko toiae vradl faaiiik sa paklju) Usta Presvcto. lam ia aaalnve, b tore pošljeta glavaeaia tajnika, «u ko|e ta* v arhiva la Jih upravnik« ■e dobi. Teroj Jo stle vakao, da m l^J pe^lj^e H® zato pnpri? IJoaih Hotfeah vss naaW uprave kra Prosvoto posahej. Pri vsaki spn aaoaahi naslova apraraiMrn Pran* peoabej. Pri vaaU spmieabi nato« aaj se vselsj omeni stari in navi ■ alev. Upravalštvo aljadno > pelin da društveni tajniki la tajnic« ta «p itovajo.—Philip Godiaa. upravitelj. MORSKI VRAG Člani in članice S. N. P. J. M Sedaj lahko dobite ^ list Proeveta vsak dan za eno leto in knjigo | AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-ako A nam pošljete brez odbitka svoto $6.30. ^ Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEfiKA M SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOOE-NEZIJE, vredna $1.50, ia PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopal ^M vrednost $5.00 in dnevnik Proeveta za eno letel^M za svoto $6.30. To velja sa člane S.N.PJ. za vse ^ggV® stare ln nove naročnike. Ne člani pla- n^rJSW čajo $7.50. SfiZ/ w 'T | Ti .....m Lahko dobite pol teta dnevnik, ftvaveta in skupne vrednosti sa $2.50 knjig, a. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam poftljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. AH pe sa $2.90 pol leta Ust Proeveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50. _ To vse velja sa stare in nove narečalke. Vsak mora poslati celo svoto brez odbitim. Denar in naročila pošljite aa upravniŠtvo na naslov: PROSVETA, 2657 fio. Lanmdale A ve, Chicago, UL Pošiljam $.......................v (me eaoooe*asooaoooaoooeeeeeeoeeeoaaaaaaaaaoeeaaoaasaoeeeoaaao*aa«ao«a A.: Imate kaj otrok? B.: Da, enega gina. A.: Ali kadi? B.: Nel A.i AH prošnje? B.: Ne! iA.: Ali igra? B.:. Niti ne pozna kart. A.: Ali ostaja čez noč od do-ma?. B.i Nespretno, vsak večer je redno precej ngodaj že v postelji! | A.: , Srečni vi, če imate tako idealnega sina! Krito let pa ima? fi.: Včeraj teden as js rodil. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na članstvo sj¥.pju da tiskovine naroča v svoji tiskarni jatelj? - B.: Stotak sem tggublf A.: Ce več približno, kje si ga nguMl, potem imaž že upanje... B.: Ne ved, zgubil sem ga pri kvartah. Cene smerna* linijsko delo prva vrata. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Gospodar . (svojemu slugi): Martin, tu kraste pet Mr, pojdite na postajo ia čakajte mojo taščo. „ Martin: Ce bi pa go^a tašča ne prišla? Gospodar: Potem vam daru-Jom še deeet Hr j Naročit« Mladinki Ust, najboljši meaeMk sa S- N. P. J. PRINTERY M67-69 So. Lavrndale Avenoe CHICAGO, CLL. /t-. TAM 81 dobe NA fcEUO TUDI V8A USTMENA pojasnila