GEOGRAFSKI OBZORNIK N A S T A N E K IN NEKATERE Z N A Č I L N O S T I S L A N I H PRST I Ana Vovk Korže UDK: 911.2:631.4; COBISS: 1.04 IZVLEČEK Nastanek in nekatere značilnosti slanih prsti V prispevku so prikazane značilnosti slanih prsti in njihov nastanek. Zmotno je misliti, da so slane prsti samo na območjih z aridno klimo. Najdemo jih tudi v Sloveniji ter v sosednjih državah. V subtropskih območjih so vzroki za nastanek slanih prsti tudi bli- žina morja, majhna količina padavin in visoka eva- potranspiracija, specifična matična osnova ter posegi v vodni režim. Zaradi širjenja površin s slanimi prst- mi se upravičeno lahko vprašamo, ali so slane prsti okoljski problem ali pa so zaradi svojstvenih značil- nosti pomembno rastišče halofitne vegetacije. KUUČNE BESEDE halomorfne prsti, solod, solonec, solončak, halofit- na vegetacija, Tunizija, Nežidersko jezero ABSTRACT The origin and some characteristics of salty soils The paper presents the features of salty soils and their origin. It is erroneous to believe that salty soils occur only in the areas with arid climate. They can also be found in Slovenia and the neighbouring coun- tries. The proximity of a sea, low precipitation and high évapotranspiration, specific parent material, and interventions into water regime also contribute, besi- des insufficient precipitation and high évapotranspi- ration, to the origin of salty soils in sub-tropic areas. Because the areas of salty soils are spreading, it is reasonable to raise a question, whether salty soils represent an environmental problem or they are impor- tant growing areas for halophytes. KEY WORDS halomorphic soils, soloth, solonetz, solonchak, halophytes, Tunis, Neusiedler see AVTORICA Ana Vovk Korže Naziv: doc. dr., prof, geografije in zgodovine Naslov: Oddelek za geografijo, Pedagoška fakul- teta, Koroška c. 160, 2000 Maribor Telefon: +386 (0)2 22 93647 ,„ , » / r. , Faks: +386(012 218 180 E-pošta: ana.vovk@unhmb.si ^sgpg*' Opredelitev in nastanek slanih prsti. Po definiciji (7) nastanejo slane prsti v semiarid- nih in aridnih klimatskih območjih v kotanjastih površinskih oblikah, v katerih se zaradi moč- nega izhlapevanja talne vode na površju izlo- ča sol. Vodni krogotok namreč bogatijo različne soli, zlasti kloridi in sulfati natrija, magnezija in kalija, kakor tudi karbonati natrija in mag- nezija. Glede na vrsto soli in njihovo koncen- tracijo v prsti ločimo tri tipe slanih prsti, to so solončaki, solonci in solodi. Slane prsti z niž- jo koncentracijo soli imenujemo alkalne prsti. Na obsežnih območjih v tropskem, subtrop- skem in zmernem pasu pade zelo malo pada- vin, zato deževnica redko pronica skozi prst. Lahko topne soli, ki nastajajo pri preperevanju kamnin, se tako kopičijo v prsti. Zato je za sla- ne prsti značilno, da imajo povišano koncen- tracijo elektrolitov soli, kar se kaže na sorbtivnem kompleksu kot visok delež Na+ , Ca+, Mg+ in K + ionov. Zaradi povišane koncentracije soli so slane prsti slabo rodovitne, v izjemnih razme- rah popolnoma nerodovitne. Po nastanku razvrščamo slane prsti v dve osnovni skupini: primarno in sekundarno sla- ne prsti. Primarno slane prsti nastajajo zaradi vpliva podtalne vode, pri čemer se v prsteh poveča delež topljivih soli. Nastajajo v aridnih območjih, kjer zaradi kapilarnega dviga talna voda napolni pore in izhlapeva v ozračje. V se- mihumidnih območjih slane prsti nastajajo na specifičnih matičnih osnovah. V panonskem območju so npr. plasti terciarnih sedimentnih kamnin, kjer nastaja slana prst (3). V humidnem območju slane prsti nastajajo na območjih, kjer kamnine z vsebnostjo soli obogatijo podtalno vodo in ta vpliva na kemizem nastajanja sla- nih prsti. Tudi na morskih obalah nastajajo pod vplivom morske vode slane prsti. V semiaridnih območjih se zaradi umetne- ga dviga podtalnice kot posledice umetnega namakanja pojavijo tudi sekundarno slane prsti. Pri tem se prvotno neslane prsti obogati- jo s soljo iz podtalne vode in jih zato imenu- jemo sekundarno slane prsti. Takšne razmere so v osrednjem delu Iraka, v pakistanski ravni- ni reke Ind in v sušnih območjih ZDA, kjer kme- tijske površine intenzivno umetno namakajo. GEOGRAFSKI OBZORNIK Tudi v vodoprepustnih prodih in peskih se voda dviga na površje po kapilarah in dokler je kapilarni dvig učinkovit, se vrši hitro zasla- njevanje prsti (7). Po ruski klasifikaciji spadajo slane prsti v sku- pino soloncev in travno-stepno kostanjevih prsti, po ameriški klasifikaciji pa so opredelje- ne kot red intraconalnih prsti, podred halomorf- nih (slanih in alkalnih) prsti v suhih predelih in na obalnih nanosih (5). Schutz uvršča solonča- ke in solonce med tipe prsti, ki so opredeljeni na svetovni pedološki karti in se pojavljajo raz- meroma pogosto na zemeljski površini. Po angloameriškem klasifikacijskem sistemu spa- dajo med aridosole, po nemškem klasifikacij- skem sistemu pa med slane prsti in bele alkalne prsti. Slednji jih opisuje kot prsti z visokim dele- žem topljivih soli. Solonci spadajo z iluvialnim glejnim horizontom med alkalne črne prsti. Po slovenski, FAO in UNESCO klasifikaciji so slane prsti vključene v 3. oddelek (halomorfne ali slane prsti), vključujejo pa tiste prsti, v ka- terih se v večji meri nahajajo razne soli (NaCl2, CaS02) (2). Značilnosti posameznih tipov slanih prst i . Solodi ali svetle stepne prsti (tudi izpra- ne stepne prsti ali zaslanjeni podzoli) nastaja- jo zaradi upada gladine podtalne vode. Po nastanku so razvojna stopnja solončakov in soloncev, ki so bogati z natrijevimi solmi. So rahlo kisli z izrazitim humusnim horizontom. Zasičenost prsti z natrijem je v spodnjem delu profila pod 7 % (7). Pod Ah horizontom leži svet- lejši in s humusom revnejši E horizont z znaki Slika 1: Slane prsti na območju opuščenih solin pri Sečovljah so nastale zaradi koncentracije soli v morski vodi. Razpoznamo jih po značilni lističasti strukturi in halofitni vegetaciji (foto: Ana Vovk Koržej. psevdooglejevanja, zato je označen z E/g. B horizont pod njim je bogat z glino in ima priz- matično strukturo, zato ga označujejo Bt/g. Matična podlaga je karbonatna in po večini oglejena. V prsti prevladuje premikanje pronica- joče vode v zgornji horizont zaradi kapilarnega dviga, pri čemer prihaja do delnega izpiranja karbonatov, gline in humusa v obliki Na-huma- tov. Dinamika nastajanja solodov je sicer podobna izpiranju, a nima s podzoljevanjem nič skupnega. Solonci ali črne alkalne prsti nastajajo pod vplivom podtalne vode v semihumidnem in semiaridnem območju pri visoki vsebnosti natri- ja. Zaporedje horizontov je Ah/E, nato B|na ter Go-Gr. Delež soli je v soloncu v horizontih nad nivojem podtalne vode nižji. Zasičenost z na- trijem dosega 9 0 % in povzroča peptizacijo ter odlaganje humusnih snovi in mineralov glin v spodnji B horizont, ki je zato temen, z ozna- kami B tna (3). Solonci so pogosto bogati z glino, zato se pojavlja stebrasta oblika struk- turnih skupkov. V zgornji plasti zaradi intenziv- ne poraščenosti prsti z vegetacijo nastaja bogat humusni horizont. Globoki A horizont je temen, vsebuje veliko organskih snovi in ima značilnosti barjanskega horizonta, zato mu pri- pišemo oznako Ah/E. Ker natrij ni prisoten v zgornji plasti prsti, uspeva na njem bujnejša vegetacija, ki prispeva organsko snov. Natrij je vezan na sorbtivnem kompleksu (okoli 15 %), lahko pa doseže tudi 9 0 % (7). Zgornji horizont vsebuje več peska in je vodoprepusten, natri- jevi humati pa se odlagajo v srednji plasti prsti. Dinamika nastajanja solonca je pogojena z vplivi podtalne vode, ki dvakrat letno sega do humusnega horizonta. Ta povzroči anaerob- ne procese med trajanjem visokega nivoja vode. Solonci kažejo znake prehoda k solončakom in solodom. Z upadom vsebnosti natrijevih ionov se solonci razvijejo v smeri barij, glejev ali oglejenih črnozjomov. Ime solončaki izhaja iz ruske besede szik, to je sol, tscak pa po tatarsko pomeni veliko. Gre torej za prsti z visoko vsebnostjo soli. Ime- nujemo jih tudi bele alkalne prsti. A horizont namreč vsebuje malo organskih snovi, kar se odraža v njihovi svetli obarvanosti. Solončaki 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Lističasta struktura je posledica horizontalnega povezovanja strukturnih skupkov zaradi večjega deleža soli v zgornji plasti prsti (foto: Ana Vovk Korže). se razvijejo v tropskih območjih, v kotanjah z vi- sokim nivojem podtalne vode. Voda pogosto sega do površja, ali pa je to celo poplavljeno. Visok delež gline ovira nastajanje humusa. Natrijevi humati nastajajo le v vlažnem obdobju, v suhem pa se na površini izloča sol, ki tvori debelo slano skorjo. Zaradi velikega izhlape- vanja vode prihaja do kapilarnega dviga pod- talne vode, ki obogati prsti z različnimi solmi v različnem razmerju (NaCI, N a 2 S 0 4 - gips, Na 2 C0 3 , MgS0 4 , CaS0 4 in CaC03). V zgor- njih horizontih je koncentracija soli pod 0,3 % in na površju nastaja slana skorja. Te prsti so alkalne s pH do 8,5 in kažejo izrazito strukturno zgradbo. Znotraj tipa prsti solončak poznamo več variant prsti. Slani horizont lahko popolno- ma manjka, kadar je prekrit z glinastimi sedi- menti ali plastjo peska. Sol se takrat izloča znotraj A horizonta. Kubiena je take prsti ime- noval kriptosolončaki (3). Kadar glina in pesek na debelo prekrijeta slani horizont, je vegeta- cija gostejša in A horizont je bogatejši s humu- som. Takšne prsti že spadajo k soloncem. Za razvoj solončaka je pomembno zastajanje vode in podnebje z dolgimi suhimi obdobji. Več- ji delež gline v zgornjih horizontih omogoča premikanje pronicajoče vode in izpiranje natri- jevih humatov v globlje plasti. Do nastanka B ho- rizonta zato ne pride. Zgradba profila je Asa do globine 40 cm in nato Cgsa. Nastajanje humusa je zaradi skromne vegetacijske odeje počasno. Visok delež soli onemogoča rastlinam črpanje vode, zato solončake pokriva izrazi- to halofitna vegetacija. Halofiti kažejo, čeprav uspevajo na semiterestičnih prsteh, prilagodi- tev na sušno rastišče z mesnatimi in močno zre- duciranimi listi. Chott el Jerid - območje slanih prsti v Tun i z i j i . Slano glinaste prsti na območju šotov spadajo med halomorfne prsti. Slana skor- ja se pojavlja na izsušenih šotih in sebkah osred- nje južne Tunizije. Depresija Chot el Jerid je pokrita s slanimi prstmi tipa solončak. Zaradi lističaste strukture in izločene soli na površini so te prsti trde in zbite. Pod 10 cm globine se pojavi plast črne gline z večjo prostornino por in slabo prepustnostjo za vodo, nad njo pa je svetlejša plast z večjim deležem peska, ki je bolj prepustna za vodo. Prst je alkalna in karbonat- na ter vsebuje do 2 0 % vode (6). Slane prsti v Avstriji in na Madžar- skem. Poseben pomen za nastanek slanih prsti na območju Nežiderskega jezera ima glinasto meljasta in drobno peščena kompaktna plast sedimentov, ki je bogata s kalcijem. Nastala je v pleistocenu. Iz nje se izloča sol v prsti, ki na njej nastajajo. V okolici Nežiderskega jezera (Neusiedler See) so na sedimentni plasti nasta- le prsti tipa solončak, na mestih, kjer ga pre- kriva tanka plast peska, so nastali solonci, na mestih z globoko plastjo peska (od 15 do 30cm) pa solodi. Solončaki so v Avstriji in na Madžar- skem debeli le nekaj mm in ne oblikujejo slane- Slika 3: Solodi v osrednji Tuniziji na površini nimajo soli. Občasno se nivo talne vode dvigne in jih preplavi, takrat se oblikuje tanka slana skorja ¡foto: Ana Vovk Korže). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Solončak v Tuniziji na območju Chott el Jerida spoznamo po belih sledovih soli Ifoto: Ana Vovk Korže). ga horizonta. Na peščenih nanosih z več kot 50cm debeline, v katerih humusnega dela pro- fila vpliv podtalne vode ne doseže, nastanejo črnozjomi (3). V globljih kotanjah ob Nežider- skem jezeru že učinkuje sladka podtalna voda in slane prsti ne nastanejo. Čeprav je v semiaridnih klimatskih območ- jih nevarnost sekundarnega zaslanjevanja prsti manjša kotvaridnih območjih, najdemo sekun- darno slane prsti tudi v Avstriji. To so predvsem s soljo bogati črnozjomi. Take prsti so na območ- ju porečja Leithe v severni Gradiščanski, kjer so zaradi umetnega dviga višine vode reke Leithe s pritoki sekundarno razširjene vlažne površi- ne. Črnozjomi na puhlici so se zaradi zasta- jajoče vode zamočvirili in se obogatili z Na in Mg ioni. Razvil se je A-Bh horizont, podobno kot v soloncu, z jasno izraženo prizmatično strukturo, na površini agregatov pa so črno modre prevleke iz humusnih koloidov. V spodnji Avstriji okoli VVeinviertla, kjer so odložene debele plasti puhlice, vsebujejo prsti visok delež gipsa (Ca sulfata) in Mg sulfata, ker so nastale na terciarnem laporju in primarno vsebujejo visok delež žvepla. Pomen s lan ih prs t i . Slane prsti so živ- ljenjski prostor za halofitno vegetacijo, ki se je prilagodila povišanim koncentracijam soli. Osolnik, obmorska nebina in ozkolistna noko- ta sodijo med rastline, ki uspevajo na prsteh z veliko vsebnostjo Na, Mg in Ca kloridov, kar- bonatov in sulfatov. Nekateri halofiti ob pomo- či posebnih žlez izločajo zelo koncentrirano raz- topino natrijevega klorida. Halofiti so zelo razširjeni tudi ob morjih in v onesnaženih vodah. Zaradi vse večjega onesnaževanja z raz- ličnimi emisijami in zaslanjenosti prsti se območ- ja, na katerih živijo halofiti, stalno povečujejo. Tako se odpira vprašanje pomena slanih prsti za določeno območje. V Tuniziji so slane prsti velika ovira za kmetijsko rabo zemljišč in pomenijo okoljski problem spričo hitrega širje- nja puščav z juga proti severu. Na območju Nežiderskega jezera pa slane prsti omogoča- jo rast redkim vrstam oziroma specifični vege- taciji. Z naraščanjem onesnaženosti okolja se povečujejo površine s slanimi prstmi tako v arid- nih kot v humidnih območjih. Poznavanje pome- na slanih prsti za določeno pokrajino zato postaja tudi naloga geografov. 1. Hluszyk, H., Stankiewcz, A. 1998: Slovar ekologije. DZS. Ljubljana. 2. Lovrenčak, F. 1994: Pedogeografija. Filozof- ska fakulteta. Ljubljana. 3. Palkovits, T. 2000: Nationalpark Neusiedler See - Seewinkel unter besonderer Berücksich- tigung der Salzboden im Nationalparkgebiet. Geographisches Jahrbuch Burgenland. Verei- nigung Burgenlandischer Geographen. 4. Rowell, David L. 1997: Bodenkunde: Unter- suchungsmethoden und ihre Anwendungen. Springer Verlag. 5. Schutz, J. 1995: Soils. The Ecozones of the World. The Ecological Divisions ofthe Geo- sphere. Springer Verlag. 6. Vovk Korže, A. 1996: Prsti v Tuniziji. Geo- grafske značilnosti Tunizije. Filozofska fakul- teta. Ljubljana. 7. Wörterbuch Allgemeine Geographie. Dierc- ke Deutscher Taschenbuch Verlag. Wester- mann, 1997. 6