II. Barjanska turistična pot
Tokrat bi svetovali krajši izlet v morda najbolj odmaknjeni del Ljubljanskega barja, k strugi Ljubljanice med Podpečjo in Vrhni-ko. Ta del Barja leži na meji med vrhniško in viško občino. Vas Bevke najlaže doseže-mo pri odcepu na stari cesti med Brezovico in Vrhniko. Bevke se ob visoki vodi znajde-jo povsem na robu velikega barjanskega je-zera, naselje ob Ljubljanici, ki se mu reče Kamin, pa postane otok. V poletju pa je tu pravi raj za ribiče in ljubitelje samote.
V vasi Bevke pri nekaterih hišah še občas-no pridobivajo šoto. Preostala šotišča so kot obrasli otoki med njivami. Tu se včasih še najde barjanska posebnost, mesojeda rastli-na rosika. Domačini vam radi pokažejo pot k močvirnemu jezercu sredi gozda, kjer kra-ljujejo močvirne rastljne, ovijalke in maho-vi. Vtis pradavnine je tu popoln, in morda nikjer na celem področju Barja niso tako ohranjene združbe barjanskih rastlin kot prav tu. Na tem delu Barja se izpod hribov na jugu radi pripode divji zračni vrtinci, tako da se tudi sredi poletja zrak iznenada ohladi. Na poti iz Bevk v Kamin so pri ostrem cestnem zavoju ob graditvi ceste in kopanju
jarkov našli pred leti oddelek turške vojske, ki je potonil pred stoletji v živem blatu. Na nasprotni strani ceste, proti Blatni Brezovici so lani arheologi zakoličili nekaj sond. V Kaminu je ob samotni kmetiji manjše pristanišče, ribiči imajo tu svojo postojanko. Zanimiv je tudi stari merilec višine vodne gladine ob Ljubljanici, ki ga je že močno načel zob časa. V bližini vikendov so pred leti našli bogato najdišče keltskih novcev. Tudi v strugi Ljubljanice so našli potapljači veliko pomembnih arheoloških najdb. Zani-miv je ogled stare struge Ljubljanice, ki sega
od tu vse do ceste, ki vodi iz Notranjih Goric do Podpeči. Ob deževjih se pojavljajo jate raznovrstnih ptic, nekatere redke vrste stal-no domujejo v tem okolišu. Na žalost se vi|ina talne vode stalno znižuje, tako da nekateri ljubitelji prirode in poznavalci živ-ljenaj v močvirju opozarjajo, da bo idila trajala samo še kakšno desetletje. Od po-mladi do poletja se na močvirnih travnikih pojavljajo preproge pisanega cvetja, pred-vsem pa so znani močvirni tulipani.
Ako nadaljujemo pot proti Blatni Brezo-vici, vam domačini pokažejo pot do kozolca, kjer imajo v ohišje vdelan ostanek koliščar-skega čolna. Še bolj pa je zanimiva zgodba domačina, ki je znan zbiralec starin, ki so jih našli pri kopanju jarkov. On nam je tudi povedal za oddelek turške vojske, ki so ga pred desetletji našli v blatu. Najdbe je hranil v posebnem prizidku poleg hiše, dokler ni silni vihar uničil vse dragocene zbirke. Ker se nevihtni oblaki radi ustavljajo prav nad tetn delom vasi, se domačini sprašujejo, kaj pravzaprav privablja strele in zračne vrtnice nad ta del Barja.
Ta izlet lahko prijetno zaokrožimo z ogle-dom obnovljene zgradbe starega vrhniškega
pristanišča. Vrhnika je povezana z roko in ima v mestnem grbu ladjo, ki predstavlja antično ladjo Argo. Zgodba o veliki ladji je živela tudi v ustnem izročilu. Do tu naj bi pripluli Jazon in tovariši iz Črnega morja in potem prepeljali ladjo po kopnem do Ja-dranskega morja. V obnovljeni zgradbi vrh-niškega starega pristanišča naj bi sčasoma dobile domovanje tudi arheološke najdbe, ki jih je potapljač Miro Potočnik našel v Ljubljanici.
Tekst in foto: BORIS VIŠNOVEC