PMMUMMiMkM Pošfrtlna plasma r gotovini (eni današnje štev- DS« V— Posamezne Številke« 1 Navada« Din —"75, «1» —doljah Dfta F—. URSDNISrvO m * *••*- b—. b- m.,» .lina 1 UPRAVA - v -m *. < ftmrr !■■■■ j, m m onn. - B*««* ~ — rmrnk*. TABOR N triadne Din —‘75, 1 eb nedelj ah Din F—, 1 .TABOR* iak*. »kd. mm 1' anMi* m priMmt«: i, «b M. ari • ■ '■*- 1 ji.n i 4— ---— ■ amfao p. mK D Ifr—, m — 1' D H--, mm Ubmmmm D»- k mmmM pm fr, mr im. I nniiHivn, ^TlACvVBnaeB MMrVi jt&BssmiznauaoanteaiamigmammmK Leto Vlil. Maribor, nedelja 24. aprila 1927. Številka: 92. Četrta stranka nal reši državo! Dalekose ni načrti ministrskega predsednika — Vukičevič upa na 190 mandatov — Maksimovič zopet notranji minister, kot zastopnik četrte stranke B e o g r-a d, 23. aprila. Z ozirom na pravoslavne velikonočne praznike je politično življenje v prestolnici popolnoma zastalo. Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič je danes bil le malo časa v svojem kabinetu. Politična stagnacija bo trajala najbrže tri do štiri dni, nakar se bo šele začelo z resnim delom v vladi. Ministrski predsednik se zelo bavi z ustanovitvijo nove, t. zv. četrte stranke, ki naj bi bila sestavljena iz vseh elementov, ki priznavajo novo vlado. Predvsem namerava Vukičevič pritegniti iz demokratske in radikalske stran ke one ljudi, ki se do sedaj v političnem življenju še niso eksponirali. Na ta način bi se stvorila koncentracija konzervativnih parlamentarnih moči, kot protiutež proti meščanski levici. V vladnih krogih se razširja vest, da bo skupščina v kratkem razpuščena. Bivši minister Boža Maksimovič bo zopet vstopil v vlado kot notranji minister, da izvede nove volitve pod geslom: »Četrta stranka!« Vukičevič upa, da bo na ta način dobil 190 konzervativnih mandatov, s katerimi bi stabiliziral politični položaj države. To kombinicijo politični krogi ne smatrajo za resno, marveč za nekako strašilo, ki naj bi umirilo nezadovoljneže v obeh vladnih strankah. Vprašanje razširjenja vladne koalicije bo rešeno šele po praznikih. ŽIČNA ŽELEZNICA NA TRIGLAV. B e o g r a d, 23. aprila. Kakor doznavamo, se je naša vlada resno zavzela za to, da se zgradi še tekom tega leta žična vzpenjača na Triglav. — Prva prodajalna srečk Državne razredne loterije v rokah slov. zastopnikov v Beogradu. Priporočajo se Srečke v nakup za 14 kolo po dopisnici z navedbo točnega naslova. Cela srečka stane rZ \r°i°^ična Din 50 in četrtimka co ?.. Med ijgralce se bode razdelilo 8r imh3onoy Din _ Ljubodrag J. Lubi- Dna ^xvIaJ?oS raz- lot. Beograd, Radmčka 10. ^ Mariborske vesti Maribor, 23. aprila. Sattneriev zbor v Mariboru Jutri popoldan ob 16. uri 22 min. se AlTn ?a^erjev ®bor ** Ljubljane v Nato ogled mesta in ob 18. uri koncert z Beethovenovo C-fran? lvz- 8oli- zbor jn orkester v hotelu Mp ‘ koncertu sestanek v S ® ta Ob 23. uri 5 minut se v Ljubljano. Vsi pri-Jateb n čestdci nages:a sivolasega oče* ta-umotiiika skladatelja Po,hitite * u na. Jroti ter_ mu nudite dostojen sprejem. Mladina svojega vo- nnrt* ? —ta>dimo nanj ponosni sat je Sih litif5 svoj narod in ge V svojih obogateva našo revno a-las Jjf Lt©raturo ter poseti njeg^° ££ ROZglas so^dno^lff^f %vet mariborski je v Mariborska oblastna skupilina Poročila odsekov — Živahna stanovanjska debata — Klerikalci glasujejo proti sklepom svoje večine v socialnem odseku — Seje odgodene na nedoločen čas Maribor, 23. akrila. stane Pri poletnih Počitnicah- — Oblastni odbor naj dalje sestavi in predloži načrt za vse spremembe v raznih v obla5 ati veljavnih občinskih zakonih. Tudi naj izdela in predloži načrt novega požarnega reda za celo oblast. Prošnja občine Slivnica pri Celju, da se izloči iz sreza Šmarje in Priključi srezu Celje, se bo s priporočilom predložila ministrstvu za notranje zadeve. Istotako enaki prošnji občine Dobje za izločitev iz sreza Šmarje in Priključitev srezu Celje ter občine Šmartno ob Paki za izločitev iz sreza Gornjigrad in priključitev srezu Slovenjgradec- Oblastnemu odboru se tudi naroči, da izdela in predloži nov lovski zakon. Za socialno-političnl odsek poroča posl. Saga j. Navaja razne predloge glede socialnega zavarovanja, zaščite delavstva, mladinskega skrbstva itd. Deloma so Predlogi upoštevanj v proračunu. Daljša debata se razvije Pri predlogu posl. Petejana in tov., ki si ga je od* sek soglasno usvojil., da se predlaga centralni vladi, naj se stanovanjski zakon podaljša do 1. 1930. član večine dr. O-grizek pa stavi po daljšem utemeljevanju proti predlog, da se stanovanjska zaščita omeji le na stanovanja do 3 sob in da se uvede glede najemnin zlata pariteta. Dr. Odič predlaga podaljšanje obstoječega stan. zakona čez zimo. Posl. Grčar zagovarja predlog, posl. Petejana, posl. Janjekovič je za ukinitev stanovanjske zaščite. Posl. dr. Novak izjavlja v imenu kluba SDS. da stoji na stališču zaščite ekonomsko slabih; do donošen Ja novega stanovanjskega zako* na naj bi sedanji ostal v veljavi. Dr. Ogrizek vztraja pri svojem predlogu, predlaga pa še dodatno, naj bi do 1. apr. 1928^ ostala vsaka sodna odpoved neizvršljiva, kjer najemnik dokaže neupravičenost odpovedi. Posl. Peto var izjavlja, da se čudi večinski stranki, ki ima v odseku večino in je tam odobrila drugi predlog nego ga danes predlaga drugi njen član. Ker si večina o stvari sama nj na jasnem in ker Predlog ni bil dovoljno pripra^Vn, predlaga, da se ga obenem z današnjim novim predlogom vrne odseku. Predlog Posl. Petovnrja je večina odklonila, rstotako pa je tudi odklonila predlog, za katerega je glasovala v odseku, ter sprejela predlog dr- Ogrizeka. ki pomeni dejansko ukinitev stanovanjske zaščite. Predsednik dr. Leskovar z zahva* lo poslancem za stvarno sodelovanje zaključi sejo ob lina 1. uro. Prihodnjo sejo bo sklical pismenim potom. Danes ob 8. uri se je oblastna skupščina zopet sestala k plenarni seji. Na dnevnem redu so bila poročila^ odsekov. V imenu finančnega odseka je poročal referent dr. Veble o 77 Predlogih, katere je odsek obravnavah Velik del predlogov se je že upošteval Pri sestavi proračuna in se bodo skusili realizirati po finančni možnosti. Tu so zlasti predlogi glede cestnih zgradb in popravil, glede regulacij rek in potokov, glede mostov, bolnic, podpor za nove šole itd. Velik del predlogov je takih, da ne spadajo v kompetenco oblastne skupščine, pa so se izročili Oblastnemu^ odboru v svrho intervencij pri pristojnih obla* stih. Pri nekaterih predlogih, kakor Pri Predlogu posl. Grčarja in_ tov. za zgradbo dravskega mostu Melje—Pobrežje. posl. Blekaša in tov. za železnice Šmartno ob Paki—Kamnik, posl. dr. Kečkeša in tov. za zgradbo železn. mostu preko Drave pri Prelogu, posl. M oderndorf er j a za nakup železnega rudnika v Mežici, Posl. Baša in za zgradbo mostu čez Muro pri Pe tanjcih in Bistrici, posl. B1 e k a č a itd. za ustanovitev bolnice in hiralnice za gornjegrajski okraj itd. se je odobril sklep odseka, da se ti predlogi vrnejo oblastnemu odboru, da potom državnih in svojih uradov dobi potrebne podatke, načrte itd. ter stavi nadaljne predloge- Za kmetijski odsek je poročal Posl. Levstik. Odsek je obravnaval 16 predlogov. Priporoča zlasti, da se upelie dveletna kmetijska šola v Mariboru, da se vrši pouk o hmeljarstvu po celi oblasti, da se napravi v celi dblasti več vzornih kurnikov in se vrši več tečajev o umni kurjerepi, da se velika skrb posveča osuševanju močvirnih travnikov, da se izvrše potrebne Poizvedbe in pripra* ve za oblastno zavarovalnico za govejo živino itd. Od'sekovi predlogi so bili sprejeti. V imenu odseka ra prošnje ht Pritožbe je poročal nosi. Rozman, da je odsek obravnaval za prošnje ki so se vteči* noma uvaževale v proračunu- Za odsek za oblastne uredbo poroč-i dr. Ogrizek; Oblastoodboru se naroča, da izdela in predloži nov viničarski Ted. Dalje nuj Obl. odbor stori t+rebne korake v Beogradu, da se bo k on v oblastni in s ruski "vm napravi izpopolnil v tej meri. da se da oblastim nadzorstvo nad srezko in srezom nnd-? virstvo nad občinsko samoupravo v samoupravnih zadevah. — Oblastni od5 bor naj stori potrebne kom Ve »dede velikih počitnic n Jutri, v nedelj' vozi mestni avto5 omnibus na progi Maribor-Selnica do Fale, kjer se bo ustavil pri gostilni Sturm. Omnibus odhaja iz Maribora v običajnem času, v Falo pa pride ob 7.45. 13.45 in 19-45. Odhod iz Fale je ob 7.47, 13.47 in 20.17. Od iutri napred bo vozil vsako nedeljo mestni avtoomnibus tudi do Ruš in sicer popoldan ob 14.15 uri. Odhod iz glavnega kolodvora v Mariboru. Iz Ruš odhaja omnibus ob 17. uri. Avtobus se bo B0tav]jal v Studencih. Limbušu in Bistrici Cena za n Dim m »La Bohem«. Z ozirom na res prvovrstno kvaliteto tega krasnega filma, Priporočamo vsem, da si ga ogledajo. Nobenemu ne bo žal! m III. .Jadranska noč* na morski obali, ki jo priredi pevsko društvo .Jadran v vseh prostorih Narodnega doma dne 7, maja t. l., obeta biti Jako zanimiva. Posebni utis za občinstvo bo pokazala ..Polnočnica" z živo sliko Jadranske obale in s petjem društvene himne. Na podlagi izdelanega načrta dekoracijskega odboia bodo dvorane preurejene v pravo morsko obal. Celo nočni ples, pri katerem bo igrala godba „Drava“, bo n»-dil tudi mladini njih pomladansko veselje. Kdor hubi morsko obal, ne sme zamuditi „III. Jadranske nači". m Z motornim kolesom na kalvariji in Piramidi V četrtek, 21. —••ila se je nudil sprehajalcem mme Kalvarije lep prizor, ko so zagledali po poti vozeče motorno kolo, ki ie bilo obtoženo z dvema osebama. Večino poti je motorno kolo — znamke »Omega-Jap« prevozi* Jo z drugo prestavo, redko s prvo, kar dokazuje, da strmina za motorno kok) ni nepremagljiva in tudi znamka motorja je dokazala svojo zmožnost. Na vrhu Kalvarije je ■sovozač napravil nekaj fotografskih Posnetkov, ki bodo pri zastopstvu »Omega« motorjev izležene. Vozač g. Albert Achtig pa se s Kalvarijo ni zadovoljil, ampak je poskusil premo* stiti težave do vrha Piramide. Precej občinstva je opazovalo Prizor, kako je motorno kolo z dvema osebama prišlo na vrh Piramide. Prvi motor na Pira* midi je bil baje pred 5 loti nck: »Wam-derer«; Pa ne no serpentinah ampak privozil je po Položnejšem zadnjem grebenu. Vsekakor tura na Pohorje z avtomobilom je dala impuls marsikaterim eksperimentom z motornimi vozilL — Boris C- m Zahvala »Dom vbogih«. Odbor »Perm vbogib« +©m T)otom zahvaliuie fWTEl ir x b o h 2 'V Marfflrtrrtf,’ 3ne' '24 anrila 1927. PEČE' LE Z /port I Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto Dr. Oetker, cf. 2 o. 2., MaribG?. Predvsem vsem p. n. darovalcem za tombolo, Zadružni gospodarski banki za viporabo lokala za razstavo, posebej pa požrtvovalnim sotrudnikom: gospa Ma riia Accetto, gospa Ferluga; gospodične Anica Accetto, Skušek Majda, Venutti Rosana, Penko Danica. Kuntus Zora, Schiok Irena, Svetek Karmen, Batistič Ljubomira, Gumzej Mina in Tinta Draga. Gospodje: Inž. Ferluga, Roje, Pivka starejši in mlajši, Jenšac, Dovnik, Sitar Batistič ml. Juršič. 655 m Zobozdravnik dr. Med. Herman Sedaj je radi izstopa svojega kompa-njona dr- K. Lambrtnusa prevzel samo stojno vodstvo zobnega ateljeja v Go. sposki ulici 2 II. ter ordinira od 8.—12. ure in 14.-17. ure. 659 m Novost za dame. Doznava se, da si je tukajšnja brivnica g. Stefana Dobaja v Gosposki ulici 36. nabavila aparat za napravljanje trajnih kodrov, ki y tehnični izvedbi nadkriliujo vse so® dobne aparate, tako da bodo zadovoljne celo najbolj občuti?5 vi> dame- Opozarja mo na današnji inserat. m Gibanje naleri.iivlh bolezni v me stnem okolišu mariborskem v času od 15- do 21. aprila 1927. Na in'e7,!:iivih boleznih je obolela 1 oseba, umrla ni nobena. m Mestna Orjuna Maribor, sklicuje za 23. t- m. ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma sestanek svojega članstva. Udeležba obvezna, članske iz kaznice prenesite seboj. Odbor. 648 m Pondeljek 25, sredo 27., Petek 29-tri veliki kabaretni večeri v Veliki ka® vanni, celokupni spored bara- 660 Sretan uskrs želi pravoslavnoj brači 661 Hinko Kosič, Vetrinjski dvor REPERTOAR. Sobota, 23. aprila ob 20. uri »Madame Buftterfly« ab. C- Kuponi. Nedelja, 24. aprila ob 15. uri »Učiteljica«. Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. •— Ob 20- uri »Logarjeva Krista«. — Kuponi. Sprememba repertoarja. Radi nena-onih nepredvidenih zaprek je bila žal uprava primorana v zadnjem času spremeniti repertoar v toliko, da se danes v soboto 23- aprila vprizori mesto »Lepe Helene« opera »Madame Butterfly«. — Abonma pa ostane isti t. j. C. »Učiteljica« zadnjikratVv sezoni- V nedeljo, 24. t. m. popoldne ob 15- uri se vprizori zadnjič v sezoni prekrasna, u-Činkovita tragikomedija »Učiteljica«, ki je dosegla pri kritiku in. publiki najlepši uspeh. Zato naj nihče ne zamudi zadnje Prilike- Razpis opernega abonmana za prihodnjo sezono. Rok za priglaa je po® daljšan do 28. aprila. Muzikalno občinstvo se opozarja, da se bo vzdrževala v Mariboru opera le, če se priglasi najmanj 500 reflektantov. Nedelja v mariborskem gledališču. — Popoldne zadnja Predstava priljubljene komedije »Učiteljica« pri znižanih cenah, zvečer vrlo uspela opereta »Logarjeva Krista«. NEDELJSKE TERME. Predpoldan: Ob 8- uri zjutraj igrata rezervi ISSK Maribora in SK Svobode prijateljsko tekmo, ki jo sodi g- Kokol. Ob 10. uri dopoldne igrata ISSK Maribor in SK Svoboda prvenstveno tekmo ki jo sodi g. Nemec. Ob 10. uri igrajo juniorji SD Rapida med sabo ua svojem igrišču. Popoldan: Ob 14- uri igrata rezervi SD Rapida in TSK Merkurja prijateljsko tekmo na »Rapidovem« igrišču. Sodi g- Turino. Ob 15. uri je na igrišču ISSK Mari« bora zanmiiv težkoatletičen nastop. Ob 16- uri igrata TSK Merkur in SD RaPid Prvenstveno tekmo, ki jo sodi g. Radolič- : Sodniška sekcija — službeno. Tekmo rezerv ISSK Maribor - SK Svoboda sodi g. Kokol. (TSK Merkur). : Hazena ISSK Maribora v Zagrebu. Danes zjutraj je odpotovala v Zagreb rokometna družina ISSK Maribora. V Zagrebu bo nastopila proti A$K_u in Conkotrdiji. : Nastop težkoatletov v Ljudskem vrtu. Pred leti se je naše mesto zelo zanimalo .za rokoborbo in boksanje. Ta® krat so se rokoborbe vršile dnevno' v raznih cirkusih. Po dolgem premoru bo mo imeli v nedeljo zopet Priliko, da vidimo težke atlete v borbi. TSK Merkur je pridobil za nedeljski nastop najboljše moči, znane atlete, ki jih Pozna inozemska in tuzemska športna publika. Zanimiv program, ki ga bodo izvajali atleti, gotovo zasluži, da občinstvo polnoštevilno poseti atrakcije. Pričetek je ob 15-uri na igrišču ISSK Maribora. Po nasto* Pu atletov so vrši prvenstvena tekma med TSK Merkurjem in SD Rapidom. Vstopnina velja za obe Prireditvi. — prirejene bodo borbe z bikom, avtomobili bodo vozili preko trupel atletov in druge senzaoiionelne produkcije. Z motornim kolesom na Pohorju Dne 22. aprila ob ool 10. uri sta odšla s »Omega« 500' ccrn S. V. motornim kolesom na Pohorje, zastopnik »Omega« in »York« motorjev g. Albert A eh ti g v spremstvu sovozača amaterfotografa-Njun cilj je bil, premagati težke ovire na Poteh in Priti kot sploh prvo motorno vozilo na Mariborsko kočo in kot prvo motorno kolo na Ruško kočo. Pot do Mariborske koče je bila določena preko Hoč. do koder sta rabila s enourno za® mudo radi fotografiranja poldrugo uro! Iz Mariborske koče (1080 m) sta odrinila po zelo priljubljeni poti, ki pa je bila vsa zasnežena in blatna, do Ruške koče (1250 m). Precej trudna in poim lepih užitkov sta se vrnila Preko Žigertove žage — Sv. Urške — Šmartna — Slov. Bistrice domov v Maribor. V pohorskem zelenju in prvih pomladnih cvetkah sta se zmagovalca Pohorja zmagoslavno vrnila v lepo domače mesto, ki bo v najbližji bodočnosti kot najlepša prometna točka s Pohorjem igralo veliko vlogo. — Boris. Taborništvo X Gozdovniki; V nedeljo, dne 24- aprila se vrši 7. Rodovi zbor v drž. meščanski šoli ob pol 10. uri. Vdeležba za vse obvezna! Točnost! Mir! Hitri Jelen-X Taborniki! Dne 28. t. m- predava v Ljudski univerzi dr. Kugy iz Trsta o alpinizmu in lepoti naših alp. Udeležite se predavanja polnoštevilno, da s tem dokažete kako ljubite svojo domovino. — Dober sled! — Hitri Jelen. Naši parniki Kakor smo že objavili, je »Dubrova-čka parobrodarska plov-idiba« dobila mo,v parnik. »Nikola Pašič« je 4. t. m. v Glasgowu prvič zaplul na morje- »Nikoli Pašiču« je kumovala mesto gospodične Dare Pašičeve, soproga IH je Radoničiča. V njeni navzočnosti in Prisotnosti drugih predstavnikov je ponosni »Nikola Pašič« prvič zarezal sinje va love. ^ Ladja je dolgo 390 široka 51.9 in visoka 29.3 m. Nosilnost tonovi znaša 8.200-Zgrajena je iz Siemens-Martinovega jekla- Ima dve palubi. Na gornji palubi so tri zgradbe. V prvi, na prednji strani se nahajajo kabine za posadko, v drugi pa kabine za poveljnika ladje in častništvo, glavni in stranski saloni, kopalnica za-povednika, skladišče za živila itd. Nad kabinami, na prvem mostiču, se nahaja radio postaja, kabina za radiotelefonista in dve kabini za častnike oziroma potnike- Nad tema kabinama je glavni most poveljnika s kabino z nautičnimi aparati. V istem oddelku proti krmilu so kabine za strojne častnike, salon, ko® palnica, kabine za podčastnike itd. Pred njimi je kuhinja, najmodernejše opremljena. Ladja ima pet mostov za vkrcavanje oz. izkrcavanje-. Dvoje mostov je za tovorno krcanje. Pri njih stoiita dva žerjava, ki dvigneta skupaj 10 ton- Stroj za dviganje sidra je eden naj-dovršeneišSh sistemov FmersomValcker & Co. — Gateshead. Dno Parobroda je dvojno in razdeljeno na 7 delov. Pre® mogovno skladišče vsebuje 1500 ton premoga. Ves parnik je razsvetljen s 150 električnimi žarnicami- Radio postaja je močna poidrug Kw. Parnik ima zelo vitke linije, ker s®1 je pazilo pri gradnji, da dobi čim večji hitrostni kveficP jent. Sredi broda so prostori za stroje- — Kotli so trije in imajo stroj za izmetava nje pepela. Glavni stroj s trikratno ekspanzijo in 2400 HP omogoča ladji hi trost 13—1314 morskih milj na uro. Pomožni stroji so najboljšega sistema: dvojni Howden stroj za prisilno izgorevanje premoga v kotlih, z električnim pogonom. Ima 12 Kw. Nadalje dve sesal ki sistema Weir. dve sesalki Wer-ting sistema z 60 tonami na uro za splošno potrebo; stroj za krmilo, dva kondenzatorja (glavni in pomožni), zračna sesalka za cirkulacijo, elaborat z 24 tonami dnevno za proizvajanje čiste vode za kotle. Cevi so skoro vse iz bakra. Razen tega ima ladja tudi stroj za tede® lavanje umetnega ledu. Obrtniki f pristopajte k ^Samopomoči" I J. Zadravec: Ob dvajsetletnici Jutri, v nedeljo se vrši v Mariboru redni letni občni zbor Zveze obrtnih za* drug za mariborsko oblast, naslednice bivše zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju. To dejstvo mi daje povod, da se z skromnimi besedami spomnim sloven-Wkega obrtniškega gibanja na bivšem Spodnjem Štajerskem, ki se je pred 20. leti razvilo v Celju im njega okolici na pobudo tamošnijih slovenskih obrtniških krogov in nekako pod okriljem tamošmjegr zaslužnega občeslovenske-ga obrtnega društva. Skrbno shranjena slika, ki predstavlja ppvii slovenski obrtni"' - shod v Celju iz leta 1907. me spe- na sPro-'žriitdijlf #deje ustanovitve samostojne •zveze, ki bi naj bila v takratnih razme® r&h memento proti zapostavljanju slovenskega obrtništva od strani nemškega obrtniškega življa, zlasti pa takratnega njegovega »Verbanda«, obenem a tudi dokaz naše odporne sile proti ■noirancl oblastvenih činntelliev, med njimi Graške zbornice, ki je istotako v slovenskih rokah se nahajajoče naše organizacije dosledno ignorirala in jim pri vsaki priliki, zlasti za ob volitvah očitno kazaJa svojo nenaklonjenost Pa tudi v narodnem oziru je imela zveza — to danes lahko z mirno vestjo trdimo — svoj namen v stremljenju, da tudi v stanovskem pogledu vzgoji jn osvobodi obrtmka-Slovenca izpod jarma avstrijskih janičarjev- Na nrvem slovenskem obče obrtniškem shodu se je rodlila misel ustano* vitve zveze in podlaga tej misli je bilo dejstvo, da je bilo v takratnih razmerah izmed 104 obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem 36 zadrug v rokah slovenskih obrtnikov. Bilo je sicer tudi v ostalih zadrugah mnogo odličnih Slovencev', toda tj niso prišli v očigled_ obstoječemu terorizmu do zadostne veljave. Precej časa je trajalo, da je Prišlo do uresničenje sklePa. Imena takratnih obrtniških voditeljev gg. Rebek, Bovha, 'Čcmš, Zupanc, Volk, Horvat,. Perger, ter na zadnje morda tudi pisca teh vrstic zaslušijo, da sa jih tem povodom kot proponente zveze javno spominjamo. Ker so bile razun dveh vse celjske zadruge v rokah nemških ali vsaj nemško mislečih obrtnikov in ker je bilo po zakonu predpisano, da mora za usta novitev zveze staviti Predlog kak* že obstoječa obrtna zadruga, se je to delo poverilo takratni, v slovenskih rokah se nahajajoči skupni obrtni zadrugi v Laškem, ki se je po svojem predsedniku g. Zupancu vestno in požrtvovalno Potrudila s tem, da je izvršila pripravljalna dela. Pripravljalni odbor je imel mnogo dela s tem, da je pridobil za oživotvor-jenje zveze primeren pristop do zadrug, ker so nemške obrtne oblasti skrbno ovirale vsak pojav, ki je le količkej spominjal na nacijonalno-gospodarsko stran odnosno zahteve Spodnje-štajerskih slovenskih pridobitnih krogov. S pomočjo vsake pičice je namestništvo izpodbijalo utemeljenost ustanovitve in še le rekurz-nim potom se je pri ministrstvu s pomočjo takratnega držav, poslanca g. dr. Miroslava Ploja posrečilo izsiliti potrditev pravil. Malo, menda 14 slovenskih zadrug se je takoj v začetku odločilo, da pristopi k zvezi. Prvi odbor zveze je štel večinoma že imenovane proponente, od katerih še danes aktivno delujejo gg. J. Volk iz Šoštanja, Horvat iz Ljutomera in Zadravec iz Središča. Zveza je nastala takorekoč brez sredstev. Vse njene prošnje za podpore so bile izvzemši onih redkih, ki jih je naslovila na slovenske denarne zavode, odbite. Vkljub temu je zveza s požrtvovalnostjo svojih funkcijonarjev pridno prirejala svoje obrtniške shode, med prvimi shod v Rajhenburgu, nadalje shod v Mozirju, ki nas prijetno spominja na vrlega tovariša pok. g. Močnika ter shod v Ljutomeru, ki je gotovo še tudi vsem starejšim obrtnikom v lepem spominu. Med vojno dobo tudi zveza, kakor vse druge organizacije, ni mogla razvijati svojega delovanja, ker je tudi nad njo visel Damoklejev meč. Kmalu po srečnem izidu svetovne vojne, pa je naša zveza zopet strnila svoje vrste ter si preko vseh svojih ovir izvojevala mesto najvišje obrtniške organizacije, takoznane pokrajinske zveze za mariborsko oblast Z administrativno ureditvijo uradov mariborskega velikega župana odnosno s prenosom agend delegacije Min. trgov. in industrije v Ljubljani, je nastala potreba, da si zveza nadene novo zunanjo obliko, s tem da se imenuje Splošna zveza obrtnih zadrug za mariborsko oblast ter da prenese svoj sedež v Maribor. Od leta 1922 posluje toraj ta institucija pod vodstvom svojega neumornega predsednika g. Bureša, tajnika g. Stajnka, blagajnika g. Kumerca ter drugih starejših zadružnih funkcijonarjev v Maribora ter s ponosom zabeležuje stalen napredek ter lepe uspehe. Zveza je v zadnjih letih mnogo pripomogla k osnovitvi Državne obrtne banke, osnovala je obrtniško Samopomoč, prirejevala shode in sodelovala na občnih zborih zadrug po vseh krajih mariborske oblasti. Ob vsaki taki priliki je bodrila obrtništvo k slogi in samozavesti ter je podvzela nešteto akcij zoper krivičen davčni sistem, zoper previsoke socijalne dajatve odnosno za revizijo zakona za zavarovanje delavcev, v zadevi ureditve delovnega časa, radi novega obrtnega zakona itd. Zveza se je borila dudi za ustanovitev samostojnega okrožnega urada ter stoji načelno na stališču gospodarske osamosvojitve mariborske oblasti. Izvršila je ogromno organizatorično delo pri preosnavljanju skupnih zadrug v strokovne zadruge, oddajala je stotero obrt-niško-pravnih mnenj zbornici in oblastem, sodelovala pri vseh važnih akcijah na* rodno-gospodarskega interesa in se z vso odločnostjo borila za ohranitev ifl razmah obrtno nadaljevalnega šolstva. Zveza ima danes lastno pisarno v Narodnem domu ter šteje 34 obrtnih zadrug. Na žalost samo 34 izmed 80 obstoječih zadrug v mariborski oblasti. Upajmo, da tudi te kmalu uvidijo po* men in plodonosno delo te višje organizacije, ter da v očigled majhnemu prispevku, ki ga zahteva zveza za svoje vzdrževanje, t. j. 3 Din od vsakega o-jrtnika letno, prijavijo svoj pristop tet sebi v prid pomagajo skupno z zavednimi svojimi tovariši-cami podpirati oo\ naš celokupni stanovski interes, ki b» )ač moral biti slehememn količkaj zavednemu slovenskemu obrtniku pri srch-Zvezi pa kot taki ob njeni 20 letnim * Vivat iloreat crescatJ Docent dr. Matko. Kaj pravi veda k prenosu jetike potem kašlja? Po Bed and cm stan ju ftiizeologije (na uka o tuberkulozi) Prihajajo za prenos jetike sledeči načini v poštev: 1, kon-genitalni prenos, 2. kutana okužba (skozi kožo), 3. infekcija potem dihal, 4. infekcija Potem dotika (nesnaga, pljunek itd.) 5. degluticijski način (okužena hrana) in slednjič 6. potem spolovil (Deyke). V praktičnem življenju igrata najvažnejšo vlogo prenos jetike Potem vdihavanja okuženega prahu (Corneto’ va teorija o suhi infekciji) in po Fliig-geju infekcija z okuženimi kapljicami iz ust jetičnikov. Ta svoj nauk je objavil Fliigge 1897. Po njem prše jetičnikom Prti govorjenju, petju, kašljanju in kihanju iz ust odnosno iz nosa drobne kapljjcej vsebujejo bacile jetike, so dalje v stanu plavati v zraku Po več ur ter se z zračnimi yalovi premikati in razširjati na razdaljo do 4 metrov in še več. Za podlago te nove teorije je vzel Fliigge nenaravne poizkuse Lascht-schenka, da so vzele poizkusne osebe vi *3vyija usta malo kulturne tekočine zl bacilom prodigiosus in nato kašljale na različne Predmete. Povsem razumljivo je, da je novo iznesena teorija tako v javnosti, kakor v znanstvenem svetu učinkovala v prav Porazno iry povzročila mnogo razburjenja, ker je bila z njo uvrščena jetika nied najzavratnejše boleznli človeštva, kakor n. pr. pljučna kuga, otrplost tilnika, koze itd. Po Wissemannu bi zado’ ščal en sam vdihljaj bolnikove sape za infekcijo z jetiko, ako bi se izkazal nov prenos jetike za resničnega. Nova Fliig-gejova teoriia je bila v stanu, omajati v emel|ih vsa dotedanja izkustvaNn po-usniti Ftizeologijo nazaj v dobo Pred Kochom, ko so smatrali že samo sapo bolmka _ za prenositelja bolezni in. se bali Približati se celo pljuvalnikom, da hi se ne okužili z vodnimi hlapi okuženih izmečkov. ....tstedako presenečenje je mogel zbu-om tudi pred kratkim od druge strani ,■ J'anhb: »Zakaj so bolniki z ■m Ja ^ ^ko n,9varni ?«, v katerem se d r -rugim trdi, da bo izmed 20 bolni- £T?dide1ka 7~* (nekako 30 do 40%) pršelo pri kašlanju žive bacile na razdaljo do 80 cm in pet od njih rv.lu 'zloč®val'' Jckom pol ure z kašliram preko 2000 pa tie do enega mihi ona bacilov. — Dalje e piše v tem claniku, da bodo plavali [»kašljanj ro.ii bacilov na vse strani in zrak sam, ki nikdar ne miruje, jih b0 nosil iz dru’ gega nadstropja v spodnja in tam oku- ževal ne jetičnike. K »reči sega ta trditev; naslanjajoča se na poizkuse Zieseheia, citirane tudi v knjigi W. Kolle in H. Hetsch (Die exPr. Baktariologie und Inf- Krankhci-«*n, II. del str. 557) predaleč in se ne sklada v vsem z ugotovitvami drugih učenjakov. Eksperimentalno-praktična Va„ se _ -le za razčiščen je tega važnega vprašan ja_ posl užila sledečih postopkov: 1. Z daljšo dobo trajajočim okašljava-n-jem posebnih steklenih ploščič Po je« tičnikih, Moller in Engelmann nista mogla dognat] na teh ploščicah nobenih bacilov, akoravmo so bilo izpostavljene okašljavanju 24 do 30 ur. Na drugi stra« nl pa imamo Weissmayr-ia in druge, Prt katerih so izpadli poizkusi sicer pozitivno, vendar Pa je bilo število okuženih kapljic neznatno- Število takih, bacile Pršečih jetičnikov je odvisno od stanja bolezni, eksplozivnosti in pogostosti _ ka§lja. Heymann je preiskava! pršenje kašljajočih jetičnikov s pose-b« mira. steklenimi omaricami. 2. Cornct, Heymann in Moller so se b>tili tega vprašanja s poizkusi na živa-tm. Cornet si je izbral v to svrho na eni strani jetičnike z močnim in eksplozivnim ter na drugi strani z mehkim kašnem, ki so 24 ur kašljali v notranjost skudelic. Te so nato izprali L«®1'!«™ vodo in to vbrizgali v tre-«^llInSsatiTn,Prašičkom‘ 0d 33 tekih ffevmnn° ?bolele s211110 4 za jetiko. skušal piriti stvari po drugi pob do jedra s tem, da je dal 25 morskih .Prašičkov, a cevk0 v sapniku in pritrjeno glavo pp jetičnikih okašlja« vati, vsak drugi dan po več tednov, oz. mesecev v razdalj; 25—45 cm. Kljub tema s.lnemu Izpostavljanj« infekciji Je obolelo le 6 zrvaH ;n §e to v ^likj otoka in delnega ostrjenja bronhijalnih z ez. Pn MoHerievem, enakem poizkusu z 14 živahni sta oboleli samo 2. 3- B. Franke! je preiskal 2l9 posebnih krink, ki so jih nosili jetičniki no 24 tzr ma obrten. Tekom 32 dni trajajočih poizkusov je našel komaj 2600 bacilov jetike v teh krinkah. .4. Neprostovoljno se je bavil s tem problemom naravnost na človeku tudi F. Hamburger. Devetleten, idiotičen plašen fant e nePrikupljdvim obnašanjem je ležal 12 mesecev _s tremi težko jetičnimi deklicami skupaj v eni sobi Šele po preteku te dolge dobe je dobi deček pozitivno tuberkuhnovo reakcijo, kar je pričalo za nastoPivšo infekcijo, o kateri pa domneva Hamburger celo. da je nastala vsled okužbe ne Po deklicah, marveč potem nekega starejšega jetičnika iz druge sobe. 5. Za veliko redkost okužbe s prše’ čirni kapljicami pričajo tudi navedbe Saugmanna, da so od 238 zdravnikov (mod njimi celo 64 laringologov), ki so vršili povprečno tri leta službo v zavodih', izključno za jetičnike, oboleli le dva, oz. trije zdravniki. Nadalje Poroča n- pr. Sorgo, da ni opazoval tekom osmi!^ let hišne infekcije v svojem zavodu za jetičnike. Iz teh in enakih poizkusov ugotavlja veda: da se tvorijo kapljice pri glas-aern govorjenju, kihanju in petju na ta način, da se razlepijo oz. hipoma raz« maknejo mokri sluznati, Ploščnati organi, kakor ustnice, jezik, glasilke, nebo^ itd., in da je število bolnikov, ki Prše okužene kapljice, jako majhno (Moller, Frankel, Engelmann itd). Število _ okuženih kapljic je neznatno (Weissmayr): razdalja pršenja ne pre* sega enega metra naravnost in ne 30 cm v stran (Engelmann, Moller); pretežna večina kapljic pade vsled svoje specifične teže že tekom prvih 15 minut na^ tla (Weissmayr, Huthison itd); Pretežna večina teh kapljic je relativno težka Ln ni sposobna za plavanje na vcčjo razdaljo (Currie in Heymann, Fliiggejev učenec); plavalna sposobnost teh kapljic v zraku stoji z velikostjo kali približno v obratnem razmerju (Koniger, Buchner itd.); pretežna večina razpršenih kaPljic ima izvor iz ust« ne sline, le malo od njih iz globokejših sapnih organov (Weissmayr, Cornet), ker je bronhijalni izloček mnogo preveč koherentne sestave in nepripraven za razpršitev. Njegova gostost je tolika, da bi se moralo tak pljunek, razredčen s fiziološko solno raztopino, najmanj pol ure s kremenovimi znrui troti, preden bi dosegel ista svo.istva kakor jih ima slina (Klrsteinov poizkus). Slina v zdravih ustih in v zdravem grlu jetičnika vsebuje samo sporadično in le malo bacilov (Weissmayr, Moller), vslerl česar vsebujejo po Weissmavrju iz ust pršeče kapljice na pljučih bolnih jetičnikov kvečjemu po 2—3 bacile. Isti so po Preiskavanjih KHasata in Corneta v pljunkih in v kavernah Po večini mrt i in ne živi. število pršečih kapljic Jo odvisno po R. Kleinschmiedu tudi od jakosti kašlja in je torej največje pri eksplozivnem kaši ju (Amibulanitni bolniki). Oslabeli, ležeči, v zadnjem Stadiju bolezni se nahajajoči jetičniki pa Pro-. dud rajo le malo ali skoro nobenih pr’ šečih kapljic. Bacili jetike se ne množe na prostem vsled pomanjkanja primernih tal in toplote. Življenska doba iz ust razpršenih bacilov je jako omejena iin znaša po Cornetu v svetlih sobah komaj dva do tri dni in izgube bacili Po Romerju svoio onasnost, čim padejo na tla in se Prilepijo. Stališče današnje vede priznava torej tem pršečim kapljicam jetičnikov (Trdpfchemiinfektion) pozornost zbujajočo možnost okužbe zdrave okolice. Vendar pa po Romerju in drugih le tedaj, ako gre za dalje trajajočo, Ponov-no in tesno bivanje z bolniki, ki prše take okužene mehurčke; torej v dnev-nem.^ trajnem in ozkem občevanju z njimi. V bolnicah pa imamo opraviti samo z bolniki, ki so le kratko dobo v njih^ oskrbi.) S tega stališča je treba uvaževati tudi gori omenjene navedbe Zieseheia, ki vsled nejasnosti teksta v knftji Kolleja in Hctscha nc le dopu* ščajo dvoumno interpretacijo glede števila teh nevarnih bolnikov, amnak nikjer ne vsebuje tekst velepomembne opazke, da so ti s kašljem razpršeni bacili^»živi«, kar se podčrtava v izvest-nem članku »Zakaj so bolniki z odprto jetiko nevarni?« Slednjemu članku manjka tudi kritični Pristavek, kakor ga imata W. KoHc in Hetsch, da prihaja ta način okužbe Ic tedal resno V poštev. ako o osebe v trajnih stikih z jetičniki, s« ne izogibajo nenosrednemu okašljaujn ln kašljajoč! jetičniki ne jemljejo nikakršnega obzira na svojo okolico. Tudi Cornet ne Pripisuje tem ugotovitvam Zieseheia .večje važnosti, ker gre v tem prim. za izredne razmere. Zieschejeve navedbe, vendar brez oPa-zke »živi bacili« in z enakim komentarjem objavlja Hetsch tudi v Hancibuch von Kraus und Brugsch, II. bv-, I. d., st. 777. Zato so bile ravno Zieschejeve ugotovitve in problematični računi najmanj pripravni za tako dalekosež-ne dedukcije kot jih vsebuje izvestni članek, ker je bil namenjen za javnost, ki nima prilike si sama ustvariti objektivne kritike o spornem vprašanju novega oddelka p. T. L. Povsem tem je torej mogoče trditi, da novi oddelek PTL. ne tvori nikakršne opasnosti ne za ožjo in ne za širšo okolico ter prav tako tudi ne za spodnja nadstropja vsled pršenja oku Ženih kapljic. Razen tega tvori v po-mirjenje plašljivih narav tudi debelost zida m širina okrajka, ki znaša v bolniških sobah 125 cm in na prostozrač-ni lopi 110 cm oz. 120 cm vidno in dejansko obrambo za zunanjo okolico. Slednjič pa je novi oddelek določen po večini za težko bolne in ležeče jetičnike, ki po Kleinschmiedu sko ro niso v staniu proizvajati pršečih kapljic. Kar se pa tiče moje navedbe v eni izmed prejšnjih del »da zadostuje bržčas ena sama palčica tuberk. bacila za infekcijo oz. obolenje konstituci’ jonelno dovzetnega organizma«, ni moje stališče v tem oziru osamljeno marveč sem se na Podlagi svojih opazovanj priključil tudi Cornetu, Oehleckerju, C. Friinkelu in Bauman-nu in dr. Takšen dovzeten organizem •predstavlja n. pr. otrok tekom prve ga leta življenske dobe. Po Lowen steinu n. pr. povzroča okužba, otroka z bacili jetike tik pred in po poro-diu skrajno novam o no teka jo oo tu-berkulozo, ki je podobna poteku vra ničnega prisada in povzroča v neka^ terih primerih smrt že prvi dan po rojstvu. Po R. Pollaku je ostalo oc 207 dojenčkov, ki so bili z jetiko okuženi tekom prvega leta, samo 7 (3%) brez simptomov/ dočim so vsi ostali (200) dojenčki oboleli in od teh 91 na jetiki umiri o. Omejujem se na navedbo le teh dveh primerov, ker me je moral vsak znanstvenik pravilno razumeti pri kritičnem čitanju in presojanju spornega stavka v mojih razpravah. Po tej nevarni otroški dobi je pa treba večja množina bacilov, da nastopi organično obolenje. — Okužba pri človeku izven otroško dobe se izvrši le v redkih slučajih na enkrat in to le ob priliki posebno masivne infekcije. Nasprotno, pa je za običajno napredujočo tuberk. obolenje ta-ke5.a cl°veka treba dalje trajajočega, velikokrat stalnega _ prenosa bacila. Zato se okuži goved z jetiko ravno v hlevu ter človek največkrat v stanovanju n rodbini vsled skupnega življenja z bolniki z odprto jetiko. K8no KINO „APOLO" predvaja od petka %2- do Pondeljka 25 aprila 1927 »L A B O H ’E M E« Jrva opera v filmu! Lilian Gish je v tem filmu očarujoča, kakor še nikdar in daleč prekaša svojo ulogo v »Bdi sestri«. — Pomnožena godba! »GRAJSKI KINO« predvaja od sobote 23., do pondeljka 25 aPrila 1927 »PLAMEN LAŽ E«. tako izvršimo iz dostavljene nam volne vsako pletenino najceneje. Strojna pletarna Pl eh 1 er, Lajteršperg št. 70. 625 Po čudovito nizkih cenah prodaja naš oddelek na veliko sledeče sukno za obleke In plašče v detajlni prodaji in sicer po cenah za odjem na veliko; Puplln sukno iz volne . Se vi j ote.............. kamgarno................. rlpse . ................ popita najmodernejši . . od Din 50'— naprej • » » 40'— „ • » n 75'— „ • , „100-- . . . > ®0‘— ■ sukno za plašče, angleška , , 100-— . sukna za plašče, glatka ... „ 90'— „ in še drugo najrazličnejše manufakturno In modno blago. Dolček S. Marini manufakturjia trgovina Maribor, Gosposka ulica 27 Ne pozabi naročnino i M Line), tie. iavre-Newyork samo 51/* dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargetirs Rčunls, Sud-Atlantique, Transports Marltimes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux In Marsllije v Argentino, Urugaay, Chlle, Australljo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. 45 MEKtO MARpUE DEPOSE Vsaka gospodinja, ki ve ceniti šalico dobre zrnate kave, naj poskusi. Dobiva se samo v originalnih zavojih po 200 in 500 g. Glavna zaloga za SHS; Rado Meznarič, Maribor, Glavni trg St. 31. ■/ 'i; f ,£/•' Šebart »MaHbinšt Tktaw» v Maaiberm, pcedataratk: Bšaalr» Detela, ravnatelj. Urednik V ek o el ar C i z e I, aevlaar. Isdajateti: KeeaeaMtf 8ot a 41 es, novijiar Vel v tvtjaveevu.