Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President A. S. Burleson, Postmaster Genera. r THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV. — LETO IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) JAN. 10th 1921 Single Copy 3c ŠT. 7 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under thjs Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Za boj delavskih pravic. Indianapolis, 9. jan. — Danes je vrhovni urad "United Mine Workers of America" razposlal na 4,000 krajevnih unij pisma, glasom katerega bo vsak član, kadrih šteje organizacija 553,000, Plačal dva mesece po $ 1 posebne naklade, katero se bo porabilo za pomoč štrajkarjem v West Virgi-niji m Alabami. Tozadevno naznanilo je podal nocoj v javnost tills Searles, urednik lista "Mine Workers' Journal." Premogarska organizacija podpira 50,060 itrajkujočih premo-garjev v obeh omenjenih državah; do 4. januarja se je dalo v la namen iz organizacijske blagaj-ne že $1,345,000. Trpljenje, kateremu so bili Podrejeni, možje, žene in otroci ^ teh dveh krajih iziva občudovanje vsakega člana unije," pra-Vl pismo, katero se je poslalo na V8e krajevne unije. Pognalo se jih je iz njih sta-novajij, odreklo se jim je pravico svobodnega zborovanja, podrejeni so regulacijam civilnih stražnikov, katere so najeli premogar-®ki operatorji, in represivnim vojaškim regulacijam, katere se u-Vedle državne in zvezne čete, poklicane v ta premogarska okrožja. To junaško obnašanje hrabrih mož in žena, ki se bore proti 8llam korporacijskih sil, zahteva naše popolne podpore. Kot poroča vrhovni tajnik W. *een se bo s to naklado dobilo 'agajno približno en milijon aoiarjev, kar se bo vse porabilo *frajkujočim premogarjem in nji-°vim družinam v pomoč. Blagoslovi prohi-bicije. Chicago, 9. jan. — Kot je razvidno iz poročila dr. James W. Hall-a, ki je predsed. gomisije za umobolne, naznanja, da odkar je uveljavljena prohibicija, so se slučaji umobolnosti vsled zavživanja alkohola zelo povišali. Dr. Hali poroča, da je bilo število teh slučajev v decembru 1920 za 35 procentov višje kot za prejšnje leto, v novembru pa za 16 procentov. Dr. Hali pravi, da iz tega sledi, da prohibicija pravzaprav ni učinkovita ali pa ima sedanje alkoholična pijača v sebi več strupa. Boji med Turki in Francozi. KERENSKI V PARIZU. v Pariz, 9. jan. — Jutri se bo vr-E'l° v Parizu nekako rusko zbo-r°vanje pod imenom "ruska usta-v°dajna skupščina," kateri bo Predsedoval Kerenski. Na tem orovanju se bo protestiralo pro- zavezniškemu posredovanju v Us')i. Istočasno bo zborovanje o- ot)rilo širjenje propagande za Prevrnitev sedanje sovjetske vlade. j Pričakuje se, da se bo Wrang-strogo obsodilo radi njegovega j^Vnanja na Krimu. Paul Milju-°v> ki je bil prvi revolucijonarni ^istrski predsednik Rusije, bo Rajbrže aktivni predsednik zbo-*°vanja, Kerenski pa častni. Na-Vz°čih bo 35 delegatov, med nji-1111 Veliko število poznanih ruskih revolucij onar j ev. Prva točka na programu bo sodba obnovitve trgovine z rU8»jo, ker to bi se smatralo ena- Socijalistično gibanje na Japonskem. Tokio, 9. jan.—V Tokiju je zadnje čase opaziti veliko živahnost socijalističnega gibanja. Pred par dnevi se je v predmestju Singawa vršila neka javna zabava, katere so se poslužili so-cijalisti, ki so obdržali govore ter razdeljevali socijalistično literaturo. Ko je dospela policija, so soci-jalisti zbežali. Prejšnjega popoldne je prišlo med policijo in socijalisti do spopada, ko so prvi vdrli v neko prodajalno kemikalij, v kateri so bila razstavljena socijalistična dela. Policija je socijalistične knjige zaplenila in socijalisti sedaj groze, da tožijo policijo za povrnitev njih lastnine. Suhači so na delu. Carigrad, 9. jan.—Poroča se, da so Turki vprizorili več poizkusov, da zavzamejo mesto Anitab, in da se Francozi umikajo na moč nejše pozicije, nakar bodo vpri-' zorili proti-napad. Medtem pa se nadaljujejo hudi boji. Neka brzojavka od 10. decembra pravi, da so se Francozi v Anitabu pripravili za boj. Poročilo dostavlja, da so vsi ameriški rešilni delavci na varnem. Isto poročilo tudi pravi, da si se boljševiki odločili, da ne bodo nastopili proti Georgiji, ke: sedaj lahko trgujejo 7 zunanjim svetom potom Batuma. Tudi so mnenja, da je Georgija sedaj pod njih absolutno kontrolo, kajti odvisna je od Batuma za olje, in to ekonomsko orožje smatrajo boljševiki dovoljno za protekcijo svojih interesov. Batum, Transkavkazija, 9. jan. M. Divani, armenski sovjetski delegat za turško-armensko mirovno konferenco, ki se bo vršila v Aleksandropolu, je odpotoval v Angoro, da obvesti turške naci-jonaliste, da jim bo ruska sovjetska vlada odrekla vso pomoč, ako pridejo do sporazuma s cari-grajsko turško vlado, s katero se sedaj pogoja. Boljševiška misija v Angori si prizadeva, da napravi konec tozadevnim pogajanjem. Poroča se, da je odšla v Angoro družba 200 boljševiških častnikov, da vežba-jo turške nacijonalistične čete, in več turških častnikov se , nahaja na poti v Moskvo. Prizor iz življenja "višje družbe". Boston, 9. jan.—Ko je prohi-bicijski uradnik McCarthy v družbi policije vdrl v neko hišo, ki je bila osumljena, ga je zadelo veliko presenečenje, kajti našlo se je veliko igralnico za denar, prirejeno popolnoma po vzorcu slavnih igralnic v Monte Carlu. Zbranih je bilo kakih 200 oseb, moških in žensk, iz "višje družbe." Nastala je velika zmešaja-va, v kateri jih je ušlo kakih 1 10. Dvetdeset oseb je bilo aretiranih. Zaplenilo se .j« fc»«Ji velika zaloge opojnih pijač. Skrita igralnica je bila opremljena z ruletami in vsemi drugimi pripravami, kakršne se vidi v Monte Carlu. GOMPERS V MEHIKI. Mexico City, 9. jan.— Danes nekoliko pred poldnem je dospelo v Mexico City 14 zastopnikov Ameriške delavske federacije skupno s predsednikom Samuelom Gompersom, da prisostvujejo konferenci vse-ameriške delavske federacije, ki se prične jutri. PROTI ZVIŠANJU DELAVNIH UR IN ZNIZANJU PLAC. ki lm Priznanju. Toda Kerenski se v tem razli- ^uje od ostalih, ter se pričakuje, a bo glasoval za obnovitev tr-^°Vskih odnosa j ev, ker pravi, da ^Postavitev trgovskih odnošajev 0 ona vrv, na kateri se bo obesil Lenin. PREMOGARJI BODO SOJENI 19. JANUARJA. Williamason, W. Va„ 9. jan. 3 ^znanja se, da se je obravnava ^ mož, ki so obtoženi ubojstev zvezi s popadom med premo-k rjl >n privatnimi detektivi do Ja1 jrega ^ priš'° 'ani meseca ma-nu definitivno določila na 19. ja- nav^ ':'rvc,tno 80 se 'mele obrav-y*®'1' že meseca septembra. °dnik bo R. D. Baily. Paterson, N. J., 9. jan.—Več kot 200 unijskih delavcev, ki so zaposlejeni v tukajšnjih tovarnah za svilo, bo jutri prišlo na dele 40 minut kasno. Tako je ukrenila delavska organizacija, ko so tovarne naznanile, da se zopet u-pelje 48urni teden, in da se plače znižajo 10 do 20 procentov. D'ANNUNZIO OSTANE NA REKI? Trst, 8. jan.—Kot se zatrjuje, namerava D'Annunzio ostati na Reki. To se sklepa iz tega, da je poslal v Benetke veliko naročilo za civilne obleke, in da si je najel eno izmed največjih vil na Reki. Medtem ko je večina legijo-narjev odšla iz Reke, pa se izjavlja, da četa ki je tvorila D'An« nunzijevo telesno stražo, nikakor neče izročiti orožja. Washington, 8. jan.—Suhači so na delu, da se dovoli čimvišja svota za vsiljenje prohibicije. Zahteva se od kongresu, da določi $7,500,000, katere naj se porabi v suhaške pogone. Aprovizacijski komitej je v svojem poročilu, katerega je podal poslanski zbornici, zahtevano svoto prokrajšal za en milijon, zato se suhači sedaj pripravljajo, da se v poslanski zbornici tozadevno priporočilo zavrže, in dovoli polna svota. Suhači argumentirajo, češ, da se veliko več nabere v obliki davka in kazni, kot pa pa se potroši za vsiljenje prohibicije. Suhači pravijo, da celo zahtevana svota ni velika, ker deset držav je, ki sploh nimajo zakonov za vsiljenje prohibicije, ter je torej le od zveznih prihibicijskih u-radnikov odvisno, da-li se prohi-bicijski amandment iznolnjuje ali ne. Vlada je v preteklem fiskalnem letu dobila $20,000,000 v obliki davkov na pijačo, v oblikj denarnih kazni $795,000, en milijon pa so bili vredni avtomobili,, katere se je zaplenilo, ko se je na njih prevažalo opojne pijače. Anglija obtožuje Irsko. Detroitski mehaniki v Rusiji Pariz, 8. jan.—Brezžično poročila iz Moskve, ki pravi, da je za-^»osljenih v Doneč premogorovni pokrajini veliko število raznih mehanikov iz Detroita, je povzročilo v tukajšnjih diplomatiskih krogih procej ugibanja, posebno še, ker prihaja iz Berlina drugo poročilo, ki pravi, da se sedaj nahaja tamkaj 4,000 Amerikancev, ki so na poti v isti kraj, da delajo v tovarnah. Večina Amerikancev, ki se sedaj mude v Berlinu, je izvežba-nih v konstrukciji avtomobilov. RUSKI VTISI. Avstrija v veliki stiski. — Radi brezprimernega divjanja proti kršiteljem prohibicije v Clevelandu, je v zvezni prisilni delavnici v Cantomu zmanj kalo prostora. Od vseh jetnikov, ki so bili poslani tjakaj v preteklem tednu, jih je 107, ki so bili ob'sojeni radi prohibicije. Sedaj se bo nekaj jetnikov poslalo v poboljševalnico v War-rensville. , — Pismo ima v našem uradu Ludvik Zaje. — Lastnike avtomobilov se opozarja, da je 20. januar zadnji dan, da dobijo novo avtomobilsko licenco. —Vse collinwoodske ženske in j deklete so vabljene na skupen i sestanek ženskega odseka Slov.! Del. Doma, na katerem se bo u-krepalo o pripravah za prihodnjo veselico, ki bo prirejena v korist Doma. Sestanek se vrši v torek 12.janurja v Jos. Kunčičevi dvorani ob 7:30 zvečer. —V našem uradu ima pismo iz stare domovine Ivan Primar. — Martin B. Daly, predsednik East Ohio Gas Co., je včeraj izjavil, da bo direktoriju družbe priporočal, da se takoj po 6. februarju, ko premine sedanji kontrakt, čim hitreje mestu odvzame plin. Medtem pa se mestna vlada tudi pripravlja, da napravi svoje, ako bi družba hotela grožnjo izvršiti. London, 8. jan.—Angleški kabinet je danes izdal svojo dolgo obljubljeno "belo knjigo" z ozi-rom na Irsko, da se podpre Lloyd George-ovo trditev, da so Sinfaj-novci tekom vojne kovali zaroto z Nemci, da zasadijo Angliji nož v hrbet. "Bela knjiga" obsega 60 strani dokumentov, v katerih se v podrobnosti razpravlja o zvezah, ki so baje obstojale med John De-voy-em, urednikom new-yorškega irskega lista, "Gaelic American," sodnikom D. F. Cohalan-om, pro-minentnim irskim voditeljem v New Yorku, in prof. McNeill-om iz Dublina in pa med grofom Jo-hann Heinrich von Bernstorffom, newskim poslanikom v Washing-tonu. Eden izmed objavljenih dokumentov izkazuje, da je von Bern-sdorff svojemu poročilu od 16. feb. 1917 glede potopljenja Lu-sitanije dodal sledeče: "Devoy mi poroča, da se ustaja na Irskem prične ob veliki noči. Pošljete o-rožje v Limerick." Dokumenti lizkazujejo, da je nemška vlada obvestila poslanika, da se bo v Trades zalivu iz-ložila 20,000 pušk. Berlin je obenem prosil Bernstorffa, da drži zadevo tajno, in da preskrbi za prevoz. V nekem drugem dokumentu se hoče dokazati, da je sodnik Colahan prigovarjal nemški vladi, da priredi napad na Anglijo iz zraka, in da se v istem času napade tudi z morja in izkrca čete na Irskem. Ta dvojni napad' naj bi se po Cohalanovem načrtu izvršil isto- Berlin, 9. jan. —Finančni in e-konomski položaj je tako slab, da je sedanja krščansko-socijalistič-na vlada pričela resno razmotri-vati možnost, da se obrne na med-zavezniško reparacijsko komisijo, da prevzame avstrijsko vlado in izvršuje vladne posle. Vsi poskusi v parlamentu, da se ustvari večino, so ostali zaman, kajti socijalni demokrati pod sedanji okolščinami sploh nečejo slišati o koaliciji. Ker ni Francija do sedaj držala nobene svojih obljub za preskrbo posojil, vlada v avstrijskih krogih velik skepticizem z ozirom na obljube za pomoč v bodočnosti. Zato se je vlada sedaj izjavila, da je pripravljena odstopiti in izročiti vlado zaveznikom, kateri naj nosijo odgovornost, da napravijo iz propasti Avstrije, kar hočejo. UKRAJINSKA IN RUSKA SOVJETSKA REPUBLIKA STA SKLENILI POGODBO. Stockholm, 9. jan. — Poročilo iz Helsingforsa pravi, da sta ruska in ukrajinska sovjetska republika 28. dec. v Moskvi podpisali vojaško in ekonomsko pogodbo, ki določa, da bosta imeli skupen komisarijat ali ministrstvo za narodno obrambo, zunanje zadeve, financo, trgovino, delo in promet. ZDRAVNIK USTRELJEN. Akron, 8. Jan. Neki maskiran bandit je nocoj nekoliko po 9. uri ustrelil dr. G. A. Theiss-a, starega 45 let. Umor se je pripetil v zdravnikovem uradu. Morilec je pobegnil. Ker so v žepu zdravnika našli $40, se smatra, da uboj ni roparskega značaja. LEP DUHOVEN. Passaic, N. J., 8. jan. — Rev. Cornelius Densel, bivši pastor tukajšnje reformirane nizozemske cerkve, je bil danes aretiran, ker je obtožen kršitve Mannovega začasno zuporom na Irskem. Tako kona proti belemu suženjstvu. — "Vzrok, da so ljudje danes brez dela, tiči v tem, da je današnji ekonomski sistem fun-daimentalno napačen," se je iz-railz sinoči v Engineer dvorani v predavanju prof. S. Nearing. naj bi bila Nemčija po Cohalanovem načrtu zasedla irska pristanišča, ki bi ji služila za bazo njenih aubmarinov. s čemur bi se bila lahko odločila vojna. TOVARNA PRIČNE Z OBRATOVANJEM. Galion, O., 8. jan.—The Ga-lion Iron Works and Manufacturing Co., ki je ena izmed največjih to varen v mestu je naznanil, da se takoj prične obratovati s polno paro. Aretacija je posledica duhovnega bega z Miss Trino Hannen-burg, ki je pripadala njegovi župniji. Sedaj ga toži Miss Hannen-burg sama, in pa njeni starši. Ko je aretirani duhoven, ki ima že odrasle otroke, prišel iz svojega doma v spremstvu šarifa, se je pred hišo zbrala veliko množica ljudi. Aretiranec ni maral odgovoriti na nobeno vprašanje, ki so mu jih stavili poročevalci. Bil je izpuščen na prosto, ko je bila položena zahtevana varščina $5,000 Disciplina je očividno jako dobra, in obnašanje vojakov v mestu Minsku je obstojalo iz obiskovanja gledališč, koncertov in kinomotografov, ali pa so plesali v parkih z ruskimi blondinkami. Se nikdar preje v mojem življenju nisem videl puritanske armade, in bil sem presenečen, nad temi mladimi možmi, častniki in vojaki, ki niti ne pijejo, kvartaj-o ali razgrajajo po krčmah, ter tudi ne potrebujejo najetih prostitutk, kot se to godi po zapadnih deželah. Ako se čitatelj vpraša, zakaj rdeče armade ob vsaki priliki porazijo 'bele', moram podati kot prvi vzrok ta, da so rdeče armade vedno trezne. Slišal sem več poročil od očividcev, kako so "bele" čete ob zavzetju raznih mest vodile življenje pijančevanja, nemoralnosti in ropanja, pri čemu so bili često voditelji častniki sami. Med premori boja in dela se iz-premeni rdeča armada v nekaj med šolo in političnim zborovanjem podobnega. Vodi se brezštevilna vrsta tečajev za vsako stopnjo inteligence, pričenši z bralnimi vajami za analfabete. , Slišal sem kmete, kako so se čudili, ko je kmetiški fant, ki je šel v armado, ne da bi znal napisati lastno ime, pričel pošiljati domov pisma, ki so bila celo jako čedno pisarra. Kot ponavadi se tudi tukaj izobrazba izprerneni v propagando, in armadi se da popoln pouk o marksitičnih principih. V stari caristični armadi je bilo upeljano takozvano "dobesedno poučevanje," ki je obstojalo iz tega, da so se morali vojaki u-čiti na pamet pravila, kako pozdraviti razne vrste generalov in nadvojvod. Kot pravi Tuhačev-ski: "V prejšnjih časih je bilo vsako govorjenje o politiki prepovedano; armada je bila čreda, katero je kontroliral razred aristokracije. Sedaj pa vsak posamezen vojak razume, zakaj se bori: bori se za ideje, ki so poznane vsem delavcem, in pa za svojo zemljo. On ve, da ako bo premagan, bodo izgubljeni vsi sadovi revolucije, in da se bodo vrnili delodajalci in veleposestniki." Kolikor mi je bilo mogoče izvedeti, ni rdeča armada iznašla nič posebnega z ozirom na vojno taktiko. Ob neki priliki sem opazoval v Vladimiru izboren polk prostovoljcev, ko je paradiral na predvečer odhoda na fronto. Večina vojakov je obstojala iz močnih in postavnih mož. Oprema, ki je obstojala iz škornjev, šotorov', blanketov in kožuhastih sukenj, kar so vse preskrbele krajevne u-nije, je bjla v izvrstnem stanju. Častniki, sami komunisti, iz-vežbani v Trockijevi vojaški akademiji so poznali svoje delo, posebno vaje za začetni spopad-so bile dobro izvršene. Rdeča armada se ne briga na svojo zunanjost, in vojaki, posebno na nemarjeno, toda vendaj vztrajajo na pohodila jako dobro, in o-pravljajo svoje naloge. "Častnikom"—ob vsaki priliki, ko sem rabil to besedo, se me je poprav Ijalo—se salutira, toda znake svoje stodpnje nosijo le, kadar so v službi. Kadar niso v službi, sr sploh ne razlikujejo od navadnih vojakov. Izvrševati imajo dode ljeno jim dolžnost, toda nikako ne tvorijo razreda. Večina čas' kov se mi je zdela privlačnega ti pa; večinoma so mladi, polni drz- nosti, toda točni v izvrševanju svojih dolžnosti. Velik del jih je bilo že v stari armadi: ti so bolj ali manj socijalistično nadahnjeni, drugi pa so bili dvignjeni iz vrst navadnih vojakov. Srečal sem se s samo dvema ca-rističnima častnikoma, ki sta se pridružila boljševiški revoluciji, in celo aristokracija teh dveh je bila dvomljiva. Veliko bolj tipična prikazen med častniki je veleposestnik, katerega premoženje se je zaplenilo. Izgubil je seveda svoje posestvo, toda kmetje so mu pustili njegovo bivališče, in so mu često prinesli celo darila v obliki raznih pridelkov. Te vrste tipi so ponavadi služili najprej v Judeničevi armadi, toda so dezer-tirali v celoti, ker so prišli do zaključka, da so samoljubni "beli" generali nič vredni, drugič, da bo do boljševiki najbrže ostali na krmilu, in tretjič, da ententa ne misli resno podpirati proti-revoluci-jonarjev, temveč da deluje le nato, da bi se nadaljeval s civilno vojno, na kateri n«CW ji se Rusije trajno oslabilo. Ti mladi možje so polagoma pričeli simpatizira|i s komunitič-nimi idejami, in jako ugodno so bili presenečeni, ko so njihove že ne pred in po porodu dobivale posebna prvenstva. Stari caristič ni profesijonalni častniki, ki so stopili v armado iz samo koristo lovskih namenov, ne štfejejo ve dosti. Nekatere se je pronašlo za nesljivim in so se pomešali meJ ostalimi, druge se je odpravilo ko* nezanesljive. Poveljstvo armade je sedaj ta ko homogeno in tako splošno prepojeno z duhom revolucije, da se civilna komisija, ki izhaja iz francoske revolucije, obdržuje le še za večje vojaške enote, medtem ko je bila od začetka pride-ljena ena vsakemu bataljonu. Najbrže se bo civilne komisije pri armadi sploh odpravilo. Brezpotrebno bi bilo naštevati v podrobnosti nagle uspehe rdeče armade nad Poljaki. Do srede junija ni le dobila nazaj Kijeva, ter pognala Poljake iz Bele Rusije in Litvinske na njih narodnostno mejo, temveč je celo vdrla v Galicijo in stopila na poljsko zemljo. Rezistenca poljskih armad je bila bolj slabotna, in strategija rdeče armade je bila do takrat veliko boljša. Tedaj pa je prišel na vrsto važen političen problem, katerega je bila treba rešiti. Ta vojna je bila za Rusijo od lično defenzivnega značaja. Dobila je nazaj svoje ozemlje in dala sovražniku dober nauk. Ali naj pokaže svojo zmernost s tem, da sc ustavi na njegovi meji in sklene prizanesljiv mir? Treba je dveh za sklep treznega miru, in bilo ni ničesar, kar bi dalo človeku misliti, da so bili za kaj takega pripravljeni poljaki celo sedaj. Toda London, ki je bil očividno vznemirjen radi boljševiških uspehov, je tu pričel posredovati. Bal se je, da bi se zmagoslavna ruska armada zapodila proti nemški meji. Lord Curzon je predla gal precej povoljno poljsko me jo, in je ponudil zavezniško posredovanje za sklep miru. Bilo je lahko smešiti to nov stališče Anglije, ki je tri leta de lala na vse kriplje, da uniči revo lucijo, in Mr. Churchill je oskr boval Poljsko celo z orožjem. (Dalje prih.) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 10th, 1921. M IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS~AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buasines Place of the Corporation.___6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ........'...............1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c__SINGLE COPY 3c _ Lastuis in izdaia era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne urednižtvo. ne upravništvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) JAN. 10th 1921 ■ ^jifcj- 104____ ~~ RADEČ. i samo kmečki delavec: on je zemljo obdeloval, plodove pa so uživali drugi, njemu tuji in neznani ljudje, ki niso Lašli zanj nikdar lepe ali prijazne besede ampak same kletvine in po navadi še pasji bič. Ti tuji in neznani ljudje do po bogve dakšnem pravu posedovali vso zemljo, kar jo je kmet s svojimi očmi premeril in pregledal, na stotine in tisoče oralov. Šopirili so se razkošnih gradovih in zapravljali dan za dnevom in noč za nočjo okrvavljeni kmečki znoj. Seljak sam pa se je valjal v blatu, njegova koliba je bila spletena iz vrboviv šib in srečen je bil, če je bila ometana z ilovico. Pridelal je pšenice na stotine centov, jedel pa koruzo, pasel je na tisoče svinj-čet a košček mesa je snedel morebiti enkrat na leto. Ali je čudo, če je začel kmet v takih okolnostih rezonirati? Pa če je bolj preklinjal boga in hudiča, očeta in mater in sebe in svoje tovariše — vse je ostalo pri starem! Iz stare domovine. Štefan Radič je danes politična moč prve vrste. Od preganjanega političnega zločinca ki je po uradnih in neuradnih zatrdilih spletkaril proti novi jugoslovanski državi v tajni zvezi s Habsburžani in z Italijani na Reki in romal zato pred sodišče in v zapor, se je povzpd čez noč do prvega političnega veljaka na Hrvaškem, kateremu je na zadnjih voltivah izrazila svoje zaupanje ogromna večina hrvaškega naroda. Pojav, da postanejo politični zločinci in veleizdajalci, kateri so danes bili obsojeni na smrt na vešalih, jutri gospodarji političnega položaja in zasedejo ministrske stole v zgodovini zadnjih let ni nov. Ka'j so bili Pašič, Sto-jan Protič in njihovi tovariši pred 20—30 leti? Puntarski revolucijonarci, ki so morali ali bežati iz 'svoje domovine alt pa čakati v ječah na svoje odrešenje. Dane's so ti isti možje vodilni državniki velike jugoslovanske države. Tudi na Ogrskem ni bilo po 1. 1848. nič drugače. Košut je postal minister in ekscelenca in ž njim vred še mnogo drugih poznejših veljakov. Radič je postal čez noč politična moč na Hrvaškem. Vprašanje pa je, ali samo za danes ali trajno? Ali naj njegov uspeh pripisujemo le trenotni politični kOnstela-vciji in trenotnemu razpoloženju kmečke mase, ali naj ga pripisujemo feliki naravno sili in trajni privlačnosti'njegovega političnega veroizpovedanja? Odgovor na to vprašanje nam more dati Radičev političen program in pa današnje razpoloženje večine tr-vaškega seljaštva. Radičev program je kmečki program. Po njegovem nauku naj ima vso oblast v rokah kmet ki je glavni Čini-telj v državi. Gospoda ni nič, kmet je vse; zato naj tudi samo kmet vlada samega sebe. Če pa naj ima kmet vso 4 oblast v svojih rokah, potem je nepotreben kralj, nepotreben cesar, nepotreben dvor. Radičev program je torej program kmečke mase z republikansko primesjo. Jako interesantna pa bi bila ugotovitev, če bi bila sploh mogoča: Zakaj so kmetje tako vneti za Radiča: Ali zaradi njegovega kmečkega programa ali zaradi re-p ublikanskega gesla ? Usoda kmečkega naroda na Hrvaškem je bila do najnovejšega časa usotla od fevdalnega veleposestnika zatiranega kmetiČa. On ni bil gospodar svoje zemlje — to Prepoved nemških listov. Vlada je odtegnila poštno dovoljenje dunajskemu listu "Neues Wiener Tagblatt," ker hujska proti naši državi.—Mi smatramo danes, po 2 letih državnega obstoja, ko so razmere v državi že precej drugačne kot so bile spočetka, to za poplno odveč. Co je naša država res že tako trhla, da jo bo podrl zakoten članic kakega še bolj zakotnega nemškega lista, potem je tudi vse prepovedi ne bodo rešil. Ce je pa močna, bo Trda j pa prenesla tudi nekaj obskurnih roka visoke gosposke je verovala z nebrojem žandarjev | časniških sunkov in v tem slu-stari sveti družabni red in pomoči ni bilo od nikoder. (čaiu Pustila bedakom veselje. Tudi tolažilne besede ne. Varuhi postave so živeli v Manipulacije z moko.—O namestili in trgih in se razpajdašili v hrvatskem objemu z težke ječe je bil danes pred ljubi- j gaciji financ kot iztirjevalec dav-jansko poroto obsolen Albin Le-' kov. France je dal hraniti gospo- nipulacijah raznih mokarjev z moko smo že obširno poročali. Včeraj so bile tako pred okrajnim kakor tudi deželnim sodiščem zanimave razprave. Pred dežel- grofi in baroni. Posvetna in duhovna gosposka sta stali mirno ob strani in nikdar ni našel hrvaški kmet za-slombe. Slovenski kmet je našel oporo vsaj pri -nižji duhovščini, ki mu je dajala brezplačno različne nasvete, po- nim kot vzklicnim sodiščem slušala njegove skrbi in težave in ga tolažila sicer samo včeraj celi dan trajale vzklicne z upi na nebesa, ampak vsaj nekaj je bilo. Odtod tudi moč duhovščine pri našem kmečkem ljudstvu. Hrvaška duhovščina ni bila taka, posvetna inteligenca pa že celo ne. Advokatje so drli ljudi v družbi z judi in drugimi pijavkami, trgovci so jih sleparili in goljufali, kjer so mogli in uradništvo na Hrvaškem je postopalo s kmeti skrajno surovo, ker to je bila "kavalirska" gesta in gro-fovska navada, katero je bilo treba posnemati kar so storili toliko lažje, ker niso hoteli zaostajati za tujci, katerih je bilo med njimi veliko število. Ali je potem čudno, da se je zajedla v srca hrvaških kmetov silna mržnja do "gospode"? V gospodi, ki je pa-ševala na Hrvaškem, je videl kmet svojega največjega sovražnika svojega trinoga in krvosesa. "Gospod" je bil zanj leni trot, ki se masti in žiVi od žuljev delovnih kmečkih mas. V takem razpoloženju kmečke mase 'se pojavi v Zagrebu človek, ki oznanja nov evangelij: Kmet mora biti gospodar, kmet mora vladati! Ali je Čudno da je na mah vse drlo za Radičem in kakor iz enega srca zakričalo: "Doli z "gospodo", doli s tirani, živel kmečki revolucionar Gubec, živela republika?" Tu tiči Raddčeva moč. Kdor pa pozna izvor njegove moči se ga ne bo bal. Dajte ljudem to, kar je njihovo, pa bo dobro. Dajte tem zemljo, katero obdeljujejo. Dajte jim pravice, ki jim pripadajo . Predvsem, pa jim dajte dobro upravo in pošljite med nje ne nad nje tako uradništvo, ki bo prosto starega fevdalnega duha, in ki bo znalo s kmečkim ljudstvom občevati ne le v njihovem jeziku, ampak tudi s srcem in Čutenjem. Kadar bodo hrvaški kmetje dobili to, potem se Radiča ne bo več treba bati. Dokler bodo pa ostali brezpravno raja, se bode rodil Radič za Radičem, eden hujši kakor drugi z republiko ali brez nje, ampak vsak proti "gospodi". To je jedro hrvaškega kmečkega vprašanja. Hrvaškega kmečkega vprašanja ni ustvaril Radič, ampak kmečko vprašanje je rodilo Radiča. On je plod hrvaških govarjal dr. Svigelj. razprave o "moki." Ivan Knez in tovariši so vložili pritožbo proti sodbi okrajnega sodišča v Ljubljani. Pozno zvečer je vzklicno sodišče razglasilo sodbe, ki je v bistvu potrdilo sodbo prvega sodnika. Obsojeni so: veletrgovec Ivan Knez na 14 dni zapora in 950 K denarne kazni (prvotno na 1 0 tednov zapora in 1000 K kazni), dalje mlinarja Franc Mihelčič in Ivan Kuralt na en teden zapora, trgovci Jernej Skubič, Ivan Glavič in Ivan Pire na 4 dni zapora. Glede trgovca Rudolfa Zorca in mlinarja Pavla Behtoncija so potrdi sodba prve instance. — Pred okrajnim sodnikom se je dalje o-bravnala zadeva z "Mestno apro-vizacijo" in "Žitnim zavodom." Razprava je bila preložena. Manipulacij z moko je bila obdolžena tudi 'Gospodarska zveza," ki pa je znala dokazati svojo reelnost ter je bila na to oproščena. Porotno zasedanje je otvoril predsednik dr. Papež s slučajem Josipa Vidmarja, ki je v prepiru zdrogom ubil svojega soblapca Andreja Cetina pri gospe Cešno-varjevi v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Vidmar se zagovarja s tem, da Cetina ni nameraval u- mardič zaradi tatvine. Dne 27. jul. t. 1. je v Gorici ukradel Mariji Colji večjo množino podplatov in usnja v skupni vrednosti 2052 lir. Usnje in podplate je prenesel preko meje v Jugoslavijo. Lenarčič je tatvine priznal.— Porotniki so soglasne potrdili njegovo krivdo. Zgodba o pokrajinskih slikah. ''Gospod! Nekaj nesramnega!— Meni, meni je nekdo ukradel dve pokrajinski sliki." Policijski uradnik sestavlja po šabloni ovadbo. "In vrednost?" "Gospod! Dvati-soč K najmanj!" Detektivi so začeli zasledovati tatu. Pokrajinski sliki ste izginili samo v fantaziji dotičnega gospoda, ki je postal vsled smrti svoje žene težko melanholičen. Tatu detektivi niso izsledili . . . Mož pa hrani dve razglednici in sedaj govori: "S tema silkamai bom spravil vso politiko v Jugoslaviji gor. . . Jaz, jaz bom regent..." Charles Infroit, eden najbolj znanih pariških raziskovalcev X-žarkov, je te dni podlegel kot mučenik za zvišeno misel znanosti. Charles Infroit je žrtvoval svoje življenje, da prouči skrivnostne sile, ki tičijo v teh žarkih, žrtvoval ga je prid človeštva, katere mu je ustvaril večji del metod, ki so namenjene v svrho radiologič-nega zdravljenja bolnikov in metod, ki.odvarujejo zdravnika pred nevarnostmi v radiografičnem de-, lovanju. Tragično je, da je moral pri ustvaritvi teh metod sam propasti. Leta 1 908 so mu morali odrezati desno roko, ki so mu jo X-žarki sežgali. Pozneje se je isto zgodilo z levo roko. Navzlic temu, da so ga napadale teške fizične krize, povzročene od njegovega raziskovanja, in ga je v ?adnjem času glodajače bolezen na hrbetnici popolnoma prikovala na postelj, je vendarle neumorno in stoične vodil dela svojih u-čencev s postelje, katero je dal prenesti v svoj laboratorij. Francozi so v ogromnem številu spremili na poslednji poti enega svojih nejvečjih mož. Odkriti zaklad. Pri kmetu Jerneju v Kožarjih vladajo komične razmere. Jernej, človek male po- dinji tudi nekaj dolarjev. Gospodinja je imela večji znesek okoli ' 6800 K shranjen v omari. Dne 5. oktobra pa je med popoldanskimi urami izginil znesek 6800 K, katerega so potem našli zakopanega pod podom. Osumili so Franceta Ceparja, katerega so tudi a-retirali in se je v torek moral zagovarjati pred poroto zaradi tatvine. Porotniki so zanikali krivdo tatvine, nakar je bil France Cepar oproščen. "Slovenec" in minister Pribivi-čevič. "Slovenec" in "Večerni list" sta svoječasno podlo napadla ministra Pribivičeviča. Priobčila sta neko vest, katero je prvi prinesel "Balkan." Ministr Pribi-čevič pa je tožil oba lista. Tiskovna pravda bi se imela 15 t. j m. pred sedanjo poroto obravnavati. Oba lista pa sta raje sklenila poravnavo in 'lojalno" vse preklicala. Obravnava vsled tega odpade. Nenavadna smrt. Mali sinček Vladimir Božič na Viču je postal žrtev čudne opekline. Mati Roza, elektrotehnikova žena, je kuhala kosilo. Vladimir je sedel pri mizi ter jedel klobaso. V tem pride v kuhinjo njih prijateljica. Vladimir poskoči proti njej ,pri tem pade tako nesrečno proti štedilniku, da je prevrnil lonec z vročo juho. Juha se nanj polije. Vladimir za-dobil tako hude opekline, da je tekom dveh ur izdihnil. Tatvine perila. — Pericam v Štepanji vasi in drugod je bila pokradena velika množina perila. Tudi v Spodnji Šiški je bila te dini velika itatvina mokrega, na prostem se sušečega perila. Tekom zadnjih dni je bilo za 10.000 kron perila pokradenega. ŽENSKA IZVRŠILA SAMOMOR. biti, ampak se mu je zgodilo le po nesreči. Priči ga. Cesnovar in 3tave je kratke pameti. Zeni mla- Terezija Vidmarja ki je hlapca di "Lojci" je izročil popolno go- mirila označita Vidmarja kot mir- spodarstvo in tudi "ključe do vse- nega in delavnega človeka. Četi-' na pa kot prepirljivega in silno na silnega. Votanta sta dv. svet. Hu-dolšek in nadsvetnik Hauffen, državni pravdnik pa je dvorni svetnik Bežek. Vidmarja pa je za- bil grof: on se je imenoval kmeta, a ni bil kmet, ampak I razmer in ne njihov povzročitelj. Tatvina usnja. Na 1 6 mesecev ga gospodarstva, to je, žena ima denar in skrbi zanj. K tej kmečki družini je v septembru prišel mlad primorski begunec France Cepar s prošnjo, naj mu dajo hra no in stanovanje, on bo pa opravljal zato razna kmetijska (dela, dokler si ne dobi službe pri dele- Canton, 7. jan.— Tu se je sinoči ustrelila 26-letna Anetta Walker. Ko je njen soprog hotel iti v njeno sobo, jo je našel zaklenjeno. Prišel je'notri skozi okno ter našel ženo mrtvo na tle."T prestreljeno skozi srce. Vzrok samomora ni znan. ZAGONETNA SMRT KADETA. West Point, N. Y., 7. jan.— Ob 9. uri danes dopoldne so našli mrtvega 19-letnega kadeta Oennis Totten-a. Sedaj preiskujejo vzrok njegove smrti. Kot se govori, je bil mladenič zadnje čase bolj slabega zdravja. m SE Razkrinkani Habsburžani SPISALA GROFICA LARISCH. m Pozneje sem izvedela vse o Marijinem vedenju tistega nesrečnega večera, ki se je nad njim škanda-lizirala vsa dunajska družba. Ples je bil sijajna prireditev in cesarska rodovina je bila privlačišče vseh oči, po večini zbog njene lepote, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je seme, ki ga je zasejala jezičnost gospoda Pechy j a, že začelo roditi sad. Rudolfovo ime so družili z njenim in mnogo dobro poznanih žensk je gledalo Marijo z grajajočimi pogledi. Tako ravnanje je razkačilo že itak prasilno razdraženo dekle, in ko so cesarski gostje vstopali po plesni dvorani in nagovarjali svoje znance, je Marija kar koprnela po maščevanju. Nasmehnila se je, ko je Rudolf izpregovo-ril nekaj besedi ž njo, ko pa je Štefanija prišla mimo, ji je pogledala naravnost v obraz in ni priznala njene navzočnosti. Oči obeh žensk so ise srečale, in pripovedujejo mi, da so bile pa že tak« kakor dveh tigrinj, ki parita, na skok. Gledalci so ostrmeli, in ravno ko so vsi ugilbali, kj se bo zatem zgodilo, je Marija udarila enkrat, dvakrat z nogo ob tla z izrazom največjega zaničevanja, nato pa je vrgla glavo nazaj. Baronica Večera, ki je vsa prestrašena opazovala ta prizor, je zdaj prihitela vsa rudeča od jeze in sramote vsled javnega razžaljenja prestolčlnaslednice po svoji hčeri. Prijela je Marijo za roko in pohitel? iz dvorane. Njen odhod je izzval celo poplavo gov , je-nja, in kmalu so se malone vsi" navzoči, ki so bi marsikdaj deležni gostoljubnosti baronice Večeri kot "dobri kristjani" veselili bližnje družabne propasti njene hčere. Dvanajsto poglavje. Od Marije nisem slišala besedice o plesu. Drugi dan sem imela zelo veliko dela in sem bila tako utrujena, ko je bilo treba iti spat, da sem naročila Jeny, da me ne zbudi zarana. Zbog tega sem bila precej nejevoljna, ko je malo $red osmo uro stopila v sobo. Bila-sem zelo zaspana, da mi je Bratfisch prinesel pi-ismo od prestolonaslednika. Vsebovalo je samo nekaj vrstic. "Govoriti moram s teboj sam," je pisal Rudolf. ''Počakaj me danes popoldne ob petih; pazi, da boš sama. Jeny, naj pa gleda, da ho na služabniških stopnicah zrak čist." To pisanje me je naredilo grozovito nervozno, bila sem pa tudi jako srdita,- ker sem močno občutila •pomanjkanje"obzirnosti glede napačne pozicije, v katero me je njegovo vedenje moralo postaviti. Sklenila sem, da ne bom imela ničesar več opraviti ž njim in njegovimi zadevami, ker sem vedela, da bi mi cesarica nikdar ne odpustila, ako bi kdaj izvedela o u-lQgi, ki sem jo igrala. Ko sem razmišljala o dogodkih zadnjih dni, sem bila bolj kakor kdaj presenečena, po Rudolfovem ve-denj.u. Spomnila sem se goedoelskih dni, ko je delal porogljive opazke o moji poziciji tam ter me je imenoval zaupno nadzornico eesaričinih konj, ter je zasmehoval naše. preprosto življenje v Monakovem. Čutila sem tudi, da me ni rad imel zaradi naklonjenosti, ki jo je njegova mati imela do njega. Navsezadnje so mi prišli živci v navadno stanje. Skočila sem iz postelje ter napisala batrancu pismo, da ga nikakor nočem videti. Pozvonila sem strežnici. "Nemudoma se opravi," sem rekla, "ter nesi tole pismo na dvor. Vprašaj po Lescheku in pazi, da ga ne oddaš nikomur drugemu kot njemu." Ko ise je vrnila, sem bila že malone vsa oblečena, ali nobene besed'e ne morejo izraziti mojih čustev, ko mi je vrnila moje lastno pismo, rekoč, da je prestolonaslednik odpotoval iz Dunaja v Luksenburg. Ta nepričakovana zavira mojih načrtov me je močno vznemirila. Jeny je bila prepričana, da je moj bratranec res odpotoval, ker so snažili njegove sobane, ko je tja dospela. Nobene rešitve ni bilo videti zame. Spoznala sem, da je bilo brez pomena še nadalje poskušati izogniti se temu razgovoru, in vdala sem se v svojo udodo. Bil je teman, meglen dan; .ure so se premikale s svinčenimi, nogami, ali točno ob petih je prišel Rudolf. Prestolonaslednik je bil zavit v svoj vojaški plašč, kakor ob prvem obisku, vendar me to pot ni pozdravil. Bil je silno razburjen in prve njegove besede so bile: "Marija — ako mi ne pomagaš, je vse izgubljeno!" Strmela sem vanj ( ne da bi izpregovorila besedico. Bratranec je bil ves izpremenjen; bil je videti bled in izmučen in v očeh mu je svetila tista čudna volčja svetloba, ki sem jo vedno opazila* kadar je bil razburjen. Občutila sem, .da se je nekaj strašnega zgodilo; nekako hipnotiško čustvo me je obšlo, in .čutila sem, da se ne bi mogla braniti storiti, karkoli bi želel. Obadva sva stala, in islišala sem hitro Rudolfovo dihanje, ki je, razen urinega tikanja, edino motilo popolno tišino v sobi." "Za božjo voljo," sem zajecljala, "povej mi, kaj pa se je zgodilo." "Oj, ti niti ne moreš poj mit i stiske, iv katere sem zabredel," je odvrnil Rudolf, "predno pa govorim o tem, naj ti povem, da je Marija zaklenjena v svoji lastni sobi." "Zaklenjena — zakaj ?" "Imela je po plesu strahovit nastop s 'staro gospo',', je rekel prestolonaslednik. "Tista odurna Tak-sisivka, ki stanuje nasproti 'Večerovi palači, je gotovo opazila Marijo, ko je šla po noči iz hiše in je kaj- pada izbrala najslabši čas, da pove to baronici." In pusto se je nasmehnil. "Seveda ni misliti, da je bila posebno vesela Marijinega vedenja nasproti Štefaniji, saj ti je znano to, ali ne?" Prikimala sem: "Da, in potem?" Potem so zaklenili Marijo. In samo ti jo lahko dobiš iz zapora." "Rudolf, nočem se vmešavati." "Jaz pa rečem, da se boš. Moram govoriti z njo." "Ti si blazen." "Ne, ne, čisto pri pameti. Poslušaj. Želim, da mi pripelješ Marijo k meni na dvor." Oprijela sem se stola, da obdržim ravnotežje, kajti omahnila sem spričo teh besed in mehanično ponavljala njegove besede. "Pripeljem Marijo na dvor!" "Da, to hočem. Poslušaj, Marija; nič ne bo lažjega. Pregovoriti moraš baronico, da dovoli Mariji, da gre s teboj na izprehod, po tem se pa moraš seveda peljati do zasebnega vhoda in Loschek vaju popelje naravnost do mojih sob." "Jaz ne morem — nočem! Nočem tega storiti!" Silna jeza me je obšla. "Kako ise drzneš poskusiti me uničiti ?" sem sopihala. "Sovražim te — poberi se mi izpred oči." Nato pa sem se zgrudila na divan in se mirno zjokala. Rudolf se je sklonil čez mene. "Draga Marija," je rekel s pregovarjajočim glasom, "nikar lill^ delničarjem slov. stavbinskega & posojilnega društva se naznanja DA SE VRŠI LETNA DELNIČARSKA SEJA DNE 10. JANUARJA 1921 v dvorani S. N. Doma. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Vsak delničar je vabljen, da g se osebno vdeleži te seje, če mu je le mogoče odbor. POLOM ^iiii hiiiih i»i n i> 111 ii 111 ii i n n 111 iintimu umi 111 n t n i hhiwmi wwtrn»ni»win>in«» nMfnnti i umi 1111 n n DR. L. E. SIEGELSTEIN zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. „ SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-štv*> ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 J>5°0.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne Dolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 Vrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolni-8ke Podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in ovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. , Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—?16 $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. , S- D, p. z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi Iani v starosti od 18—55 let, t Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-ec- v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih aselbinah v Zdr. državah in Canadi. po- P° naselbinah» kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Zjasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika aU Pa tajnika. I j- prostor, preds. 6l20 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. liiiiiiiiijjiiiiiijmmiffliiiri (Dalje) Na trgu Du Rivale in na Tu-rennovem trgu je bilo še več ljudi, skupine skrbečih prebivalcev, ženskih in otrok, pomešanih z razkropljenimi gručami vojakov, ki so hodili brez glave semintja; in tam je videla generala, ki je preklinjaje prišel iz hotela "pri Zlatem Križu," nato pa napodil konja v besen galop, brez ozira na to,, koga utegne poteptati. Za trenotek se ji je zdelo, da bi stopila v mestno hišo; a naposled je prišla do podprefekture. In nikdar prej je ni Sedan do te meje navdal z vtisom tragičnega mesta, kakor danes, ko ga je gledala odetega z umazanim polmrakom in potopljenega v megla. Hiše so se zdele mrtve; mnogo jih je bilo že dva dni zapuščenih in praznih; druge so o-stajale zabite in zaprte, v nespan-iu bojazni, ki se je razodevala na daleč. Bilo je jutro drgetanja, s temi napol opustošenimi ulicami, obljudenimi le še od plahih sen«^; naskozi so se videli nagli odhodi, sredi mračnega pobiranja, ki S3 je vleklo že izza sinočnjega večera. Veliki dan se je bližal, in mesto, kjer je naraščala gneča, se je potapljalo v zlu. Ura je bila jpolšeste; visoka, temna pročelja 1 so glušila grom topov, da ga je bilo jedva slišati. V podprefekturi je Henrijeta poznala vratarjevo hčer Rozo, majhno blondinko finih in lepih l:c, ki je delala v Delaherche-vi tovarni. Nemudoma je stopila v ložo. Matere ni bilo tam, a Roza jo je sprejela s svojo običajno ljubeznivostjo. Ah, draga gospa, z manico se nič več ne drživa pokoncu. Ona je šla pravkar nekoliko počivat. Saj veste, pri tem neprestanem clirindaju sva morali biti vso noč na nogah." Ne da bi čakala vprašanja, je pripovedovala in pripovedovala, vsa razburjena od vseh nenavadnih reči, ki jih je bila videla oH včerajšnjega dne. "Maršal, ta je dobro spal. Ali tt ubogi cesar! Ne niti predstavljati si ne morete, kaj on trpi I. . Mislite si, pa, ko grem ravno skozi sobo, ki "leži poleg toaletne šele, slišim ječanje, o ječanje, kakor da bi se kdo boril s smrtjo, i repetaje sem obstala in srce se mi je zalilo z mrazom, ko sem zaznala, da je to cesar. . . Zdi se, strašno bolezen mora imeti, da ječi. Kadar so ljudje navzoči, se premaguje, ali kakor hitro je sam, postane tisto močnejše od njegove vol^; takrat ječi in tarna, da človeku vstajajo lasje?' "Kje pa se bijo danes izza rana? Ali veste?" je vprašala Henrijeta, v prizadevanju, da bi prekinila Rozo. Roza je zamahnila, kakor da l oče odriniti vprašanje, ter nadaljevala: 'Torej, saj razumete, hotela sem vedeti kaj več. Štirikrat ali petkrat sem šla nocoj gor ter pritisnila uho na steno. . In on je venomer tarnal in ni nehal tarnati, in niti za trenotek in zaprl očesa; | prepričana sem.. Kaj ne, to je i strašno, tako trpeti, z vsemi skrbmi, ki mu morajo rojiti po glavi! Kajti zmešnjava je tod, drenj in suvanje! Verjemite mi, vsi skupaj gledajo kakor norci! In vedno novi ljudje, ki prihajajo, in vrata, ki se zaloputavajo, in ljudje, ki se srde, in drugi, ki jočejo, pri tem pa pravcata plenitev kakor v izobčeni; častniki, ki pij o iz ste-! klenic in spe v posteljah s škorn-ji na nogah!. . Glejte, cesar je še vedno najspodobnejši; on jemlje najmanj prostora—v svojem kotu kamor se skriva, da more je-čati v miru." Nato, ko je Henrijeta ponovila svoje vprašanje, je odgovori-la: 1 "Kde se bijo? V Bazeilles-u se bijo, že od ranega jutra! Vojak je prišel, konjenik, z vestjo od ce-. sarja; prijezdil, da takoj poroča cesarju. . . Ze pred desetimi minutami je maršal odjezdil, in zdi se mi da ga hoče cesar še dohiteti, kajti ravno zdaj ga oblačijo. Ni šp minute, ko 3em videla, kako ga češejo in mu lišpajo obraz z vsemi mogočimi rečmi." Henrijeta pa, ki je zdaj vendar že enkrat vedela, kar je želela, se je oprostila. ''Hvala lepa, Roza, mudi se mi." Dekle jo je vljudno spremila do stopnic ter zaklicala za njo: "Iz vsega srca sem vam na razpolago, gospa Weissova. Saj vem, da je z vami mogoče govoriti o vseh rečeh. Naglo se je Henrijeta vrnila domov v Voyardsko ulico. Bila je prepričana, * da najde soproga tam; mislila je celo, da ga mora hudo skrbeti, ako je ne bo zagledal v domačem stanovanju, in zategadelj je še bolj pospešila korake. Ko se je bližala hiši, je dvignila glavo, meneča, da ga zagleda tam gori, sklonjenega skozi okno, kako se ozira po nji, kdaj se vrne. Ali okno, se vedno odprto na stežaj, je bilo prazno. Ko je prišla v stanovanje ter se ozrla po svojih treh sobah, je odveve-nela in srce se ji je skrčilo; na-! šla je samo tisto ledeno meglo, v j prostorih, ki 30 se tresli pod ne-i prestanim gromom topov. Tam ! doli so streljali neprenehoma. Po- ! stavila se je za hip pred okno. i Zdaj, po izvestu, ki ga je bila do- i bila, si je vzlic steni jutranjih megla do pičice razlagala tresketan-je krogljemetov in bobneči grom francoskih bateiij, odgovarjajo-1 čih daljnemu rohnenju nemških i —boj, ki se je bil vnel v Bazeilles-u. Zdelo se je, da se pokanje približuje; bitka je prihajala od minute do minute srditejša. Zakaj se Weiss ne vrne? Tako zatrdno je bil obljubil, da se vrne domov, kakor hitro prfcle do prvega napada. In strah Henrije-te je naraščal; mislila je na zapreke, na pot, ki ie prestrižena nh granate, ki delajo vrnitev preveč nevarno. Morda s_e je celo rgodila nesreča. Pregnala si je to misel; upanje je dajalo njeni delavnosti trdno oporo. Nato jo je za trenotek obšla misel, da bi cla tjakaj, možu naproti. Zadrževala jo je negotovost morda po jdeta ravno navskriž; in kaj bo z njo, če ga izgreši? Kakšna muka zanj, če se vrne in je ne najde? Sicer pa se ji je zdela drznost, iti v Bazeilles, nekaj naravnega, spadaj očega v njeno nalogo kot pridna gospodinja, ki nemo opravlja, kar zahteva dobro vodstvo njenega gospodinjstva. Kjer je bil njen mož, tam je bilo kratko-malo tudi njeno mesto. A nenadoma je zamahnila, stopila od okna in dejala čisto glasno: 'In gospod Delaherche— Pogledat pojdem. ..." Domislila se je, da je tudi sukn-jarnjar prenočil v Bazeilles-u in da utegne pri njem kaj izvedeti, ako se je že vrnil. Naglo se ie spustila po stopnicah. Namesto da bi šla ven v Voyardsko ulico, je šla preko tesnega hišnega dvorišča ter si izbrala prehod, ki je vodil v obsežna tovarniška poslopja, gledajoča s svojim velikolepnim pročeljem na ulico Maqua. Ko je stopila v nekdanji glavni vrt, ki je bil zdaj tlakovan, tako da je o-stajala od njega le še trata, obdana s krasnimi drevesi, orjaškimi bresti iz preteklega stoletja, je najprej ostrmela nad tem, da vidi pred zaprtimi vrati ute vojaka na straži. Nato se je spomnila, kar je slišala prejšnji dan, da je shranjena tukaj vojna blagajna 7. armadnega zbora; in čuden vtis je naredilo nanjo vse to zlato govorica je pravila o milijonih— ki je bilo spravljeno v tej uti, do-čim so ljudje tam v daljavi, že pobijali drug drugega. Ali v tre-notku, ko je stopila na zadnje stopnice, da pride v Gilbertino spalnico, jo je zadržalo novo presenečenje—srečanje, tako ne pričakovano, da je šla tiste tri stop-* nice, ki je imela že za seboj, spet nazaj, ker ni več vedela, ali 8e sme še drzniti, da potrka. Vojak, stotnik, je hitel mimo nje kakor bežeča prikazen in hipoma izginil; in vendar ji je ostalo časa, da ga je spoznala, ker ga je videla v Charleville-u pri Gilberti, ko je bila še gospa Maginotova. Sla je par korakov nazaj po dvorišču in dvignila oči do obeh visokih o-kun spalnice, kjer so bile žaluzi-je še zaprte. Nato se je kratko odločila in šla vseeno. V prvem nadstropju je hotela potrkati na vrata toaletne sobe, kot prijateljica izza otroških let in kot zaupnica, ki je včasih prihajala zjutraj tako pokramljat. Toda vrata, v naglici odhoda naglo zatvorjena, so bila samo priprta. Samo sunila je vanje, pa je stala v kabinetu in nato v spalnici. Bila je soba z zelo visokim stropom, odkoder so padali široki za-stori iz rdečega žameta in popolnoma zagrinjali veliko posteljo. Nobenega šuma; vladala je ohlapna tišina srečne noči—le mirno, jedva slišno sopenje sredi rahlega, razhlapelega parfuma španskega bezga. "Gilberta!" je zaklicala Henrijeta tiho. Mlada žena je bila takoj zopet zaspala, in pod medlo lučjo, ki je padala skozi rdeče zastore na oknih, se je videla njena lična okrogla glavica, ki je bil zdrknila z blazin in se je opirala na golo roko, med vlovjem čudolepih črnih las. "Gilberta!" Zganila se je in iztegnila, ne da bi odprla trepalnice. "Da, da, z Bogem.....o, prosim vas...." Nato je dvignila glavo in spoznala Henrijeto. "Ah ti si .... Koliko pa je pravzaprav ura?" Ko je slišala, da je pravkar bilo šest, jo je obšla zadrega, in da jo pokrije, se je pošalila in dejala da to ni čas, ob kakršnem se prihaja budit ljudi. Nato, ob prvem vprašanju po njenem soprogu, je odgovorila: "Ni se še vrnil; menim, da pride šele devete—Zakaj bi se tudi vračal tako zgodaj?" Ko je Henrijeta videla ta smehljaj njene srečne zaspanosti, jo je morala siliti: "Saj ti pravim, da so bijo v Bazeillesu, že od zore, in ker se zelo vznemirjan zaradi svojega moža. ..." "O, draga moja," je vzkliknila Gilberta, *'ti nimaš prav! Moj mož je tako previden, da bi bil, že zdavnaj tu, če bi bila le najmanjša nevarnost... Dokler ne vidiš njega, si lahko mirna. Ta pomislek je šel Henrijeti globoko do srca. Zares, Delaherche ni bil tak človek, da bi se brez potrebe nastavljal nevarnosti. Zdaj se je vsa pomirila, dvignila je zastore in odprla žaluzije; in soba se je osvetila s polno, rdečkasto lučjo neba, kjer je solnce pričenjalo trgati in zlatiti gosto meglo. Eno okno je bilo ostalo napol odprto, in zdaj se je slišal grom topov v tej veliki sobi, polni mlačnega zraka, ki je bila prav kar, še zaprta in zadušena od vročine. Gilberta se je bila napol vzravnala; opiraje se s komolcem na blazino, je zrla s svojimi lepimi, praznimi očmi v nebo. 'Torej se bijo," je zamrmrala. Krajca ji je bila zdrknila z rame, da se je razgalila in pokazala pod razpuščenimi prameni njenih črnih las ražnato, fino polt, dočim je njeno prebujenje razlivalo presunljivo vonjavo, vonjavo ljubezni. "Bijo se tako na vse zgodaj! Moj Bog, kako smešna reč, da se bijol" Toda Henrijetini pogledi .30 se bili pravkar ustavili na dveh vojaških rokavicah, pozabljenih na n6čni mizici; in nemogoče ji je bi-,lo prikriti svoje presenečenje. Takrat je Gilberta zažarela kakor ogenj in jo pritegnila na rob postelje z laskavim gibom zadrege. Nato je skrila obraz ob njeni'rami in dejala: (Dalje prih.) izmaknila a/rim ljubljanskim branj evkam denarnice s skupno .svoto 6500 K. Oškodovane branj evke so opazile tatvine pri Novem mestu. V vlaku je bila velika gnječa. Ustrelil je očeta. — Jožef Spendal v Velikih iKompoljah pri Muljavi. Oče Spendal je bil posestnik in se je pravkar vrnil iz Amerike. Ker sinu ni hotel prepustiti (gospodarstva, sta še v pijanosti spria in sin je očeta ustrelil z revolverjem v trebuh. Oče je umrl, sina pa so zaprli. Original. — Stražnik pripelje 50-letnega Nikolaja iz Jaške na policijo — zaradi beračenja na Marijinem trgu. Uradnik ga vpraša, zakaj berači. Nikolaj: "Gospod komisar, imam to navado, da se vsakemu gospodu, ki ga srečam, lepo poklonim!" Uradnik: "Pa ste na Marijinem trgu beračili!" . . . Nikolaj 0-gorčeno: "Kaj pa morem za to, če sta mi na moj poklon dva gospoda vrgla po dve kroni v kapo!" . . .. Izročili so ga sodišču, ker so gospodje na policiji protivni takim poklonom. Grozen zločin se je pripetil na vlaku, ki je ponoči vozil na progi Subotica-Baja. Neznani zločinci so med vožnjo zagnali strojevodjo v ogenj kotla lokomotive. Zaprli so tri osumljene kurjače. NOVICE IZ DOMOVINE. Tatvine sukenj. — Po ljubljanskih kavarnah se silno mno-že tatvine sukenj. Tatvine izvršujejo premeteni, v tej stroki izvežbani tatovi. Okradene ljubljanske bra-njevke. — V popoldanskem dolenjskem vlaku je drzna žepna tatica — verižnica s tobakom List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo za vas, da za vas, Iti čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list? i Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0. IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANČlC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje še vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani. Brezplačne preiskave in posvetovanja - ta teden! Zavedam se, da je v Clevelandu in v bližnjih mestih na stotine ljudi, ki trpijo radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni, ki potrebuje pažnjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moj urad ta teden, vs^ bom natančno preiskal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam je. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bom sprejel vašega slučaja. Mnogo mojih bolnikov je ozdravilo pri meni, dočim jim .drugi zdravniki, katere so obiskavali, niso mogli ničesar pomagati; v resnici so poskusili vse načine zdravljenja predno so prišli k meni. Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času .Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter. zadovoljite sami sebe. Jaz špecijaliziram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in vične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost, izpah-ki in katarh v nosu, glavi in grlu. Moje najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevern. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. REZULTATI ŠTEJEJO 1 ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKRVICE, VAKGTNOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE POSLUŽUJEM, VAM JAMČIJO U-SPEH. POSVETUJTE SE Z MENOJ ŠE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE. URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč. DR. KENEALY OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. 647 EUCLID AVE. Vrata zaoadno od Star eledališča DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG. CLEVELAND, O. frata vzhodno on Bond's trgovine r5f1 *" !! "!! " "!" "!!!" " "!""!"" "+! 7""!" !""" !!!" !" "! "! 0123000202020001015323000200022302234853234823 Stran 4. "ENAKOPRAVNOST' JANUARY 10th, 1921. Lokalne novice. Manica Komanova: OVENELI CVET. —Na vzhodni 45. cesti se je izvršil sinoči rop takorekoč pred nosom policaja. Mihael Melzer iz 1429 vzhodni 43. ceste, Mrs. Belle Claude iz 1422 vzhodne 55. ceste in njena sestra Mrs. Rose Buehner iz 3720 Payne Ave. so brezskrbno stopali po Payne Ave. Ko pridejo miino neke oglaševalne table na 45. cesti, stopijo izza desk trije fantalini ter jih napadejo. Melzeru je eden nastavil nogo, da je padel, nato pa mu je vzel iz žena $2. Drugi je zgrabil Mrs. Claude, jo prisilil na kolena in ji iztrgal iz rok denarnico, v kateri je bilo $25. Med odigra-v an jem prizora pa je stal onkraj ceste, zamaknjen v senco, mož postave. Na mesto je prišel rpivno, ko so se banditi pripravljali na beg; dva izmed njiju je prijel, ko sta naredila komaj par korakov, dočim jo je tretji srečno odkuril. S krogi jo v glavi je letel 35 let-n< James Shurney več kot eno milio daleč od St. Clair Ave. in vzhodne 15. ceste do Charity bolnišnice, kjer so se zdravniki izja vili, da bo najbrže podlegel ranij Policaja Bellett in Snyder, ki sta celo zadevo preiskala, poročata, da je prišel Shurley na dom svoje svakinje Mrs. Wilie Davis, ki je stara 31 let in stanuje na 1512 E. 15. St. Med njima se je vnel prepir in kot pravi Mrs. Davis je izstrelila revolver v samobranu. — Frank Zizelman je mož, ki že trideset let izdaja poročna dovoljenja clevelandskim parom. Tekom tega časa je bilo izdanih približno 153.000 poročnih dovoljenj. Od teh jih je Zizelman osebno izdal kakih 133.000. Lahko se torej misli, da je eden najbolj poznanih ljudi v Clevelandu, akoravno se ne more trditi, da so vsi, ki ga poznajo njegovi najboljši, prijatelji. — "Izdajanje poročnih dovoljenj je j ako interesantno delo," pravi Zizelman. "Nevesta iponavadi zardi, ko jo vprašam koliko je stara, in če je bila že kdaj poročena. Ženin pa je še bolj neroden, ko si prizadeva, da bi izgledal koliko mogoče naravno, ko se mu stavi razna vprašanja. To je v resnici ja-ko zanimivo delo, ki se ga niko' li ne naveličam. Zizelman pra vi, da se dandanes ljudje veliko mlajši ženijo kot pred leti, in da teorija, češ, da mdški čakajo z ženitvijo, da si ustanove lastno ekzistenco, danes ni več resnična. Izkušnja nas uči, da čim lepša in finejša je cvetlica tembolj ra-hlošutna je in tem prej jo popari strupena slana. Zdi se mi, da je prav tako s človeškim življenjem. Koliko cvetočih, upa polnih bitij je plen neizprosne smrti, medtem ko starikavi in bolehavi ljudje po-kašljujejo leta in leta. Taka cvetka je bil Zalokarjev Ivan. Njegovemu spominu naj veljajo naslednje vrstice. Ivan je bil sin posestnika in mizarja. Ko je dovršil ljudske šole, je vstopil v očetovo delavnico ter se vrlo dobro izučil mizarske obrti. Ze kot otrok je bil čudovito ljubek. Z leti pa je rasla njegova lepota in v devetnajstem letu je bil tako krasen mladenič, da ga je bilo veselje gledati. Bil je šibke, a precej velike in ravne postave. V obraz je bil podoben bolj cvetoč-nemu dekletu kot mladeniču, kot sneg bela polt, rožna lica, rdeči ustnici, drobni zobje, vse mu je lepo pristojalo. Najlepše pa so bile njegove oči: iz njih je sijala ne-pokvarjenost, ki jo zaman iščemo pri večini mladine te starosti. V svojem dvajsetem letu se je Ivan strastno zaljubil v mojo nečakinjo Milko; toda bil je prebo-ječ in presramežljiv, da bi ji razodel svojo ljubav. Hodil je v po-sete k Milkinemu bratu in je bil srečen, ako se je mogel tudi z Milko nekoliko pogovoriti. Milka je bila razumna deklica in je kma lu uganila, da Ivanovi poseti veljajo več njej kakor bratu. Vedela je, da jo mladenič ljubi in obo-žava. Ko se je nekoč vendarle o-junačil ter jej razodel, kaj čuti zanjo, je bila že zdavnaj pripravljena na to. Mirno mu je odgovorila : "Ivan, mlad si še, stokrat si še premisliš!" ''Nikakor ne!" se je rotil Ivan. 'Ti si prva in zadnja, ki jo morem ljubiti. Za drugo ni prostora v mojem srcu!" "Ivan, tako govori vsak mladenič, stori pa drugače." "Milka, nisem tak kakor so drugi. Ljubezen, ki jo čutim zate, po-nesem v grob." In tako je Ivan še dalje zahajal k Milki. Milka je bila glede ljubezenskih stvari precej hladna. Rada je sicer občevala z Ivanom, toda prav tako rada je kramljala z vsakim, ki je zahajal v hišo ter jej v bratovi družbi kratil dolge zimske veče- lo meni zanj. "Kaj praviš," mi je dejal in uprl vame svoje modre oči, "ali me bo čakala?" "Bodi miren, Ivan, vem, da te Milka počaka. Ne omoži se prej, ne!" "Oj ti si teta njena, lahko govoriš dobro besedo zame pri njej, ubogala te bo." 'Da, Ivan, vse poskusim, le bodi brez skrbi!" Tako sem ga skušala potolažiti, kajti smilil se mi je zaljubljeni mladenič. Pred našo hišo sva se ločila. Se tisto zimo pa je začel Ivan bolehati. Čutil je bolečine v križu in utrujenost v nogah V začetku se ni dosti zmenil toda ker ga je bolelo vedno liuie, ne jc napotil k zo avniku. xi g» je n.itančno pre-iskal ter končno dognal, da bo treba operacije. Ivan je operacijo srečno prestal. Vendar mu je zdravnik strogo zabičil, naj skrbno pazi, kajli ta bolezen zelo rada vpliva na drob, kar je skusil že pri mnogih sluča-jih. Zdravnikove slutnje so se le prekmalu uresničile. Ivan se je nekaj časa počutil res bolje, a kmalu se mu je povrnila, prejšnja slabost. Koliko so si prizadeli skrbni starši, da bi oteli ljubljenemu sinu življenje! Klicali so mu zdravnike, lečili ga z vsakovrstnimi zdravili, a zaman! Ivan je hiral in hiral. V bolezni sem ga večkrat obiskala, ga tolažila, kakor sem vedela. Iz njegovega govorjenja sem spoznala, da trdno upa, da še okreva. Ni čuda! Saj še onemogli starec, ki je sebi in drugim le še v nadlego, nerad misli na smrt, kaj šele mladenič, ki si slika življenje še vse lepše kakor je v resnici! CUNARD LINE. LADJA CARONIA odplove 15. januarja 20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ Cena tretjemu razredu v Trst preko Napel j. .§104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. iiiiiiiiiiiiii mi ■ iiiiiiiiiiiiiii llllllillllllllll! iiiiu 111! Ill MALI OGLASI Dasiravno sem bila že davno pripravljena na to, vendar sem začutila v srcu neizmerno bolečino. Molče sem se ozrla v Milko, ki se je v tistem hipu sklonila k meni, naslonila glavo na mojo ramo in zaihtela. Čutila je predobro, da je z Ivanom nehalo biti srce, ki jo je lju Trideset tisoč ti prinese ta papir. Bodi pameten in kupi! No, pa če se ti res že preveč odšteti tiste u-boge štiri kronice, pa daj tu sosedom za par litrov vina in jaz ti srečko podarim!" "Mhe, mre"—je stokal Groga in iztegoval eno roko po srečki, drugo pa je tiščal v žep—"nič ne — Zaštrajkalo je pretekli teden 125 livarjev (molderjev) pri Grabler Manufacturing Co., ko je družba objavila 10 in 12 procentno znižanje plače. Tudi okrog 30 livarjev, ki so vposljeni pri United Brass Co., Republic Co., Sterling Co., in Globe Co., je zastavkalo, ko so družbe naznanile 10-procentno Milko- živel le zo ni° ter bil 8tra" re. "Pri očetu in pri materi mi je tako prijetno," je dejala večkrat, "in pa saj ni treba, da bi se motale vse pomožiti." Ta njena hladnost je podnetila Ivana še bolj. Vedel je sicer, da bi osrečil najlepšo in najbogatejšo mladenko v župniji, ako bi jej ponudil roko in srce, toda kaj so ga brigale druge. Gorel je le za znižanje plače, uvedbo 9-uraie-ga dela in pa obratovanje na podlagi principa "odprte delavnice". Okrog 45 drugih livarn, v katerih se izdeluje predmete iz medine, ni dosedaj podvzelo še nikake proti-unijske akcije. Poleg tega je v mestu tudi še 150 jeklarskih livarn, ki 'še vse upoštevajo kontrakt z unijo, ki ' določa 90c na uro, akoravno je kontrakt potekel s 1. januarjem. — Včeraj je elevelandska policija aretirala tri moške, ki so obtoženi tatvine in roparstva. Kot se izjavljajo mestni detektivi, se je s tem prišlo na sled organizirani bamdi tatov, ki je v preteklem poletju iz Euclid Beach parka odpeljala 35 avtomobilov. Detektiva Cowles in Callahan sita v soboto vdrla v garaž na 11300 Woddstock ave. Dobila sta tri avtomobila, o katerih trdita, da se jih je iprena-rejevalo, zato da bi jih ne bilo mogoče spoznati za ukradene. Odprla sta tudi tla garaža in našla vse polno raznih avtomobilskih delov, katere se je rabilo pri predrugačenju avtomobilov. šno ljubosumen na vsakega, ki se je skušal le količkaj njej bližati. Bilo je o vseh svetih. Nebo je bilo oblačno in redke snežinke so padale na množico, ki se je pravkar vsula iz farne cerkve ter drla na pokopališče, da tamkaj ob o-zaljšanih grobovih nekoliko pomoli za rajnke. Jaz sicer nisem imela še nikogar na pokopališču, ki bi mu bila dolžna okititi grob, vendar sem šla tja za drugimi. Zanimalo me je od nekdaj lepo petje in vedela sem, da na ta dan zapojo pevci na grobeh genljive žalostinke. Najprej so se vršile cerkvene ceremonije, tem je sledilo petje, potem me je ustavil tu pa tam kak znanec, tako da se je že ve-čerilo, ko sem stopila s pokopali- Tedaj pa me potreplje na ramo—Ivan. "Ali smem malo s teboj?" 'Da, Ivan, prav veselilo me bo.' Sla sva počasi proti moji rojstni vasi, pomenkovaje se to ih ono. Razume se, da je prišla na vrsto tudi Milka. Ni mi zakrival svo-ukradenih je vroče ljubezni d 3 nje, pač pa mi je tož.il, da se on.\ vse prema- Najraje se je pomenkoval o Milki. Kljub svoji bolezni jo je vroče ljubil. "Kako se ti danes zdim?' me vpraša nekoč. "Ivan, vedno boljši se mi zdiš. Mislim, da boš kmalu zopet čil in zdrav." "No, to bo Milka gledala, ko po bolezni zopet stopim pred njo!" "I seveda, le glej, da ji napraviš kmalu to veselje!" "Mislim, da okrevam do tedaj, ko pojdem z drugimi fanti na nabor. To bo čez tri mesece." "Oj, takrat ti pa napravi Milka tak šopek, da ga boš vesel!" 'Ce ga bo le hotela?" "Bodi brez skrbi, Ivan! Imel boš njen šopek, noben drug!" In veselja so mu zažarele oči. . Taki so bili najini pogovori. Na njegovo željo ga je posetila večkrat tudi Milka, ki je imela za časa bolezni posebno sočutje do njega. Prinašala mu je sveže šopke rož, se šalila ž njim ter se trudila na vse načine, da mu vsaj nekoliko osladi zadnje dneve. Nekoč mi javi njegova mati vsa prepadena, da je Ivan zelo slab. Odpravila sem se nemudoma k njemu. In res, poznalo se mu je že na obrazu, da ni več daleč katastrofa. bilo bolj kot vse drugo na svetu, (plačam, nič! Vzamem jo pa, vza- Zopet se je približal dan vseh svetih, in zopet smo obiskali grobove svojih rajnkih. Ustavila sem se takoj pri vhodu, kjer je bil nov, s cvetlicami porasel grob Ivanov. Na lepem kamenitem spomeniku je bila vdelana slika iz njegove najlepše dobe. Ta slika je bila tako živa, da sem si mislila, zdaj pa zdaj bo stegnil roko proti meni ter veselo zaklical: "Bodi zdrava!" Toda bila je le slika, lepa, mrtva slika! Na njegovem grobu so rasle košate krizanteme, ki so obrašale svoje cvetove k tlom, kakor bi hotele naznanjati, da tu pod njimi vene telo, ki je cvetelo nekdaj še lepše od njih. Naslonila sem se na spomenik ter se zamislila y pretekle čase. . . Da, danes pred letom je bilo. . Odhajala sem s pokopališča, ko je pristopil tam pri ograji k meni, poln življenja, poln mladeniške lepote in me spremil domov. — Mnogo mi je pripovedoval med potjovln čujem ga še danes: "Kaj praviš, ali me bo čakala?" NOVOPOROCENCA želita dobiti stanovanje obstoječe iz 3 čednih sob, s kopališčem med E. 60. Str. do 79. St.— Ke-dor ima kaj priličnega naj sporoči 1133 E. 67 Str. Proda se grocerija in mesnica z dovoljenjem za 5 let. Proda •s« prav poceni radi odhoda v stari kraj. Več se poizve v u-redništvu tega lista. (324) Manica Komanova: SKOPI GROGA. Težko bi bilo najti bolj skopega in lakomnega človeka, kakor je bil stari bajtar Groga. Bil je suh kakor trska; ni čuda, saj si še suhega kruha ni toliko privoščil, da bi se nasitil. Oženjen ni bil. Kako tudi! eni bi bilo treba obleke, jedla bi vsak dan, ej, ti pa velja! In če bi prišli še otroci, kdo jih bo redil? Ne, ne, ženitev ni bila po Grogovi glavi. Ker pa sam ni mogel vsega ogospodariti in ogospodinjiti, je dal zemljo v najem, sam pa je hodil na dnino. Vina si ni privoščil nikdar kapljice, ker se mu je zdelo predrago. Za to pa se je vsakomur čudno zdelo, ko je nekoč pretkani Grogov sosed Anžek naredil s svojimi sosedi stavo, da pripravi j Grogo do tega, da kupi ne le se- Skušal mi je podati roko, a ni več mogel. Prijela sem ga za roko ter mu jo rahlo potisnila pod odejo. Srce se mi krčilo v bolesti, ko sem zrla ta upali, a še vedno lepi obraz. "Skoraj dvomim," mi je dejal komaj slišno, "da bi še kedaj o-zdravel." ''Ivan dragi, vse je še mogo-ce! "Torej še upaš?" "Zakaj bi neupala? Mlad si in vse se lahko obrne na bolje." Pogledal me je hvaležno s svojimi milimi očmi, potem pa je trudno zamižal. Zdelo se mi je, da spi, zato sem hotela tiho oditi. Bila sem že pri vratih, a še enkrat sem se ozrla nanj v svesti, da ga vidim poslednjikrat. Kake tri dni pozneje je prišla Milka k meni v vas. Zapletli sva se v najživahnejši pogovor, ko prihiti v sobo njen mlajši bratec j ter vzklikne v eni sapi: "Zalokarjev Ivan je umrl!" bi, ampak tudi drugim toliko vina, da bo teklo od mize. Groga je imel poleg svoje sko-posti tudi to slabost, da je bil zo- 10 radoveden. Zaradifega je ho-dil redno vsak večer v vas k Po-rentu, kjer so se navadno zbirali možakarji vse vasi ter premleva- 11 novice iz vseh krajev. To priliko je porabil vziti Onžek, da dose že svoj namen. Nekega večera pride k Poren-tu, vzame iz žepa dve srečki ter pravi: "Ljubi sosedje, dve srečki sem kupil. Vsaka velja štiri krone. V par dneh bodo srečke dvignjene. Ce bi morda tudi izmed vas kdo rad srečko kupil, mu eno prav rad odstopim. "Groga,—je dejal ter se obrnil k njemu—"kup ti ' ... .. ('; & . ^ "Beži, beži, Anžek"—je jecljal Groga— "to je že velik denar. Ne morem, naj jo kupi kdo dru-gi!" Toda Anžek ni odjenjal. "Groga, kupi jo, ne bo ti žal! mem! In če na to srečko res kaj zadenem, dam vam toliko za pi jačo, da kar teklo od rrize. P.ej pa ne, dokler nisem na jasnem da res kaj dobim!" 'Dobro! Tu jo imaš"—je odvrnil naglo Anžek in mu dal srečka prava, bomo pili, da bomo črno gledali!" Groga je vse obljubil in boječ se, da bi mu kdo srečke ne vzel, jo je odkuril hitro proti domu. Anžek pa je gledal za njim in se v pest smejal. Ko je potem navzočim razodel svojo nakano, smejali so se ž njim vred tudi dru-i gi- Dva dni pozneje so bili možakarji z Grogom vred zopet zbrani pri Porentu. Kar naenkrat pa trešči med nje Anžek. razoglav in razkuštran in zarjove: "O jaz nesrečnež! Zakaj sem dal srečko Grogi! Groga je zadel, jaz pa nič—nič!" Groga je široko zazijal, potem pa nič manj glasno kakor Anžek zarjul: "Trideset tisoč kron, tri deset tisoč kron!" Na to je skočil kvišku in same ga veselja skakal po sobi kakor otrok. Kdo ve, doklej bi bil še srečni Groga norel po sobi, da ga niso možarkarji obstopili in kričali vse vprek: "Groga, za pijačo, za pijačo! Ne zabi, kar si obetal." "Da, da', to pa to! Alo, vina gori!' je zavpil Groga in vrgel na mizo ves denar, kar ga je imel pri sebi. Kmalu potem je bila miza ob ložena z vinom. Pili in peli so ka kor na svatbi. Ko bi Groga ne bil tako v tisočake zaverovan, bi se mu moralo vendarle malo čudno zdeti, da je Anžek tako hitro po zabil svojo nesrečo, kajti izmed vseh je bil sedaj Anžek najbolj židane vouje. A Groga ni videl nič drugega kakor denar. Ko je bila zabava v najlepšem tiru, stopji v sobo vaški pismono-ša, ki je bil z zvitim Anžkom natanko domenjen, in pravi: "Hej, sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa ne veste, da se je vrinila med denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. Prav zdajle je nas poštar dobil brzojavko, da ona srečka številka 99870 je menim, ni bila dvignjena, ampak številka 9987 1. Vse skupaj je pomota, velika pomota, za eno številko so se zmotili. To sem prišel povedat, da ne bo imel oni človek nepotrebnih potov." Ob tej kruti novici je ubogi Croga kakor od strele zadet o-mahnil na mizo in razlil pri tem par litrov vina po tleh. Obraz se mu je spačil kakor človeku, ki ga muči grozen krč, nato pa je s strašnim glasom zbežal v temno noč. Vsi navzoči so uvideli, da je bila ta šala za Grogo mnogo pre-grozno. Hiteli so za njim, a tisti večer ga ni dohitel nikdo. . . Drugo jutro so ga našli za vasjo na vrbi obešenega. Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke. lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. SOBA se odda dvema fantoma z ali brez hrane; gorkota, elektrika in kopališče. Vprašajte na 1032 E. 70th Str. (7 ISCE SE KUHARICA za restavracijo. Vprašati je od 7 ure zjutraj pa do 6. zvečer. Frank De&nan, 1336 E. 55 St. IŠČE SE SLOVENKA za opravljanje domačih opravil in za oskrbo treh otrok. Plača $30 na mesec, hrana in stanovanje. Zglasiti se je v našem uradu. (11 COLLINWOODCANKE POZOR! V torek, 11. januarja se vrši seja ženskega odseka Slovenske, ga Delavskega Doma. Ker se gre za važno stvar kot tudi za prihodnjo veselico, katero priredijo Collinwood'sk^ žene in dekleta v prid Slov. Del. Doma, se poživlja vse napredne Slovenke, da so gotovo navzoče. Seja se vrši v Jos. Kunčičevi dvorani ob 7:30 zvečer. (7 ŠTIRI SOBE se oddajo v najem; elektrika, kopališče in toplota. Sprejme se družina z enim majhnim o-trokom ali brez otrok. Naslov se dobi v uradu lista Enakopravnost. (9 IZGUBILA SE JE večja denarnica v kateri se je nahajalo $42 in ključ; zgubljeno je bilo med 62 in 63 St. na St. Clair Ave. Pošten najditelj naj se zgla-si na 6304 St. Clair Ave. 9) Ul Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. Oglašujte v "Enakopravnosti!" Oglašujte v "Enakopravnosti!" IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA KEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka Jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75 c. Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. ML J. I ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. LIBERTY BOND! IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Lea noxBldg.,, drugo nadstropja-Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in.Eucli da ve., nad Sin ger Sewing Machine Co. OdjAv to do 6. ure zveče*. < exsxsxsxsxitf^^ Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte zaloga ar in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. J