GLAS Th« target! Slovenian D the United State«. list slovenskih delavcevrAmerlkL |«oed erery day except Sandaji and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: OHeltea S—1342 Intend m Second Glass Matter September St 1908. at the Port Offiot at Mew York, H, Y, udar let of Oonffress of March 3. 1879. TELXTON: OHslsaa 1-1241 No. 197. — Stev. 197. NEW YORK, MONDAY, AVGUST 23, 1937, PONEDELJEK, 23. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. 75. KONGRES SE JE V SOBOTO ZVEČER 0DG0D1L KONGRES JE DOVOLIL SKORO TISOČ MILIJONOV DOLARJEV ZA ARMADO IN MORNARICO Kitajci so pregnali Japonce v reko V zadnjem hipu je bflo dovoljenih ae ato milijonov PRELOM MED dolarjev v razne s vrhe. — Predlogo, naj ae dovoli pol milijona za Rogeraov spomenik, je F. D. Roosevelt vetiral. — Senatorjem, ki ne podpirajo predsednika, je senator Guffey zapreti 1, da ne bodo več izvoljeni. ČEHOSLOVŠKO in PORTUGALSKO FEDERACIJA NI EDINA GLEDE Portugalska pravi, da je Rusija pregovorila Če-hoslovaško, tla ni pošiljala orožja na Portugalsko. WASHINGTON, D. C, 21. avgusta. - Nocoj «e je zvezni senat pet minut pred osmo uro odgo-dil, pol ure nato se je pa odgodila poslanska zbornica, in prvo zasedanje 75. kongresa je bilo s tem končano. V zadnjem hipu sta senat in poslanska odbornica še dovolila sto milijonov dolarjev v razne svrhe, dasi je tozadevna predloga zahtevala sto petdeset milijonov. Večina tega denarja bo porabljena za podporo pridelovalcem bombaža po južnih državah. Nadalje je bila še precej gladko odobrena Wagner-jeva stanovanjska predloga. Predsednik Roosevelt je vetiral predlogo, naj se da državi Oklahomi na razpolago petstotisoč dolarjev za postavitev spomenika znanemu igralcu, pisatelju in humoristu Willu Rogersu. Roose-\elt je rekel, da je pokojnega Rogersa visoko cenil, predloge pa ne more odobriti, ker ni v nji niti navedeno, kakšen spomenik mu nameravajo postaviti. Na predvečer je povzročil veliko razburjenje radio govor demokratskega senatorja Duffeya, v katerem je napadal demokrate v senatu, ki so nasprotovali predsednikovim načrtom glede reforme najvišjega sodišča. Naravnost jim je povedal, da jim ni treba upati, da bi bili zopet izvoljeni. Harry L. Hopkins je v posebnem pismu sporočil senatu, da Works Progress Administration do prihodnje pomladi ne bo odpustila nobenega delavca. Delavci, ki dobe drugod začasno zaposlenje, bodo sprejeti nazaj. Zadnji dan je bila poslanska zbornica skoro prazna. Ko se je vršilo glasovanje glede stanovanjske predloge, je manjkalo 250 kongresnikov. Policijska straža je bila znatno ojačena, ker se je kakšnih 300 zastopnikov Workers Alliance potikalo okoli Kapitola, zahtevajoč delo za svoje člane. Voditelji organizacije so stali pred vratih in so odločno protestirali, ker jih niso hoteli pustiti v zbornici, dasi so imeli vstopnice. Republikanski kongresnik Hamilton Fish iz ®ka P'ekinila diplomatske zve-. ° ze s Lehoslovasko zaradi nt- New Yorka je rekel, da se je kongres tekom seda-j sporazuma z neko municijsko njega zasedanja proslavil s tem, da "ni storil nice- tvrdk° ,zaradi naro6ila *troj-M |nie. Splošno mnenje je, da ta sar koristnega. spor ne ])□ dolgotrajen. Ameriška armada in mornarica sta dobili od 75. kongresa $931,521,962. To je v mirnem času največja vsota, namenjena za narodno obrambo. Lani je bilo dovoljenih v to svrho $21,000,000 manj. Denar bo porabljen v prvi vrsti za nakup letal in za vojne ladje. Zdaj grade dva velika dread-naugtha, enajat križark, šestnajst submarinov ter tri matične ladje za letala. Denarja bo dovolj še za osem rušilcev in večjo število submarinov. I DEL. PREDLOGE Izvršilni odbor Čaka, kaj bo ukrenil Green. — L. Hines pravi, da je Lewi-sov odbor v rokah komunistov. ATLANTIC CITY, N. J., 21. avgusta. — Na današnji seji izvršilnega sveta Ameriške Delavske Federacije se je vr- LIZBONA, Portugalska, 21. avgusta. — Portugalska vlada je pojasnila, da je prekinila diplomatske zveze s Čeho-slovaško, ker češka tovarna za šila -vroča debata glede pred-orožje ni hotela izvršiti naro- loge, dolučujoče minimalne plačila za strojnice. če in maksimlani delovni čas, Portugalsko uradno poroči- tenia odborniki niso dospeli do lo pravi, da češ>ka vlada ni ho- nikakega zaključka, tola dovoliti pošiljat ve takega, Tisti glavni odborniki, ki so orožja "pod vplivom in pritiskom onih, ki hočejo ovirati oborožitev Portugalske." Portugalska vlada pravi, da je čehoslovaški vnanji minister sporočil, da pod obstoječim nevmeševalnim sporazumom v španski državljanski vojni Cehoslova'ke ne more dovoliti, da bi bile pošiljale na Portugalsko, toda portugalska vlada k temu pravi, da je sama zvesto izpolnievala ta sporazum. List "Diario di Noticias" dolži Ru'sijo, da je tega kriva, ko pravi: "Čehoslovaška je ruska trdnjava v osrednji Evropi in največja sovjetska letalska postaja. Čehoslovaška je vedela, da orožje ni za Špansko, toda navodila je prejela od vzhodne države, da naj ne zalaga z o-rožjem dežele, ki je gotovo za to, da naj zvezna vlada določi mezde in delovni čas, so v posebni resoluciji ostro napadli zbornični regulacijski odbor, ker ni hotel dati predloge na glasovanje. Nasprotniki predloge so pa mnenja, da je treba počakati poročila Williama Greena. Green je 'bil danes v Wash-ingtonu ter si prizadeval, da bi bila dana delavska predloga v zadnjem hipu na glasovanje. Konfernca izvršilnega odbora Delavske Federacije se danes še ni lotila konkurenčne organizacije — Lewi*ovega odbora za industrijalno organizacijo — dasi bo to najvažnejša točka na programu. V Bostonu je izjavil Lewis G. Hines, narodni organizacijski ravnatelj Delavske Federacije, da je Lewisov -odbor jamstvo proti komunizmu na popolnoma v rokah komunisti-Ibersijskem polotoku." 'čne stranke in da mu bo Fe- Portugalska vlada je naročila svojemu poslanici Costa Cameiro v Pragi, da odpotuje na Dunaj. Portugalska vlada je obvestila čehoslovaškega poslanika dr. Roberta Fliederja, tla bo deležen v>se diplomatske u-ljudnosti do svojega odhoda iz Liabone. Portugalske zadeve v Pragi bo vodil italijanski poslanik. PRAGA, Čehoslovaška, 20. avgusta. — V Pragi je zavladalo veliko presenečenje, ko je prišla vest, da je Portugal- FOGBEB - Jpoikojnega Andreja Pirnata bo jutri (v torek) ob deseti uri v Slovenski cerkvi na Osmi, od-tam pa na novo pokopališče St. Johns. deracija napovedala boj. na življenje in smrt. Demokratski kongresnik Cox iz Georgije, je pa rekel v kapi tolu:— Lewisov odibor pripravlja celo vrsto induistrijal-nih nmirov, čijih posledica Vc generalni štrajk. Nemiri se bodo začeli takoj, ko se .bodo kongresniki podali na počitnice. ANGLEŠKI ČASNIKAR IZ-CNANIZ BERLIN* BERLIN, Nemčija, 20. avg. — Glavni poročevalec angleškega lista "London Times", Norman Ebbut, je prejel od tajne policije naročilo, da najkasneje do nedelje opolnoči odjpotuje iz Nemčije. Obenem je bil tudi posvarjen, da se ne vrne 'brez poseibnega dovoljenja, 'ker bo drugače obsojen na denarno globo in na zaporno kazen. BRANITELJI SANTANDRA SE UMIKAJO ---■ Fašisti se nahajajo samo še 16 milj od Santaii-dra. — Republikanci so se umaknili pri Hue-sci. — Izgubili so 1000 vojakov. H EN D AYE, Francija, 22. avgusat. — Fašisti naznanjajo, da »so zavzeli Villacariedo, ki je največje mesto, ki je Je bilo v rokah republikancev južno od Santandra. Mesto se nahaja 16 milj južno od Santandra, ki je cilj sedanje fašistične ofenzive. Poleg tega pa naznanja fašistični glavni stan v Salaman-ki, da so fašisti zavzeli tudi več višin in vasi. Umikajoči se Baski so se utrdili pri Torre-lavegi, 12 milj jugozapadno od Santandra ter drže cesto, po KITAJCI SO DOSLEJ IZSTRELILI 45 JAPONSKIH AER0PLAN0V ŠANCHAJ, Kitajska, 22. avgusta. — Kitajske divizije so napadle Japonce v Jangcepu okraju mednarodne naselbine ter so jih dobesedno pogna- v reko Vangpu. Japonske bojne ladje na reki so takoj premenile svoja mesta, so z žarkometi razsvetljevale Obrežje in ga pričeli stralhovito 'bombardirati, uničujoč pomole in skladišča. Kitajci so pri tem napadu uporabljali tanke in oklopne avtomobile in najtežjo atrilerijo ter so prebili japonsko črto nn Seward, Kungping in Čaofung, ulicah, samo 100 jardov od japonskih bojnih ladij. Bojne ladje pa niso mogle nagniti svojih velikih topov tako nizko, da bi mogle streljati na Kitajce, toda mornarji so se poslužili strojnih pušk, da bi zadržali Kitajca kateri dobivajo pomoč iz As- j Ob istem času pa je žareio nebo nad Hankev in Jangcepu okrajema, kjer so gorela poslo- turije Fašisti se poslužujejo iste taktike kot pri zavzetju Bil baa ter skušajo najprej odrezati vse ceste, predno bodo na pja. Kitajci so iz svojih postojank v Cape ju in Jangcepu si-pali šrapnelc na japonske po- padli Santander. Gen. Franco jstojanke in na bojne' ladje. upa, da bo zavzel Santander do prihodnje nedelje. Santander je blokiran s suhega in z morja in prebivalstvo strada, navzlic temu pa se utrjuje in se pripravlja na o-brambo. Ameriške, angleške in francoske ladje odvažajo tujce iz mesta. Trgovina v mestu je popolnoma prenehala in civilisti pomagajo graditi u-trdbe. SARAGOSA, Španska, 22. avgusta. V soboto ljBjc*Ua fte Soljie ptflM 1 4 Izplačila v ameriških dojatjil^ U ,«pUiUe $ 5-— omato paabti__________J M5 HIHIttMIHIIMHtfH m " _____________S1A— _____J2L— ZZ%m, Prejemnik dobi ▼ starem kraju Uplačtlo t dolarfOi. ■Dim wffffin^Ti INWJ rt rad s nika Krstnik, roj. Zaje. Živela je s svojim soprogom več let v Ameriki in sicer v Canton, O., in Winter Quarters, Utah. V prihodnji sezoni boste New Yorčani imeli priliko slišati primadono zagrebške ope- bivsi predsednik posebnega senatnega odbora, ki je preiskoval poslovamje municijske industrije, predlaga, da 1)1 vlada prepovedala prodajo in eksport starega železa,' ker je vse to železo naufiftje-no » orožje in nrnnicijo. Važno m Kdor je n»eojen potoT.tt » start k»J t«* jp potrebno. * Jo poofen »i st«tefc. "MW letne aktiftn^ VM aainorfmo datt najbolJSm po)a«dl» in tndl DOirebfra pr«***. 4. > ooloe^Jb In hU*Z **U ia m- potrebm p^dkH^. im Je >otot»Jc oOm ofcralto rm naa xi( vaa pofaaalk. Mi ^reskrttee tm, b^M preinje trn povrainn dovoQenb. " oefni'llale. rišejo in «lok vso, kar Je u potovad^ *toh» f oajkitroJfap ^ kar ia l^no, «» nnimnnjie etrrtte. NedritrUml mJ ni tM^o do udnjega------ - ^ doeoljenle. W8 ?NTSK PERMIT, M PAlto -Uiral Mtol^ I* fceeeplečnn anvMSlar In ac«tofl)MP« V«* SLOVpNIC TOBLISHIN6 COMPANY l (^vei'Bareair) 216 West 18th Street Nsvjr York, N, Y. jimi dobrimi nasveti in tudi gmotno vsakomur, ki se je nanj ofornil. Jako dobro je kazala letošnja letina, a v nekaterih krajih je toča pokončala do kraja vse nade že itak ubogih naših kmetov. Prizadeta je najbolj okolica Videm-Dobrepolje, Turjak in bližnje vasi, kjer je toča vse poljske pridelke ee-meljito oklestila, prizanešeno pa tudi ni bilo kmetom pod Gor janci, Št. Jerneju, Konstanje-vioi, Vrhpolju in sv. Križu. Tudi vinogradi v Gadovi peči so opu^tošeni, tako da bomo težko dobili dobrega čvička. Trška gora pri Novem mestu ni bila prizadeta, pač pa so nekatere vinske gorice na Štajerskem mnogo trpele. Tudi Gor! T^ihnij pri Kamniku je »toaa čisto okleštila. Pozdrav! Joža. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik i FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu po-aWajjo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda. i»; P<**aJl naroČite se na '''glas NARODA"' NAjiŠ^AB^et SLOVENSKI DtfEVipJ V A\rF,pnrr — Pred petimi leti sem se poročil. Že dolgo sva se rada imela. Še danes se imava. Toda ona je vzrok vse moje nesreče. Nobenega otroka nima-va, ona pa zjutraj strašno rada spi. No, jaz pa tudi. Ob o-smih zjutraj moram biti na delu. Toda od mojega doma je daleč. Že ob šestih moram vstati. Dvajset minut imam do postaje. Ob »sedinih gre vlak. Če ta vlak zamudim, me ni pred deveto. In zamujal sem ga dosledno. Gospodarju se je začelo vse skupaj neumno zdeti, prejšnji teden mi pa pravi: — — Frank, če se boš še enkrat prišel prepozno, je bolje, da kje drugje poiščeš. To me je ujezilo. — Prekleta baba, — sem klel, — kaj me ne more zjutraj pravočasno poklicati! Domov prišedši, ji zabrusim: — Ves dan nimaš nobenega dela. Pa podnevi spi, da boš slišala zjutraj ve-karico, ki zvoni meni na čast: Pa je zlomek bab ji zjutraj spet zaspal in tudi jaz se nisem zbudil. Gospodar je pihal in klel in mi je dal zadnji čen?. — Zdaj je ipa vsega konec, — je rekel. Če še jutri zaspiš, se mi ne prikaži več pred oči. Doma sem ji povedal, kaj in kako. Ona je pa začela jezika-ti. In očitala mi je, čemu me je vzela. Da bi lahko dobila dosti drugih fantov, a je izbirala in izbirek dobila. Očitala mi je, da premalo zaslužim, da moji ljudje niso nič vredni in da se stokrat kesa, ker se je seznanila z menoj. — Molči! — sem ji ukazal. — IMolči! — Ona pa nič in nič. Kakor klopotec ji je šel jezik. V meni je zavrelo. Nisem mogel drugače. Pripeljal sem ji zaušnico — prvo v najinem zakonskem življenju. Sem mislil, da bo znorela. — Vse, kar ji je prišlo v roko, mi je zmetala v glavo. Poglej, tukaj se mi pozna, tukaj in tukaj. In škarje je vzela ter mi zrezala najboljšo Obleko. Par najboljših čevljev je vrgla v peč. Saj pravim, hudičeva ženska. Vso noč je ihtela, pa tudi jaz nišem mogel spati. Šele proti jutru me je posilil sipanec. Naenkrat začutim na temenu udarec. Pogledam in vidim, da me t vekarico tolče po glavi. Planem iz postelje. Še pet minut je manjkalo do pol sedmih. Kanglo za kavo mi je skrila. Eamglo za kavo in klobuk. Brez kiave in brez klobuka divjam proti postaji. Na delo sem prišel prepozno. Gospodar mi je pokazal vrata, Zdaj sem brez dela in zaslužika. Prokleta ženska. Vse po njeni krivdi. — Pa bi malo bolj hitro stopil, da bi vlak igel, — mu je rekel tovariš. — Saj sem bil že četrt pred TJafcrat se pa spomnim, da sem nekaj pozabil. Divjam domov in zopet nazaj, No, tmedtem je pa vlak odžvišgal. — gaj si possaj&ilt — Poljubiti sem jo pozabil. BL7LB WAMVVZn New York, Moncky, August 23, f 937 THE LAMEST HWWNE DAILY m VJS2. JOS. RLaiOlO: Oofepod Kobilca je legel na zofo, prekrižal roke na prsih, zamižal in vadihnil: "No vendar!" Zakaj izpričano je bilo in z matematično točnostjo izračunano, da je zmagal v volilnem boju in postal poslanec. Samo malo naj se odpočije, potem pa naj pridejo nove skrbi. Za borne poslanske dije-te, ki jih nenehoma znižujejo, ho skrtn še preveč. Ali saj se ni boril za čast in denar, boril ee je za koristi, ali kakor se pravi: za dobro/bit svojega volilnega okraja. Kjerkoli bo le mogel, bo povzdignil svoj glas za to dobrobit. Stoji, maha z rokami in vse ga posluša. Še ♦tuji diplomati v diplomatski loži postanejo pozorni. Vse J>uli vanj. Tudi nasprotniki. Fazno poslušajo in pazijo, da bi našli kaj krivičnega na njein. Ali on ne bo odnehal, pa četudi prileti vanj tintnik, in mu pokvari obleko . . . Da, naj res, obleka! Kaj naj obleče, da ne bi kvaril splošnecra utiša! Ali ima dostojno obleko? Vsaka ni za to, vsaj ne za otvoritveno sejo. Ta misel Kobilco popolnoma zdrami. Dvigne se in sede. Dolgo premišljuje. Nazadnje se mu obraz razjasni in gromko zakliče: "Mina, Mina!" Pridirja žena v sobo, in vpraša prestrašeno: "Kaj pa se je zgodilof" D "Mina," pravi mož, "še ta mesec moram na otvoritveno sejo parlamenta. Kaj pravih, katero obleko naj oblečem, da bom tudi na zunaj napravil dostojen vtis?" "Ježeš!" se prestraši žena. "Na to pa še nisem mislila! Tvoja črna obleka je že tako Oguljena, da res ne vem ..." "Ha," se Kolbilca zmagonos-no zasmeje. "Jaz pa vem! Pri-nesi mi moj žaket!" "Klakšen žaket?" se čudi ona. "No, tisti, ki sem ga imel pri maturi. Sicer je tega že cela večnost, ali žaket w vedno moderen. In preveč se od tedaj tudi nisem odebelil, za to so že drugi skrbeli. Mislim, da bo i kar dober. Le poišči ^a, da s*a >> pomerim. . v Ali Francelj!" ugovarja POSLANEC ona v zadregi. "Kakšen 2afcet vendar? Saj nimaš nobenega žaketa!" "Minca, Minca," se zdaj pošali poslanec Koblica. "Tebe pa spomin zapušča! Kaj se ne spominjaš? Saj sva se že tedaj rada imela, ko sem matu-riral, in gotovo si me videla, katko sem se postavljal v novem žaketu. In tudi na poročni dan sem ga mislil obleči, pa nisem imel primernih salonskih hlač. Ali s«* ne spominjaš? Saj sva ga pred poroko ogledovala. Zadaj je imel blago pretrgano — odnesel ga je bil gumlb, ki sem ga izgubil v noči po maturi. Z gumbom je šel k vraga tudi kos podloge. Mati mi je raztrgano blago zašila, podlogo pa zakrpala s kosom podloge od neke očetove stare suknje. Barva ni bila ista, ali žaket je le postal spet uporaben. Zaišito mesto se je komaj |W)znalo. — No, kaj praviš k mojemu 9pominu? Le prinesi ga. Tisto zašito mesto zakri-jeva z novim gumbom, pa bo kar dofoer!" Ali ženi noče v glavo. "Francelj," reče. "Tebi se nekaj sanja. Ta volilna borba ti je živce pretresla! Na žaket, o katerem govoriš, se ne spominjam. Veruj mi- da se motiš." "No, veš kaj!" se zdaj zares razjezi poslanec Kobilca. "Sedaj pa skoro ne gre več za žaket, temveč gre za to, koga spomin zapušča. Če mene, potem je najbolje, da odložim poslansko časft." In je Kobilca vstal in ves zaskrbljen pretaknil vse omare, pobrskal po vseh miznicah, pregledal vse kovčege in zaboje v podstrešju in še po zabojih v drvarnici je stikal. Če bi bil žaket šivanka, bi ga našel! Vse zaman! O žaketu ne duha ne sluha. "Morda se pa res le meni tako zdi, morda mi je volilni boj tako raznival živce, tla imam halucinacije in obstoji žaket le v moji domišliji!" se je končno vdal in sklenil, da gre v parlament v črni, nekoliko obnošeni ofcleki. Parlament! V klopeh sede poslanci. Že t^d<»n dni rešujejo važne gospodarske zadeve. Vsak bi hotel pridobiti kaj za svoj okraj. Kriza je splofe-na, okraji revni, državna blagajna ne more vsem ugoditi. Tam na levi prodira nekdo za odpravo svobodne trgovine. Pravi, da ne bo glasoval za pro. račun, če ne odpravijo havzi-rarje. Vso deželo so že preplavili in kradejo zaslužek in kruh rednim trgovcem. "Vsa dežela je polna teh krošnarjev, na vsakem koraku srečujemo lepo oblečene agente, ki niti niso naši državljani. Ti agenti prenašajo velike kov-"ege tekstilniega blaga tujega izvora v ogromno škodo doma-t če trgovine in industrije. Vsi lokali so polni raznih havzi-rarjev, oprtanih z vsemogočnimi predmeti. In da bo mera polna, se vlečejo po naših cestah ceh« karavane gosi in puranov, ki se zamenjujejo za razne obleke in perilo. Kdo preračuna škodo, ki jo s tem trpi naše trgovstvo in naša obrt? Odpravite t*- nezdrave razmere, gospodje tam na desni, potem bomo tmdi mi glasovali za proračun!" je zaklical tisti poslanec in sedel. Levica ploska, desnica molči. Pa se dvigne na klopi pred poslancem Kobilco lepo oblečen poslanec, zakašlja, zamahne z roko in vpraša predgovor-nika, od česa naj potem žive, havzirarji? Ne čaka odgovora, temveč kar sam odgovori Opiše vso črno mizerijo ljudi, ki so primorani, da se pečajo s prosto trgovino. S kraja v kraj jih preganja (borba za življenje. Stradajo, štedijo in prenašajo vse mogoče trpljenje za svoje revne družine. Zbornica posluiša in je ginje-na. Le Kobilca ne posluša. Z izbuljenimi očmi gleda v govornika pred njim. ki maha z rokami, da mu žaket kar tako odskakuje in frfota. V ta žaket ima Kobilca uprte oči. Natančno tak je bil njegov žaket. Križ božji, saj je tudi zakrpan tam, kjer je bil nekoč gumb! Natančno tam. (1e bi bila še l>odloga zakrpana — potmi — potem ... In «si Kobilca ne rao- (Nadaljevanje na 4. strani.) Čuden patron. Čudovito odpornost je pokazal pleskar Charles Smith, ki jma baje zelo prijeten dbču-tek, če gre skozi njegovo telo električen tok napetosti 13,200 voltov. Ta ogromna napetost, ki sicer taikoj ubije človeka, vzbuja v Smithu občutek radosti in navdušenja. Smith je pleskal vefik transformator v mestu Amarillo, Tex. Kar je padla lestev, na kateri je stal, Smith je strmoglavil na tla in prišel med padcem v stik s ka)b-lom, po katerem je bil napeljan tok v napetosti 13,200 voltov. Tovariši so vsi prestrašeni prihiteli k Smitlra in ko so ga videli na tleh, so bili prepričani, da ga je tok ubil. Tem večje je bilo njihovo presenečenje, ko so opazili, da ima Smith samo rahlo ožgano desnico in nekoliko pretresene živce. Še bolj so pa strmeli, ko jim je povedal, da je imel izredno prijeten občutek radosti in navdušenja, ko je prešinil njegove M o električen tok. SERUM ZOPER ZASTRU PIT VE Z GOBAMI. Pariški listi poročajo, da je profesor tamkajšnje medicinske fakultete dr. Binet odikril popolnoma zanesljiv pripomoček zoper zastrupitve z gobami. Ko je raziskoval kri oseb, ki so se na ta način zastrupile, je u-gotovil, da je v njej .pogosto-tna celo petina manj grozdnega sladkorja nego normalno, to pa je tudi vzrok slabosti, krčev, n naglega propadanja telesne sile, ki ga kažejo takšni za-strupljenci. Prof. Binet je poskusil potem paralizirati strup gob z do vajanjem glikoze v kri. Svoje poskuse je delal dolgo časa s. kunci, ki jim je vzlbrizgaval f strupa iz posušenih gob. Med tem, ko so vse druge živali v kratkem pokazale iste pojave kakor ljudje, ki so se zastrupili z gobami in so ti pojavi popolnoma izostali pri živalih, ki jih je Binet obvaroval s serumom, katerega glavna sestavina je bil grozdni sladkor. Tudi njegovi poznejši poskusi z ljudmi iso imeli popoln uspeh. Prof Binet poudarja zlasti to, da je njegov pripomoček nad vse preprost. Tudi na deželi, kjer je največ zastrup. z gobani i, je mogoče njefgov postopek hitro uporabiti. Grozdni sladkor se da dobiti iz medu. NOVE AMERIŠKE "LETEČE TRDNJAVE" Dva najnovejša ameriška armadna bombnika, fotografirana nad March Field v Californiji. Bombniki so rp obnesli, KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. in .... .... Pou eni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vex... 2.50 Trda vez. 279 strani. Cena ..............L40 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, DCna knjiga za Nemce in za one, ki bo nem- umetno in strojno ključavničarstvo žele- ifilne zmožni. zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.TAB. Trije AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani Trda vez. Cena...... Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihov« društva in dru« noroune ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ............... deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkriHa novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter je sestavljen oo najboljših virih. t.— PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 «hr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri .40 nakupu In prodaji T»otrebno. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 •tranl. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti ® glavnimi čnami sodobne filozofije. STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in tako- ul za naseljence Cena .................. .50 WS»« REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .......................... BURŠKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... BODOČI DRŽAVLJANI n«} narofe knjiileo — "How U become a citizen of tbe United N States". M .<0 .75 .70 1.50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ---- .35 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne rusfce struje. DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten In težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, kl je znan češki narodno-gospodar- \ ski strokovnjak, je razSlril svo_la delo tako, ,] da bo služilo slehernemu kot orlentuCnl spis s 9 denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fraitjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1J»0 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. VELIKA SANJSKA KNJIGA strani. Cena ............ S slikami. 256. M DO ORHIDA DO BITOLJA. lfl" -tranl. Cena Zanimiv potopis s .slikami Mctlt krajev naše ■tare domovine, ki so Slovencem ie malo znanL .70 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .ialinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................9.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, kl ie prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože UvtiŽar.) :!43 strani. Cena......1.50 V tej knjgl "taja naš znani potoplsec župnik Lavtižar si»omlne na svoja brezštevilna ^>0-tovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. „ , „„ S slika mL Cena ................................150 SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ- ..........BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................69 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln/ s katerimi je v gotovi meri zvez;** zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOST; PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-utvu. ijIZB RANI SPISI dA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. Cena broS. ...90 ve* 1.10 Cena ..............................-50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 In 233 strani. Trda vez. Cena 3.-» SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nem5ko-slo-venski slovar ln kratko slovnico riovfciiskega In nemškeea jezika. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----n. x>el Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena tidovez .... .50 BroS..... SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita KalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani, v^aua. Cena L45 V knjigi je nad šeststo najvnžnejšln kuharskih navodil. .35 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovŠe. Cena broS..................... J>9 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .39 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena HRVA- UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................LM 30 VELIKI V SE VE DEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno-KNJIGA O LEPIM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 gtl. burbe ln gajj^j poskusi: vedeževalna ta- KNJIGA o DOSTOJNEM vedenju- m -tr. .bo Punktiranje: zastavice. •'5 VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... J50 Zbirka vo&iinih listov in pesmic k godovom, noremu letu ln drugim prilikam. KUBIČNA RAČUNICA- Trda vek. 144 -tr. Cena Navodila za izračnnanje okroglega, /ezane-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 306 ttr. LCVSimuvi laon™ O ...... :e VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... Ji LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika. ueMič^ pisatelja ln Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- .50 MISTERIJ DCSE. Spisal dr. Franc Oocatl. — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznosti lc TosledJcato pijante- vanja. MATERIJA in FNBRGIJA. Spisal dr. Lavo Oer- melj. S Bilkami. 190 strani. Cena..........1.35 Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o twleakic moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPKJOVNUL iso strani. Cena.....M Knjiga vsebnje veliko zbirko f'^vnih in ženltnlh pisem. NAROD, K* ffi&MntA. 101 strani, oena .... .49 Poljuden nols najfce verne j šega naroda na svetu; »Uegove ftp ln navade. / NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel llere. 60 strani Trda ve«. Cena .................. To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po usorcu ameriških učnih knjig- a slikami Primerno m otroke, katera bofiete n«učltl slovenskega pravopisa. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ J9 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani Cena .......................... M V prvi knjigi so pesmi ln basni, dbčlm ga n*m je v drugi luljigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA n let* 1027. 128 str. Cena.........B9 Zbirka zanimivih spisov, kl so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- 40 Knjiga Je Izšla v založbi Vodnikove drufbe ter vsebuje Življenjepise mol ki so s svojim delom privedli slovenski nato* *« ■uienjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA 78 strani. Oena.. JI Zanimivosti is ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike saporoSkih kosakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani Cena ...... .49 V knjižici najdeS v lepem redn omenjeno vse, kar potrebujefi, da si ohranifi in pov-^vll svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani Cena.... L99 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kaftgl Je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........Ltt Hlgljena doma in ▼ SOIL "pls bolezni pri mladini SlbS" .49 SL0VENIC PUBLISHING OB 50-LETNfCI DR. JANEZA EV. KREKA — , 94 strani Cena .......................... JS Napisano v spomin možu, kl Je nrvl med na« ml uspedpo propagiral veUkq mejo Ju*o-slovanstva. COMPANY 916 WEST 18tji STREET NEW YORK, N. Y. "5B9 B • BH ffSIBIl" New York, Monday, August 23, 1937 *v; fra ZTranr VZOFSITB kztlt HP MJL ME MOREM TI RAZODETI 21 VI ROMAM 17 7IVIIFNIA fTTi 7A "61 AS NARfllM" PRIRFMI O ai8( In ko ravno razni i šl ju joe stoji pri oknu, pomišlja, kako bi mogla dovesti do popolne prememibe teh ne vzdržljivih razmer. Njen stric ni slutil, da je zapazila njegovo sleparijo. Smatral se je za bolj premetenega kot kdo drugi, zlasti pa še (rarda. Njenega dela v uradu ni smatrali za nič drugega, kot domišljijo in preganjanje časa. Garda pa si pravi, da nikakor ne more več misliti na to, da bi še dalje živela skupaj s sorodniki. Slednjič pride na misel, da bi strica in njegovo družino nujno naprosila, da se preselijo na neko majhno posestvo, Goseg, ki je pripadalo k Raneku, pa je bilo oddalljeno nekaj ur. Tam je bila mična hišica, ki je bila tedaj prazna. Seveda hiša ni bila tako pro- Angel varuh Henry Forda. Podobno, kakor fevdalni vladarji v srednjem veku, morajo današnji amerikanski mflijo- jned 170,000 delavcev je dospelo do šefa Benneta, za vse je vedel. Navezal je stike z več narji, kot diktatorji industrije,} bamlami gangsterjev in dobi- vzdnževaiti lastno varnostno stražo, ki oudno čuva nad njimi in njihovo okolico. Vendar skoro nobeden amerikanski milijonar nimia tako velike armade delavcev kot Henry Ford, ki zaposluje 170,000 ljudi. Radi tega morajo biti v njegovi varnostni službi izredno sposobni ljudje, ki so sijajno organizirani. Smelo moremo povedati, da je človek, ki stoji na Čelu stra- , . „ U J.------------------------------------------x--- »I ~ ' > «1 OH/JI ll« 1.1 JU Sili«" stoma kakor grad Ranek, pa vendar je bilo v njej osem sob že Henry Forda, Harry Bennet in je bilo zelo vabljivo bivaliišče za vsako družino. Stric bi mogel Goseg upravljati in bi dobival del njegovih dohodkov. Hans pa bi mogel najti službo oskrbnika, da bi mogel pokazati, da mora človek v njegovih letih na svetu delati. Posnemati l>i mogel Sassenova brata, ki sta billa navzlic svojemu velikemu premoženju nenavadno pridr^in skrbna. Garda je samo še čakala na priložnost, da bi stricu povedala, kaj je sklenila. Dobro pa je vedela, da bo še boj, da, pripravljena je celo bila, da se posluži svojega orožja. Stric ji bo očital nehvaležnost, toda na to niu bo mogla odgovoriti, da že več let ve za njegove slq»arije in da je že dolgo nameravala tako prememlbo. Ko Garda še tako zamišljena stoji pri oknu, vidi Hansa, ko prihaja v grad na zelo lepem konju. To je tudi bilo razkošje, ki ga stric na bi smel trpeti Tako plemenitega konja Hans za brezpomembno j>ot na polje ni potreboval. Celo oba gospodarja na Burgvcrbenu sta bila zadovoljna z manj žlahtnim konjem, četudi sta imela nekaj prav žlahtnih konj. Toda vse to sta imela, na svoje lastne stroške in ker sta bila zelo premožna. Nejevoljno se ji zabliskajo oči, ko vidi, kako je Hans z bičem vdaril plemenito žival, ko se je spela, ko jo je hotel prisiliti, da skoči čez ograjo vrtnic. Polog tega pa je bil Hans slab jahač, da je vsakega konja pokvarili. Garda se nejevoljna obrne od okna, ker tega ni mogla več gledati. In na njenem obrazu se pokaže resna poteza. Džorž Persik je umrl ravno en teden po Dagmini poroki. Dagma je bila s svojim možem na ženitvanjskem potovanju. Renata je bila sama z umirajočim očmom. Njegove zadnje dni mu je olajšala z veliko skrbjo in se ji je za to vedno zahvaljeval. Njegov konec je bili zelo miren, brez smrtnega boja je zaspal, ko je Rena sedela polog njega. Rena je bila zelo potrta vsled četudi pričakovane smrti edinega človeka, ki ga je ljulbila in ki ga je mogla ljubiti. Brez odlašanja je Daigmi poslala brzojavko in Dagma se je morala takoj odločiti, da se vrne. Toda s svojim možem se dogovori, da bo Ostala doma samo do pogreba in da bosta takoj nato nadaljevala svoje potovanje. Kaj naj bi v žalnem čaisu počela. Mirno in stvarno se mlaldi par med potoni dogovoril, kako naj bo za časa njune odsotnosti hiša urejena. Kajti sedaj je bila cela hiša Dagmina in ravno tako uosedanji dohodki njenega očeta. Ko se o vsem tem razgovarjata, vpraša Dagma: "Kaj pa se bo zgodilo z Reno?" Mož dvigne glavo in jo pogleda. Sam bi mogoče rad videl, da bi Rena ostala v hiši, kot paša za njegove oči, toda svoje žene ni hdtel prehiteti. "To določiti prepustim tebi, moja ljuba Dagma." Ljuba Dagma bi sicer rada odgovornosti odvalila 9[K)initev njenih želja. Že dolgo je bilo pri njej sklenjeno, (la mora polsestra po očetovi smrti zapustiti ilišo, toda le predobro je vedela, da jo bodo potom ljudje neusmiljeno obsojali in to je hotela zvrniti na moževa pleča. Ker pa je Fred odklonil, je morala sama Odločiti. Nasloni se na Fre-dovo ramo ter ga pogleda s svojimi hladnimi očmi. z "Toda, Fred, moni je, kot si pač moreš misliti, neprijetno pognati Reno iz hiše, tola ali ne misliš, da je tretji v mladem zakonu nadležen? Posebno še Rena, ki me vedno tako neprijetno spominja na mojo mrfčelio. Ko bi paipa še živel, bi jo mogli skupno ž njim osamiti. Sedaj pa, ko je papa umrl, bo br^pogojno nadležna. In — saj sam vidiš, da ž njo nisem v niikakem sorodstvu; takorekoč je že dovolj časa živela na moje stroške. Papa ji je dal zelo dobro vzgojo, tako da si more prav kmalu najti kako službo. Seveda pa sem pripravljena vsak mesec ji plačevati gotovo vsoto, s k a, tero more živeti, dokler ne najde kake primerne službe. Toda — kot rečeno, v hiši je ne gledam rada, kajti v resnici sva si popolnoma tuji. V nadlego pa bo na tfsak način ali ne misliiš tudi ti tako, možiček?" Možiček je seveda mislil, da je Rena zelo lepa in razveseljiva tovarišica v hiši, posdbno še, ako bi se mu izkazala hvaležno, alko bi rekel, da naj ostane, toda vedel je tudi, da je Dagma zelo nagnjena k ljubosumnosti in da je najboljše, da jo obdrži pri ddbri volji. [Slednjič je biilo vendarle boljše, da Dagmj vstreže In vzravnaši se do cele svoje visokosti, dvigne roko in ji s tem da znamenje, da hoče povedati nekaj posebno važnega. "Da, moja ljuiba duša, ti že moram pritrditi. V svojem mladem zakonu bi naju kaka priča zelo neprijetno motila. In kakor ti določiš, tako se bo zgodilo!" Uslužno jo poljubi na precej velika in ne preveč lepa usta in si medseibojno povesta nekaj ljubeznivih besed, ki se nanašajo na ženitvanjsko potovanje. Nato pa pravi Dagma zadovoljna: "Seveda more Rena toliko časa ostalti pri hiši, da se za staln« vrneva z ženitvanjskega potovanja. Dobro je, da je kdo doma, da nadzoruje delavce. Potem bo vse v najlepšem redu, kadar se vrneva. Rena se more že dan pred najino vrnitvijo preseliti v svoje sobe; ali ne misliš, da je tako prav možiček?" ' m g Jp^rpožiček prisma., „ napravil veliko kariero in ga Amerika smatra za najboljšega detektiva Združenih držav. Njegov uradni naslov "Šef personalnega oddelka podjetij H. Forda v Detroitu." V resnici je on poveljnik tajne policije v podjetjih in pazi kot dobri angel varuh, navadno neviden, ter stanuje v ozadju vse varnostne mreže okoli svojega gospodarja in njegove armade delavcev. Pogumna odločnost, bliskovita razumnost H. Benneta so že večkrat rešile življenje tako H. Fordu kakor štabu njegovih glavnih sodelavcev. ' Zanimivo je, da je mladi Bennet kazal talento za umetnost. Kot 16-letni mladenič je bil priden učenec v slikarski šoli. Ko pa je spoznal, kako hitro zatomni slava največjih umetnikov v Ameriki, je takoj opustil umetniški čopič in barve ter vstopil v vojno mornarico. Y kratki dobi je zaslovel pri vseh mornarjih kot najboljši mojster v boksanju. Vendar ni obsedel na lavorikah slave, ampak je prešel k potapljačem. Gotovo sta ga do tega gnala njegova inteligenca in Jieustrašenost, kar je pri po-t apl j a št v u n a jpo t reb n e jše < "V tem je postala pozorna nanj ameriška tajna policija, k čemer so močno pripomogle njegove izredne risarske zmožnosti. Šele tedaj je Bennet našel pravo polje življenskega udejstvovanja. Bil je sprejet v Fordove tovarne kot navaden defavec z imenom H. Reese. Ta čas so se pojavljala v Fordovih delavnicah pogosta dejanja sabotaže, ki so zavzemala vedno nevarnejši obseg. Brzo-motorni čolni, ki jih je izdeloval Ford za vojno mornarico, so bili vedno slabši in nazadnje že kar neuporabni. V kratki dobi se je Bennetu posrečilo odkriti povzročitelja v osebi nekoga delavca, ki ga je podkupila tuja država. Nasipni je pesek v motorje in jih tako stalno kvaril. Ko ga je Bennot odkril in predal policiji, je biJ prestavljen v Fordov urad kot osebni tajnik; tedaj je nastopil s pravim imenom kot Harry Bennet. Z železno voljo in čudovito spretnostjo jo Bennet organiziral tajno policijo pri Fordu. Vsaka beseda, vsako količkaj nenavadno gibanje vsakega iz- val od njih dragocene infor macije. Le na ta način se mu je posrečilo, da je obvaroval Fordove vnuke pred nameravanim napadom ugrabiteljev, ki so si poželeli pol milijona dolarjev. Petnajst banditov so takrat zaprli. Jasno je, da je Bennet posta/l ob takem delovanju predmet napadov iz zased podzemlja. Xekolikokrat je naravnost čudežno ušel smrti. Njegova hiša je prava trdnjava. Cez dan jo straži jo sluge in tajniki s preizkušenimi . ! mišicami, ponoči pa obdajajo vilo tehnične varnostne naprave in močna luč reflektorjev. Ko so leta 1934 izbruhnili v Fordovih tvornicah nemiri, so bili štirje delavci ubiti, nad 30 pa je bilo ranjenih. V najbolj "vročem" trenutku se je pojavil na pragu poslopja direkcije Benent, brez orožja, sam, iz oči v oči 3000 delavcem, z nasmehom na ustih. Priletela je opeka in ga lahno ranila na glavi, on pa ni niti trenil. Mirno je spregovoril delavcem in jih s silo dokazov ter pogumno odločnostjo "panal" tako daleč, da so se mirno razšli na svoja stanovanja. Enako je "panal" napad banditov, ki ?n v štirih oklopnih avtomobilih pridrveli, da izropajo 250,000 dolarjev. "Saj lahko vzamete denar," je rekel Bennet banditom, ne da bi vzel smotko iz ust. in pokazal na vrata v urad, kjer je ibila blagajna — "toda opozarjam vas, da sem za temi vrati postavil dva ducata izvrstnih Strelcev in da nobeden od vas ne bo šel tod s celo kožo. Dam vam 10 sekund za premislek. Toda potem! ?" Banditi so presenečeni obsta-li. Molče so zlezli v avtomobile in se odpeljali, kajti nihče jih ni zadrževal in vse je bilo tako nenavadno — za vrati pa nikogar poslanec (Nadaljevanje z 3. strani.) re kaj, da ne bi počas. iztegnil roko in počasi dvignil krajce na govornikovem žaketu. Prav počasi in previdno. Končno ima krajce tako visoko, da lahko pokuka. — Sakra! tudi podloga je zakrpana s krpo, ki jo ima gospod Kobilca v spominu. Ta žaket je bil njegn" i tem ni več dvoma! Po seji stopi gospod Kobilca h govorniku ter mu reče: "Čestitam, kolega! In prosim, dovolite mi diskretno vprašanje: Od kod imate ta žaket?" Kolega ga pihano pogleda: "Kaj pa vas briga moj žaket? Pa če bi ga bil kupil tudi iz tretje roke, vas se to ne tiče. Brigajte se za svoje zadeve, vi — vi —" In cel plaz priimkov se je vsul na ubogega Kobilco. Ja-drno se je rešil stopnicah navdol. Gospodu Kobilcu ne gre žaket iz glav e. Kamorkoli pogleda, povsod ga vidi. Spremlja ga na posta jo, se obesi v kupe-ju na obešalnik nasproti, kolesa brzovlaka pojo neprestano: "žaket, žaket." Kobilčeva glava je polna samih žaketov. Domača postaja se mu ZvZl izložba samih žaketov. "Saj bom še znorel!" vzdih-ne Kobilca in izstopi. "Kaj pa ti je," vpraša žena doma. "Saj si ves shr*šan in bled? Ali si bolan?" "Samo sitnosti," odgovori Kobilca. "S poslancem iz istega kluba sem se skregal na žive in mrtve." KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ?4. avgusta: Roma v Oenoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Normnndie v Havre Aqnitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Champlain v Havre Bremen v Bremen Res v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte d i Savoia v Genoa gooooo o oooooooooooooooooc PlSlte nam za cene voamlh U-rtov, reservacljo kabin lit pojasnila u potovanje. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Xerk 15. septembra: Normamlie v Havre Aquitaria v Cherbourg 18. septembra: Vujcania v Trst \ 'J2. septembra: ' Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen "24. september: Lafayette v Havre J De Grarae v Havre £ 25. septembra: Champlain v Havre ' Rex Genoa 27. september: Paris v Havre \ '28. september: Europa v Bremen september: j Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre J 3ss vazno za naročnike Poleg naslova Je it^vldno do kdaj Imate plafiano naročnino. Prw fiN-p'lkit pomeni mesec, druga dan in tretja pa ;eto. Da nam prihr* ni«.e n^Dotrebnega deia in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati PoSljite naročnino aaravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Va&em kraju ali pa kateremu izmed zastopikuv, kojlh im<>na su tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. "Zakaj pa, za božjo voljo?" večina teii zastopnikov lma v zalogi tudi koledarje in "Zaradi žaketa, nosil je moj pratik*;; če ne jui pa za vas naroče. — zato obišCetk zastopnika, če kaj NE BODO VEČ ŽRTVOVALI ŽIVALI. V Indiji, posebno na njenem jugu, se čedalje bolj širi gibanje, ki stremi za tem, da bi se odpravile živalske žrtve pri verskih ceremonijah. V Madra. su se je zgodilo te dni prvič v njegovi zgodovini, pri kateri niso zaklali in žrtvovali nobenega živinčeta "bogovom." Tudi Pandit Džavaharlal Xe-hru, Gandhijev naslednik kot voditelj vseindijske stranke, je objavil proglas, v katerem pra-i, da so živalske žrtve barbarske in da vero ponižujejo. S tem gibanjem bodo nezadovoljni v prvi vrsti menda duhovi, ki se bo zanje končala doba brezplačnih mesnih gostij, in trgovci z živino. žaket! Veš, tisti žaket, o katerem sem ti pravil." "Ježeš, Marija!" zavpije žena in bridko zajoka. "No, no!" tolaži on. "Saj to ni tako hudo! Je običaj, da se dva poslanca skregata. Mene le to skrbi, da vidim povsod žaket. Najbrž je to bolezen! Kaka nova vrsta živčne bolezni, ves! Moral bom h kakemu zdravniku, dokler je še čas!" Žena že kar glasno ihti. "No, zaradi tega ti ni treba jokati. Saj bo minilo. Živci pač!" "Saj, saj ne jokam zaradi te-ga!" še glasneje zaihti žena. "Zato jokam, kor sem jaz kriva. Ah, veruj mi, da se nisem spomnila . . . Šele ko si odšel, sem se domislila." "No, veš kaj? Sedaj pa še ti začni s skrivnostmi. Kaj je, kar hitro povej." "Veš, ah, moj Bog . .. Pred leti .. . kaj jaz vem — morda pred petimi ali še več — sem nekemu Banačanu dala tvoj žaket za — za —" Z izbuljenimi očmi se Kobilca skloni bliže: "Govori, govori, povej — za kaj si dala žaket?" "Za dva lepa purana," — zahlipa žena. "Saj veš, za tista 'otrebujete CALIF0RN/4: San Francisco, Jacob Lanshla KOLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaflJfl Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaotlt. dva, ki sem jih bila za desetletnico poroke ..." Kobilca se razveseli: "Ne, ne vem, ali vem, da nimam halucinacije in da je moj žaket res bil in da je še . . ." ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cli ve. In IUlnols) Juliet, Mary Bamblch La Salle, J. Kpelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegar, M r thias Warsek MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: r Detroit, L. Plankar < * MINNESOTA: Ctalsho'.m, Frank Gou£e Ely. Jos. J. Peflbel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, LouIb Vessel Hibhlng, JoLi Povfe Vlrgina, Frank Brvatlcb I MONTANA: PUDER PO 4000 LETNEM RECEPTU. V Londonu je začela neka tovarna kozmetičnih preparatov j ^RoMdop, m. m. Panian izdelovati puder, katerega re- Washoe. L. Champa cepit je nastal pred kakšnimi 4000 loti. Pri izdelavi se dr- '' zijo točno navodil, ki so jih našli v nekem staroegiiptskem pa-piru nekako iz leta 2000 pred našim štetjem. Papirus govori o negi ženske lepote s posebnimi praški. Da-li so mlade stare Egipčanke bile lepe samo zavoljo tega pudra, tega seveda ni mogoče ugotoviti, toda londonska tovarna ima od svoje domislice vsekako lepe dobičke. (Dalje prihodnjič.) * r ' ^ImllSn L TJt-. zi. J JuMBUl^^^^B V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni- ških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Sloveni- je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro- tisku na dobrem papirju vas stane — 1 $i. Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : c - 216 WEST I8th STREET, NEW YORK NEW IORK: Gowanda, Karl Strni»h» rjttl« Fall*. Frank H«cJ« OHIO: Barberton. Frank Troiift Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Ksrt-linfer. Jnoob Resnlk John Slapntk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonls Balant, John Toongatown, Anton KlkelJ ■RJJGON: Oregon City, Ore« J. Kohl ar 'ENNSTLVANIA: Bessemer, John Jevnikil Brougbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. BmiTM Coverdale In okolica. Mra. Tiana Kapnik Export, Louis Snpan«« Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferench k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant TaulelJ Luzerne, Frank Ballocb Midway. John fcnrt Pittsburgh In okolica, Philip ProfW i'hilip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdtlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AU1«, Fr. St* Sheboygan. Joseph KakeT WYOMING: Rock Springs, Levis Tanchar Diamond v Ule, Joe Bollch Tsak zastopnik ltda petrAle aa into, katere Je pnfcL TilUjilL tople čniTA "QLAft NABODA*